LJUBLJANSKI ČASNIK.
M
i torih 9. mat. Serpana
1850.
,, ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Prcdplačuje se začelo leto pri založniku .Jožefu Blaaniku C gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski posti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 krajo., za četert leta 1 gold, 45 kraje. — Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, in ako se na pismo zapiše, de so naročivni denarji (Pranumera-tionsgelder) v njem, ni treba nič poštnine plačati.	_________
Vradne naznanila.
Minister notrajnih zadev je z zastopnostjo c.-k. ministra uka in bogočastja, za admini-strativniga referenta pri začasni šolski deželni vradniji na Ivrajnskem, gubernijalniga svetovavca dr. Simona Ladiniga izvolil, in stopnjo koncipista pri administrativnim oddelku imenovane šolske vradnije gubernijalnimu tajniku Antonu Salomonu podelil.
Politiške naznanila.
Enakopravnost slovenskiga jezika in v njej sosednih kronovinah.
Pričijoč sostavek spisati so nas napeljali mnogi dopisi iz slovenskih krajev, v kterih se dopisovavci britko pritožijo, de nižeji vradniki slovenskiga jezika ne priznajo, in slovenskim kmetam zdaj že bolj ko vlani in predvlanskem povabila ali druge take dopise le v nemškem jeziku pisane pošiljajo, pri kterih morajo ti, ker nemško ne znajo ne brati ne govoriti, vse lej kakiga človeka iskati, kteri, če ne več, saj na pol nemško lomi, de jim on, velikokrat na pol napak, razloži, kaj gosposka hoče. Nekteri poštniki še celo pisem z slovenskim napisani ne vzamejo, ampak jih nazaj pošljejo. Ker so pa ti dopisi do vredništva »Ljubljan-skiga časnika" večji del preveč enostranski, ali tudi preserdito pisani, de bi se smeli očitno natisniti, smo prisiljeni v tej reči svoje misli s naslednjimi besedami naznaniti.
Enakopravnost slovenskiga jezika po naših mislih stoji v tem, de se ima po sklepu vlade slovenski jezik z mnogimi drugimi jeziki pre-bivavcov avstrijanskiga cesarstva vred zavoljo njegoviga izobraževanja v male in velike šole, in zavoljo porazumljenja z priprostim slovenskim kmetam tudi v vradno življenje, intukej scer bolj in obširniši, kakor dozdaj , vpeljati. Kar pervo zadeva, se je dozdaj že veliko storilo, in le na učenike bo prišlo, de se bo zanaprej v tej reči veselo napredvalo. Kar pa drugo zadene je očitno, de si cesarska vlada resnično prizadeva, de bo zanaprej slovenski podložnik v vseh postavah, ktere njega zadevajo v slovenskem jeziku podučen; priča tega je avstrijanski deržavni, krajnski deželni zakonik in »Ljubljanski časnik", kteri je po željah ministerstva na dan prišel, in v kterem bodo od zdaj zanaprej na vikši povelje vsi razpisi in vse oznanila vsih vradov v slovenskih krajih v slovenskim jeziku natisnjene in ljudstvu na znanje dane. Ako pa deržavni zakonik vse ukaze in postave brez razločka, toraj tudi take , ktere slovenskiga kmeta le malo ali skorej nič ne zadevajo, v slovenskem jeziku na znanje daje, koliko bolj se smemo zanesti de bodo nižji vradi s priprostim slovencam le v slovenskem jeziku vredevali.
V »Ljubljanskem časniku" smo z veseljem naznanili, de že mnogi vradniki kmetam slovensko dopisujejo, kar priproste kmete neiz rečeno razveseluje. Več pa jih je tudi še, de bi tako ne, kterim je slovenščina tem v peti. Naj nam ne zamerijo ti spoštovani gospodje
ce jim rečemo, de bi bilo vender bolje s takim nedolžnim pripomočkain podložne kmete razveseliti in z zaupanjem v novo vlado navdajati, kakor pa jih z njim neznano nemščino dražiti in (ako po nepotrebnim strašiti: »de bo vse spet na staro prišlo". Ali bi bilo res tako težko in zoperno pisati, postavim, »Janez Bab-nik iz Jesenovca naj — v tukajšno kanclijo pride", kakor: »Johann Wabnigg aus Eschen-dorf bat — unweigerlich hieramls zu ersehei-pen?" In vender je zadnje za slovenskiga kmeta nerazumljivo in zoperno, posebno zato, ker mora zdaj še le skerbeti koga najti, de mu bo prebral kaj je to, kar je dobil, in kdo de mu je to poslal.
Ravno tako moramo pa tudi odkritoserčno povedati, de nekteri slovenski rodoljubi pre daleč segajo, (kterih je pa zdaj gotovo le malo) in kteri hočejo, de bi se po vsihpisar-nicah le slovensko in nič nemškiga pisalo. Taki možje ne pomislijo, de je to za cesarsko vlado pretežavno, in skorej nemogoče vpeljati. Jezik diplomatov cele Evrope je francoski, in jezik avstrijanske vlade je nemški; ako bi cesarsko ministerstvo liotlo ali moglo vse jezike, ki se na avstrijanskem govore, v ministerstvo vzeti, bi moglo zares babilonsko biti. Mi izo braženi Slovenci znamo nemško tako dobro kakor slovensko, ali pa še bolj; gotovo to ni sramota za nas. Naj si toraj vradi med seboj in z ministerstvam nemško dopisujejo, sej to za nas ni nobena škoda ne krivica, ker tudi nemško dobro znamo.	Potočnik.
Avstrijansko cesarstvo.
Ljubljana I. mal. serpana 1850. V u-ajnski kronovini jc razravnava zastran opro-slenja zemljiš do konca mesca Rožnika t. ur bar s ki h davšin pri teh te opravičenih zemljišnih gosposkah izpeljano bilo, in sicer Pri tako imenovani zemljišni gosposki vsih
vertov in mesarjev in pri mesarski, Besniški
Glinški, Zaplaški, Orlski in na cekinovim gradu , pri cerkvah v Savoljali in Dobrunji, pri dvori v Križatih, pri grašini v Ravnah, pr zemljišnih gosposkah na Kalcah, pred malim Mostkam, na Hajmanovim gradu, v Rocinju llepnjah, Jelšanah in pri bratovšini svetiga Telesa Kristusoviga v Krajnu, pri beneficia tovšu v Sebenah in pri tako imenovanim lega-tovšu v Lescah; dalje pri cerkvah vStrajnah v Zakalu, Nevljah, Rodomljah, v Volčjim potoku, v Rovu, Vranji peči, Kanderšah, Moravčah, Podlipovici, Šaruljah, Kolovratu, Bri-šali pri Nevljah, pri beneficiatovšu v Dertiji pri Ivacenberškim dvoru, pri zemljišnih go sposkah v Zdušu, spodnjim Perovim, v mali Loki in Dragoinenu.
Dalje je bilo oprostevanje glede desetine pri zemljišnih gosposkah na Glincah na Kal cah in na Hajmonovim gradu, potem pri graj-šini v Bavnah in pri bratovšini sv. Telesa Kristusoviga, glede desetiga denarja pa pri tako imenovani mesarski zemljišni gosposki pri cerkvi v Dobrunji, pri bratovšini sv. Te lesa Kristusoviga, pri Legatovšu v Lescah in pri beneficiatovšu Sabenah doveršeno.
Imenovanih 39 zemljišnih gosposk zapopade vsih skup 1390 podložnih zemljiš. — 93 je bilo samo tlaki podverženih , ktera se je zastonj opravljala. Za opravičene je bilo vsiga skup 93,065 gld. 39 kr. odškodovila za opravičene izrajtaniga, kteriga polovica s 46,532 gld. 49l/2 kr. podložne, druga polovica pa deželni zaklad zadene. Odškodovila, ki podložne zadene, je bilo 796 gld. 25 kr. napovedaniga, de se bo koj plačalo.
Odškodovilnih dohodkov je bilo 4653 gld. 201/« kr. izrajtanih, kterih polovica podložne zadene.
Zaostanki leta 1848 znesejo 4252 gld. 49 kr., kterih je bilo 812 gld. 41 »/* napovedanih, de se bodo koj plačali.
Mengeš. Vsaki, ki kolčkaj pokoj in mir ljubi, mora želeti, de bi se kmalo novi žan-darmeristi, ali grivarji po deželi razdelili. Nikjer ni toliko tistih potepuhov, ki se jim ro-kovnači pravi, kot ravno v bistriški dolini in v bližnjih krajih doma. Veliko so jih že sicer gosposke polovile, jih v žold al pa v delavš-nico vtaknile in na tako vižo Mengeško faro očistile in te ostudne nesnage očedile. Že popred so bili pri nas žandarji in ravno oni so enuhe lovili in si velike zasluge za varnost cest in hiš pridobili. Pa prekucije leta 1848 so to reč spremenile. Žandarji so se nekam zgubili in rokonačev je bilo zopet dovelj. V vas Mengeško si scer niso več upali, pa toliko bolj so Cerkljansko in Ivomensko faro nad-egovali in jo berš ko nje še nadlegovajo. Vsaki tedin slišimo iz unih krajev odtatinstev, pretepov in nepokoja. Navadili smo se že prav, vsak mesec od ondot novice prejeti, de so zopet eniga ali dva ubili in jih kakih pet pokvarili. Ti nepokojneži so večidel vojaški pobe-guni. V Bisterci na planinah imajo gnezdo, kamor se berš odtegnejo, če se preveč po njih streže. Tu en čas dervarijo in les sekajo in o
priložnosti zopet v vasi prihruše. Grivarji jih bodo že poiskali. Ljudje hrepene, de bi jim berž berž na pomoč prišli.
Kar polje zadene, nam hvala Bogu! prav dobra letina kaže. Toča, ki je na toliko krajih razbijala, nam je prizanesla. Moča in toplota se versli, skorej kakor ljudje hočejo. Rež in pšenica stoji tak veselo, de človeka v serce ograje. Dobra letina kmetu scer vselej koristi, slasti pa mu bo letaš prav prišla. Vun dati je na vse kraje dosti, tudi se zna odškodnina kmalo odločiti, de se gruntne razmere poravnajo in je kmetovavec enkrat zastran te težavne reči brez skerbi. Nekej podložnih je že prostih, ker jim je njih gospod Andrej Danič brez odškodovanja davšine odpustil.
Kar pa verte vtiče, bomo letaš malo sadja imeli. Domačih češenj še nismo deset vidih. Češplje je lanska zima vzela in komej zopet iz štremljev nove veje poganjajo. Lejabelkbo nekej; hruške nam pa ne vem al pikecaliruja snede. Z Bogam!
Serbska. Gosposke na Ogerskem so zdaj vse osebe skupej sostavile, ki so bile v voj-vodini in temeškem banatu od ogerskih pun-
tarjev pomorjene. Ako se to pregleda, se more človek prestrašiti. 271 večidel Serbov je bilo od vstajnikov po sodbi na moriše pe-ljanih, 1917 pa kruto umorjenih. Pri vzetju Šent Tomaža je bilo 137 rodovin popolnama poklanih, oseb je bilo med temi naj manj 500. Moric Perczel jc tisti slavni mož, ki jc (ako ljudomilo ravnal! Ker je pa tudi znabiti dvakrat toliko Serbov, ki so se za dom branili padlo, in ker jih je mnogo bolezen vzela, se ve, de je to Serbam mnogo škodovala, tako de more vsak želeti, de bi bil mir, de bi za-mogel ta narod velikih nesreč in nadlog počiti.
#	Iz Zemuna se piše v „Siidsl. Ztg.", de je ruski car Nikolaj vladarstvo svojimu sinu Aleksandru Cezaroviču prepustil. To novico, pravi dopisnik, de je ravno iz Belgrada in sicer iz verjetniga vira zvedil. Ravno ta dopisnik pravi, de ve mnogo od bulgarske vstaja, k^r pa za dobro spozna., za zdaj zamolčati. Na to pristavi vredništvo, de se pripoveduje, de so Bulgari mesto Vidin oblegli; ta novica je pa poprejšnim zlo nasprotna. V „Reichs-zeitung" pa se piše, de je bulgarska vstaja že na koncu.
Austrijanska. V imenitnih okrogih se govori , de je njegovo veličanstvo dva moža izvolilo, eniga'za ogleda cele pešne armade, druziga pa za ogleda konjaništva.
*	Feldmaršallieutenant grof Franc Ludolf, ki je bil v preiskovanju zavolj početja v laški vojski, je svojo službo zgubil in v dveletno ječo na terdnjavo obsojen bil.
Dalmacia. V „Osserv. Dalm." se piše, de so kmetje iz Banjana sklenili, ako vezir iz Hercegovine treh vjetih mož iz Banjana ne spusti, se zoper njega dvigniti. Ako se to res zgodi, je gotovo, de jim bodo Černogorci in Grahovci v pomoč priskočili.
Ceska. Minister pravice je predsedniku višjiga deželniga sodništva grofu Mitrovvskymu sledeče pismo pisal:
„Svojo lahko dolžnost spolnim, ker se pod-stopim Vaši prevzvišenosti in vsim gospodam sodniškiga stanu in deržavniga nadomestništva za lepo sprejetje se zahvaliti.
Zlo vesel sim bil, več dni v družbi mož biti, ki moje prizadevanje, dobro sodništvo napraviti, tako močno podpirajo, ki tako skerbno dolžnosti svojiga stanu spolnujejo, in se trudijo za blagor soderžavljanov.
Nadjam se naj boljšiga vspcha naših naprav, ker sim se z radostjo prepričal, de so gospodi vneti za to reč in de bodo tudi druge zbujali.
Podstopim se Vašo prevzvišenost prositi, de tudi gospodu general-prokuratorju to naznanite in vsim gospodam sodniškiga stanu in deržavniga nadomestništva.
Sprejmite prevzvišenost zagotovljenje mojiga posebniga spoštovanja.
Dunaj, 27. junija 1850. Schmerlings.r.
Slovaška. „Slov. Nov." pišejo, de so se podali slovaški poslanci, ki so na Dunaju, k mi-nisterjalnimu komisarju vojaškiga okroga Ko-šic gosp. Svieceny-u, de so se mu, predenj so se v Košice vernili, v imenu svojih rojakov zahvalili, ker seje toliko prizadeval vstavo v djanje vpeljati, in so ga zagotovili, de se njegovo ravnanje ne hvali samo v Košicah, ampak na celem Slovaškem, in de ga bodo z besedo in djanjem po moči podpirali v boju zoper separatiške namene madjarizma in posebno starih konservativcov. Slavni pesnik, dr. Jovan Kollar je bil govornik poslancov, ki so bili prijazno sprejeti. Obljubil jim je, minister-jalni komisar, de se bo kolikor mu bo mogoče kakor do zdaj trudil, de se vstava v življenje vpelje. Svieceny, Čeh po rodu, se je, ko je bil ministerjalni komisar na zgornjem Ogerskem z silnimi težavama boril, ker je enakopravnost in pravico ljubil; o tem pa sije tudi mnogo
sovražnikov nakopal, posebno madjarskih starih konservativcov, ki so sklenili, mu jamo skopati. Zatožili so ga pri ministerstvu, de je panslavist in od Rusov podkupljen. Zatorej je bil na Dunaj poklican, se opravičiti, On pride, se popolnama opraviči in razodene skrivne sklepe svojih preganjavcev, in zdaj se bo spet na Ogersko v svoj okrog povernil.
Ogerska. Kako grozovito so puntarji na Ogerskem ravnali, se vidi iz sledečiga naznanila, ki zapopade osebe, ki so po sodbi ali brez vsega spraševanja umorjene.
V vojaškem okrogu velikiga Varazdina:
1.	Peter Pip i cz, valaškiga rodu, iz soseske Bebi v torontalski županiji, 70 let starin
2.	Blaž Jambor, tudi valaškiga rodu iz soseske Bebi, 40 let star; oba so o začetku februarja 1849 v terdnjavo v Szegedin peljali jih od vojaške sodbe k smerti obsodili, in ustrelili. Perviga Petra Pipicz-a so tisti, ki so ga vjeli, tako stepli, de so ga mogli na moriše peljati, in ker ni mogel ne stati, ne sedeti, so ga na stol privezali, in ko ni dobil nobeniga duhovna, so mu eniga katolškiga dali, in ga potem ustrelili.
Sledečih pet oseb je Szegedinsko kervavo sodništvo, obstoječe iz oseb: Franc Varga je bil predsednik, vojaška auditorja sta bila Jožef Kis in Pavel Benda, potem magistralni svetovavec iz Bečkereta , namreč Ernest Dro-Iios in Szegedinski Franc Doni, k smerti obsojenih.
3.	Urozi Berny ansky, prebivavec starega lvera, 30 let star. Njega so mesca februarja 1849 Serbi iz starigalvera v Csanstaver poslali in od tod v Terezjopel. Ril je vjet v Csan-stavru, ko je iz srejnske hiše prišel, in samokres sprožil, od tod so ga peljali v Terezjopel in pozneje v terdnjavo v Szegedin, 21. marca 1849 so ga pred kervavo sodbo poklicali in drugi dan ustrelili; en staroverski duhoven mu je bil v smertni uri v tolažbo poslan. On je do zadnjiga trenutka tcrdil, de je nedolžen, je prosil, de bi mu življenje prizanesli, in naravnost naznanil, de ni vedil kaj de v pismo stoji, kteriga je pri sebi imel, in ker je bil podložnik, je za svojo dolžnost spoznal, povelje spolniti.
4.	Jovan Duncsak, 47 let star, oženjen, nadžupan v Donau-Pentele v tolniškem okrožju. Njega so puntarji vjeli, ker je mesca aprila 1849 od cesarske vlade njemu podeljeno službo prevzel, so ga pred Szegedinsko kervavo sodbo vlekli; bil je torej, ker je sam odkritoserčno obstal, de je bil v imenovani cesarski službi, 23. aprila k smerti obsojen in v treh urah na moriše peljan.
Sel je zlo pogumno na moriše, ker je duhovna , ki mu je bil v tolažbo dan, v latinskem jeziku pozdravil in ga prosil, de bi ga blagoslovil. Ko se je to zgodilo, poklekne tiho na zemljo, in je bil ustreljen.
5.	Adam Ben kovic z , 29 let star,jzNeu-zine v torontalskem okrožju rojen, in
6.	Jovan Freisits, 26 let star iz ŠentMi-kloža v torontalskem okrožju;oba stavpervih mescih leta 1849 od c. k. vlade cesarske službe zadobila, vstavo 4. marca oznanovala, Božjo službo zavolj tega zapovedala napraviti, in novince za c. k. armado nabirala. — Akoravno je general Vecsej amnestijo naznanil, sta bila ona vendar 8. maja k smerti obsojena. Oba sta vse poskusila, de bi se jima življenje ne vzelo, in posebno je žena perviga zato skerbela — al vse je bilo zastonj. Ko sta bila na moriše peljana, sta oba pogumno šla, Benkovicz je vedno govoril in rekel, de je po nedolžno in brez vzroka k smerti obsojen; na morišu je hotel govoriti, pa mu ni bilo dovoljeno, ampak sodba se je koj do-veršila.
7.	Jovan Anagnosczczy, prebivavec iz Zemuna, 41 let star, je bil berzotek c. k. armade, je bil v torontalskem okrožju, akoravno se je hrabro branil, vjet, zlo ranjen, tako, de je več tednov v bolnišnici v Szege-dinu ležal; ko je bil spet zdrav, so ga pred kervavo sodbo poklicali, in akoravno je povedal, de je graničarski vojak, je bil vendar kakor ogleduh 28. maja k smerti obsojen, in še tisti dan se je nad njim sodba spolnila. Še predenj je bil obsojen, kakor tudi potem je prosil vsaciga mu življenja ne vzeti, clo na morišu je govoril: „Žlahtni Ogri, ljubi Ogri, milost!" Pa to je bilo zastonj, ni mu bilo pri-zanešeno.
8.	Andrej S ca bo iz goinorske županije, oženjen, oče 3 otrok, je bil 16. februarja 1849 za ogleduha naznanjen; krajna gosposka ga je vjela, in pervimu ogerskimu vojaškimu poveljstvu izročila; bil je 4. maja 1849 k smerti obsojen, in v treh urah potem na moriše peljan in ustreljen.
9.	Subatits, rojen v Racz Szentpetru in tam stanuvajoč, malar, je bil obsojen od arad-ske kervave sodbe in 1. junija 1849 ustreljen.
10.	Simon Turkus, rojen v Pestesu, bi-harške županije, 20. septembra ob petih popoldne umorjen.
11.	Teodor Moczan, ravno ondi doma in ravno takrat umorjen.
12.	Mozes P o ter, iz Apalija, biltarške županije, 20. oktobra 1848 umorjen.
13.	Juri Algyillan, kerčmar v Beli, biltarške županije, 20. oktobra 1848 v Beli umorjen.
14.	Nikolaj Krisan, cigan iz Bele ob enem z poprejšnim umorjen.
15.	Peter Portye, iz Tulke biharške županije rojen, 7. novembra 1848 v Gorbedu umorjen.
16.	Gabr/el Puskas, iz Kovezd a v bi barski županiji rojen.
17.	Peter Ko s ta, iz Pojane biharškiga okrožja, 17. novembra v Vaskohu umorjen.
18.	Juri Plisko, tudi iz Pojane in ravno tisti dan v Vaški umorjen.
19.	FlorijanMoczi, ravno tako kakor po-prejšni.
20.	Ladislav Forlogye, iz Belenja v bi-harški županiji je bil 26. novembra 1848 ob treh popoldne v Belenyu umorjen.
Vse te osebe, kterih je 13, je civilna stoj-na sodba obsodila, znano pa ni, zakaj de so bile umorjene, in na kako vižo so konec storile.
21.	Gašper Moreczky iz županije na Cipsu in
22.	Dragotin Be c se i, lekar iz Nagy-Iva-ro!y-a vSzatmarski županiji, oba sta bila od kervave sodbe v velkem Varazdinu obsojena in vzrok obsodbe pa ni znan.
23.	Ladislav Krisan, iz Vilagosa v arad-ski županiji rojen, je bil zatožen, de je ustrelil proti vozu vstajnikov, ki je z živežem obložen prišel, je bil 24. oktobra 1848 v Vilo-gosi umorjen.
24.	Peter To m as tudi iz Vilagosa je bil ravno tisti dan, ker je čez zid ustrelil, ko so vstajniki prišli, ustreljen.
25.	Pavel Borlye, iz Vilagosa je bil 25. oktobra 1848 obešen, ker je zvonil za napad, ko so vstajniki v vas prišli.
26.	Juri Kodrian, iz Vilagosa, je bil ravno tisti dan obešen, ker je več Madjarov napadel.
27.	Mihael Kreznik je bil zavolj zvone-nje za napad ko so se vstajniki bližali 25. oktobra 1848 obešen.
28.	Štefan Vergye, iz Vilagosa je bil zavolj razglašenja visokiga ukaza od 3. oktobra 1848, 5. oktobra 1848 v Vilagosu obešen.
29.	Bal ni t, iz Kovasinca aradske županije,
je bil ravno tu ker se je vstajnikam z oroženo desno zoperstavil 26. oktobra ustreljen.
30.	Gyika M ari an je bil zavolj silodelstva zoper neko osebo, ki je bila poslana v prid revolucije, ktero si je prizadeval zadaviti, 26. oktobra 184-8 ustreljen.
31.	Mitru Pope, iz Muszke v aradski žu-paniji,
32.	Omuo Bogye, ravno od ondod, in
33.	Teodor Czik, ravno od ondod, so bili 28. oktobra 1848 zavolj zoperstave z oboroženo roko in pretepanja dveh rokodelcov obešeni.	•
34.	Onuc Propesk, iz Cacze aradske žu-panije rojen, je bil zavolj zvonenja k napadu, ko so vstajniki v vas prišli 27. oktobra 1848 v Gaczi ustreljen.
35.	Miga Gugy, izCsarnoa v aradski žu-paniji in
3G. Ivostan Torinu s, ravno od ondod; oba sla bila kakor podpihovavca zoper vstajnike v Czerem ustreljena.
37.	Vozalie Murza, iz Konopa v aradski županiji, je bil 30. novembra 1848 zavolj napada inženirja Sperlab iz Badne, kteriga so vstajniki v svoj dobiček tje poslali, obešen.
38.	Tomaš Olar, iz Konopa aradske žu-panije, je bil ravno zavolj tega z poprejšnim vred, ker se je napada vdeležil in inženirju puško na persi naslonil z besedami: „Zapri oči!" obešen.
39.	Antonin Zsuska, iz Konopa aradske županije,je bil zavolj razširanja lažnivih govoric, namreč, de ne obstoje več županije, kakor podpihovavec obešen.
40.	Teodor Dsehelyan, sodnik iz Bor-zove aradske županije je bil 7. decembra 1848 zavolj udanosti do cesarske hiše, ker je šel v Zčim in Bipo,kjerso bili takrat cesarski vojaki, de bi od lam povelje zadobil, in zavolj razpostavJjenje prednjih straž na bregu Ma-roša, v Berzovi obešen.
41.	Tagyer Krivan, tudi iz Berzove je bil zavolj nevbogljivosti in nedopušenja na-bire vojakov za vstajnike z poprejšnim vred obešen.
42.	Nikolaj Moldovan, iz Berzove zavolj pretepenja vradnika Jožefa Prohaska , kteriga je za persi zagrabil in iz grajšine vun ver-gel, 7. decembra 1848 v Verzovi obešen.
43.	Pavel Rus z, ravno od ondod, je bil zavolj žuganja Jožefu Prohasku, kterimu je grojne vile na persi postavil, z poprejšnim ob enim obešen.
44.	Juri Z šivan, ravno od ondod, ker je bil po povelju sodnika berzotek, de bi prebi-vavce Ivaprucza prigovori!, se zoper Ogre k orožju pripraviti, je bil z prejšnim vsed obešen.
45.	Zanfin Paš, gerški duhoven iz Somol-zana v aradski županiji, potem
46.	Juri Zsivanyeszk, gojzdni čuvaj ravno od ondod, in
47.	Juri Gurban, ravno od ondod je bil mesca novembra 1848 zavolj velike udanosti cesarski hiši, kakor podpihovavec in izdaja-vec domovine v Somolganu ustreljen.
25 poslednjih oseb je vojaško stojno sodništvo obsodilo.
* Nekaj dni sem hodijo nekdajni honvedi v Prešburg in se vojaškimu poveljstvu predstavljajo, in nekteri obstoje, de jim po gojzdih ne gre ravno dobro, ker jih tako močno preganjajo; opomina vredno je, de se še po gojzdih mladenči krog klatijo, ki so se Košutu umaknili , in de se ne čudijo malo, ko jih pred cesarske častnike vodijo, ker oni mislijo, de ima še vedno Košut oblast na Ogerskem.
Lombardo - beneško kraljestvo. Od vravnave lombardo-beneškiga kraljestva se pripoveduje, de Lahi pred drugim tirjajo, de bi se Bene-čansko z Lombardijo v eno kronovino združilo , z deželnim zborain dveh zbornic so za-
dovoljni, hočejo pa, de bi senat iz 60 udov obstal, v kteriga bi jih vlada le 18 zvolila, druge bi zvolile komune, vseučeliša in učene družtva dežele.
Tuje dežele,
Polj tka. „Bresl.Ztg." piše: Ko je bil ruski car na Poljskem, gaje deputacia prosila, de bi vsim politiškim begunam podelil občino am-nestjo. Ruski car jim je rekel, de hoče to prošnjo uslišati.
# Na celem Poljskem je zdaj vse tiho. Vojaki se skorej nič več ne premikujejo,armade počivajo, ali se le malo v orožju vradijo. Nekteri vojvodi so se v tuje dežele ali pa na svoje posestva podali. Poslanci tujih deržav pa vedno v Petrograd hodijo.
Rusovska. Popotniki, ki so 25. junija čez rusko mejo prišli, pripovedujejo za gotovo, de je ruski car vojaškiga poveljnika generala Če-odajeviga, ker se je v Debrečinu nekaj pregrešil za prostaka med vojake ukazal uver-stiti; general ltudiger je tudi zavolj nekiga ena-kiga pregreška deželni poglavar neke bolj maj-hine dalj ležeče dežele postal.
Bulgarska. V „Jugosl. Nov." se piše, de so bili vstajniki na Bulgarskem pogovorjeni, predenj so se spuntali; ravno na dan Vnebo-hoda zveličarja so na vsih krajih za orožje prijeli. Eni pravijo, de Bulgari nimajo orožja, drugi pa terdijo, de so dobro oboroženi, in de imajo zraven tega tudi 30 topov. Kdo ima prav, se še ne ve, to pa se ve, de imajo oni zlo izobražene ljudi, ki so se v Parizu in drugih mestih Evrope učili. Bulgarski narod je jak in velik, ker šteje 5,000,000 duš. Sicer pa še moramo poterpeti, predenj zvemo, kako se bo ta slvar razrešila.
Nemška. Telegrafiško naznanilo pove, de je Prusija z dansko vlado 2. t. m. mir sklenila.
Laška. Celo angleško srednjomorsko brodovje leži pri Malti, ki so bo v Gibraltar podalo.
Podonavske knezovine. Buska armada, ktere je že malo v podonavskih knezovinah, se bo še bolj zmanjšala.
Razne naznanila.
—	Iz Stanja se piše, de se hiše, ktere je potres poderl, zlo počasi spet postavljajo, ker ljudje nimajo dnarjev, de bi delavce plačali. Prebivavci so še vedno večidel pod milim ne-bam. Deset hiš, kterih ni potres razrušil, so morali podreti ali pa podpreti. Zima boža pre-bivavce Stanja zlo žalostna, ker je malo upanja, de bi se razrušene hiše do tistiga časa tako popravile, de bi zamogli ljudje v njih stanovati.
—	Čas za zmenjavo ogerskih bankovcov po 2 gold. je bil do konca septembra podaljšan
—	V našem domačem polku Hohenlohe, ki je razun eniga bataljona v Jankinu, je 35 ne-kdajnih ogerskih častnikov.
—	V Neaplu se je strašna nesreča prigo-dila. 17. junija je en del nekiga zlo velikiga poslopja, v kterem so bili vojaki, na kup padel, in 4—500 oseb podsul.
—	1. maja se je v Benaresu strašna pri-godba pripetila. 30 bark, ki so bile z smod-nikam obložene, se je po noči v sredi mesta vnelo, 1200 oseb je mertvih in mnogo ranjenih, mesto je silno poškodovano. Deset ur dalječ se je grom slišal. Ena barka je bila 800 čevljev dalječ veržena.
—	Angleško kraljico Viktorio je bivši častnik Pate z palco po obrazu udaril. Ilanil jo ni zlo.
—	Vedno hodijo poslanci iz Galicije z pritožbami k cesarju, ki posestva zadevajo.
—	Profesor Šembera je zemljovid Morav skiga dokončal, ki se bo skorej na Dunaju izdal. Zemljovid ne bo le vsih krajev na Mo
ravskem in Sileškem, ampak tudi precej velik kos Prusije, Českiga, Ogerskiga in Avstri-janskiga zapopadel.
—	Več Madjarov je iz Amerike v Hamburg nazaj prišlo, in se avstrijanskimu general konzulu predstavljajo z vosilani, de bi se radi v domovino nazaj vernili.
—	Te dni smo dobili pervi list časopisa »Slovenska Bčela" iz Celovca. Z veseljem moramo spoznati, de časopis vso hvalo zasluži, torej ga tudi vsim Slovencani priporočimo. Drugo-pot bomo en sostavek iz njega podali.
—	Iz Cernegore se v „Osserv. Dalm." piše, de se kervave maševanje silno pomnožuje, kar se je Vladika iz dežele podal, tako, de bi znale razpartije med prebivavci vstati. — V Bosni dve roparski četi sosedne kraje nadlegujejo, ker hiše palijo in ropajo, in potnike napadajo.
—	V sredi otoka Palermo se je na nekem kraju zemlja na več kot 20 mestih razpočila. Iz votlin se sliši gromenje in dim in plamen se iz njih dviguje.
—	V Pragsu se je 24. junija velika nesreča zgodila. Ta dan se je podal en premožen kmet z svojim krog 17 let starini sinamnalov. Nezadovoljna z svojim plenam, hočeta srečo še dalej poskusiti in se ločita. Nobeden ni prav za druziga vedel in skrita za pečovinami tudi nista mogla eden druziga vidili. Ko sta tako ločena bila, oponaša oče divjo kozo, sin posluša , gleda, pa nič ne vidi. Spet se zasliši žvižg in sin vidi nekaj rujaviga. On ne dvomi, de je koza, pomeri, sproži in zadene — svojiga očeta! Ivrič očeta: „Fant zdaj si me ustrelil", je podučil sina, kaj de se je zgodilo. On priskoči, moli z umirajočim očetain, dobi od njega odpušanje, ter ga mertviga na pusto skalovje položi, kjer ga zapusti, in gre gosposki oznaniti , kaj de je storil.
—	V neki vasi blizo Černovica je sin svojiga očeta z sekiro ubil. Akoravno ga je tako silno udaril, de mu je glavo do spodnje če-lusti preklal, se je vendar še oče dvignul, svojiga sina pogledal in mertev na tla padel. Vzrok te hudobije je, de mu oče, akoravno je bil silno star, ni hotel posestva dati, kar je sin vedno tirjal. Prišlo je nekaj časa, brez de bi bila zamogla gosposka zvediti, kdo de je morivec imenovaniga moža. Najdli so pri enem kmetiškem fantu kervavo srajco; torej so ga zaperli, spraševali in tudi z tepenjem skušali primorati, de bi bil obstal, de je on ubijavec. Sin, ki je očeta ubil, bi bil pa rad fanta rešil, ki je bil po nedolžnim zapert, torej se poda k nekimu tovaršu, mu svoje černo delo pove, in ga praša, kako bi zamogel zapertiga fanta osvoboditi. Ta mu reče, de naj kakih 200 gold. sodniku da, in de se bo s tem vse poravnalo. To se zgodi. Al sodnik noče denarjev, ampak zapre sina in ga kriminalnimu sodništvu izroči.
Povabilo.
Z veseljem oznanim, da gre nabira doneskov, ktero sim za spominek umerlega prof. gospoda J. K. Kersnika osnoval, tukaj že dobro spod rok.
Prosim tedaj bivajoče v Ljubljani in na kmetih, ki mislijo v ta blagi namen, — če prav kaj malega — pokloniti, denarje do mene pod zdolnjim nadpisom odpravljati.
Gospode učence, kteri se žele tega udeležiti, prosim, da naj mi posamezne zneske pošiljajo, ali pa med saboj nabirajo, in mi nabirke izroče.
Doneske bodein očitno oznanil, tudi si prizadevam, za to reč odbor sostaviti.
V Ljubljani 3. mal. Serpana 1850.
Dr. Klun, (v pisarnici vredništva Ljubljanskih nemških novic.)
'MfSEI u»*.
Itigenije na Tavriškim, !«ic petih djonj
h nemskiga od „Giitlie" posloveniti skuial Matij« Valja* Pervo djanje.
Nastop pervi.
Ifigenij a.
U sence vaše, gibljivi veršiči Dobrave stare, svete gostolistne, Kakor v svetiše tiho boginje Še zdaj trepeča groze čuta stopim, Ko de bi pervikrat stopila vanje, In serce moje se jih ne navadi. Veliko let že tukej skriva me Visoka volja, kteri vdana sim; Al tuja le sim , kakor v letu pervim , Ker, ah! od ljubljenih me loči morje. Stoje na bregu cele dolge dni Dežele greške išem duše tužne, Al zdihu mojimu valovi votlo šumeče le odrekjejo od unkraj. Gorje mu pač! ki ločen od očeta, Od matere, od bratov in sestra, Živi samotno. Radost vsako vje Mu britka tuga. Misli vse njegove Doma v očetovi le hiši so, Kjer pervo sonce mu je zasijalo, Kjer sorojene zmir je terdniši Igraje krotka vez vezala nase. Z bogovi jez se ne prepiram; al Zares milu je vreden ženske slan. Doma in v vojski gospoduje mož, On vesti ve in zna na tujim se. Njegova je posest, njegova zmaga, In on se nadja smerti slave plodne. Kak ozke pa vezi je žene sreča! Moža slušati terdiga, že to Dolžnost je in tolaž; o reva pak, Če vnese sreča vrazna jo na tuje! Tak Toa tu, blag mož zares, ima Vkovano v svetih sužno-sponah me. O kak sramujem se povedati, De tihe nejevolje služim ti, Diana, rešnica! ker posvetiti Imela tebi celo bi življenje. Imela v te sim z mir a j up, in up Imam še vedno v te, ki kralja si Naj višiga zaverženi mi hčeri Podala sveto svojo roko blago. De, Ceja hči! ko veliciga moža. Ki, hčer tirjaje, si mučila ga, Ko bogenac'ga Agamemnona, Ki svoje ti nar drajši daroval je, Pripelješ od razbite Troje slavno Nazaj domu ga spremši v očetnjavo. Ženo, Elektro in sinu, naj drajši Zaklade mu brez kvara ohranivši. Odrajtaj tudi mene mojim, daj! In otmi, ki si smerti me rešila, Me še živetja tega, druge smerti.
Nastop drugi. Ifigenija. Arka. Arka.
Poslan od kralja pridem sem, ki te Pozdravi boginje služabnico. Današnji dan zahvali Tavriško Se boginji za nove čudne zmage. Oznanit grem pred kraljem in armado, De pride on, de vojna bliža se.
Ifigenij a. Pripravljeno je, vredno ju sprejeti, In naša boginja se veseli Iz roke Toa všečniga daru.
Arka.
O de zaznal bi tudi prečastite Duhovnice pogled: pogled bi tvoj, Devica sveta! jasnisiga svita, Nam dobro znamnje vsim! Al skriva še Skrivnosti polna žalost serce tvoje. Zastonj že leto čakamo in leto Iz tvojih pers prijazne nam besede. Od kar poznam te jez na mestu tiin, Pogled je ta, ki zmir mi ude stresa, In kot v železne ti verige duša Tiči vkovana v nedra globočini.
Ifigenija. Siroti kot spodobi se pregnani.
Arka.
Si tukej mar sirota in pregnana?_
ec,
Ifigenija. Al more biti tujšina nam dom?
Arka.
In tuja tebi mar je domovina?
Ifigenija. To je, za kar se serce mi ne sceli. Mladosti perve, ko se komaj duša Je staršev, bratov in sestra privadla: Mladike nove združene prijetno Od dna so debel starih dvigati Se kviško jele: ah takrat, takrat Me vgrabi tuja kletva ter me loči Od ljubih , lepo vez železne roke Na dvoje raztergavši. Zvednila je Nar slaji radost pervih let mladosti. In tudi rešena se zdela sim Si senca le. Življenja nova sija Nikoli več kali mi ne požene.
Arka.
Ker se pa tak nesrečno imenuješ, Ti nehvaležnica tudi reči smem.
Ifigenij a. Vam vedno hvalo vem.
Arka. Le hvale ne Za voljo ktere dobro se stori; Pogleda ne, ki kaže zadovoljno Življenje, serce vdano podarivcu. Ko tisto leto te skrivnosti polna Osoda je prinesla v to svetiše, Se Toa tebi je s pobožnostjo In nagnjenjem približal boguvdani, (n breg leta ti bilje gostomil, Ki bil sicer je vsacmu tujcu groza, Ker nihče pred taboj ni sem prišel, De stare šege žertva bi kervava Ne umerel bil na stopnicah Diannih.
Ifigenija. Dih prosti samo ni življenje že, Živetje kako je, ki v tim svetišu, Enaka senči groba lastniga, Ga vživam tužno ? Al se to živeti Veselo in zavedno sebe pravi, Če sleherni, zastonj prebili dan Pripravlja nas za tiste černe dnove, Ki na bregovji Lete, zabši sebe, Umerlih žalotruma jih praznuje? Življenje je nevredno zgodna smert, Med pervimi osoda ta je moja.
A r k a.
Ponos, de sabo nisi zadovoljna, Ti prizanesem, kakor se mi smiliš; Ker jemlje ti življenja sladki vžitek. Nič nimaš, praviš, kar si tukej? Kdo kralju mračno dušo je razjasnil ? Kdo staro, grozovitno šego to, De na Diannim je oltarji vsak Umreti mogel tuje, od leta je Oo leta zaderžaval z pregovoram ? lu kdo jetnike je, gotove smerti, Nazaj domu pošiljal tolikrat? Al ni Diana, namest se jeziti, De več darov navadnih ne dobiva, Molitve tvoje vslišala obilno? Al zmaga mar, veselih zmir perut, Nad vojsko našo ni, in clo pred njo? Se bolji sreče vsak ne veseli, Kar kralj, ki modro vodi nas že dolgo, Se pričo tebe milosti je vdal, Dolžnost pokoršine nam tihe zlajšal ? Nevredno kličeš to, de tvoje bitstvo Hladilo tisučim rosi dobrotno? De ljudstvu, ki mu Bog te je podaril, Boš nove sreče nevsahljivi vir? In de na smertnim bregu negostivnim, Pripravljaš tujcu blagor in vernitev?
Ifigenij a. Malinko to lahko zgreše oči, Ki vidijo naprej, kaj bo ostanka.
Arka.
Ga hvališ mar, ki, kar stori, ne čisla?
Ifigenija. Se graja ta, ki del se svojih baba.
Arka.
Tud ta, ki pravo vrednost malo ceni, In ki nepravo previsoko meni. Verjemi, in moža besedo čuj, Ki serca celiga ti vdan je zvesto; Ko dans govoril kralj bo s tabo, tak Olajšaš mu, kar ti povedati ima.
Ifigenija. Beseda dobra tvoja draži me; Že večkrat sim težko se mu izvila.
Arka.
Pomisli, kar storiš, de ti v korist je. Kar zgubil svojiga sinu je kralj, Zaupa malokterimu le svojih, In malim tim ne več, kakor sicer. Neprivošljivo je v očeh njegovih Naslednik^trona mladi žlahtnič vsak. Boji se brezpomočne starosti In punlanja morde, in zgodnje smerti. O govorici predka Skit ne zna, In nar manj kralj; on vajen le samo Zapovedvati in storiti, pač Ne zna si na namembo govora Počas od deleč navezvati lično. Ne kači ga nikar z branitevjo. Al de nalaš bi napak kaj umela. Na pota pol pojdi mu prot prijazno.
Ifigen i j a. Še čem prehititi, kar se mi žuga?
Arka.
Je žuganje snubitev mar njegova?
Ifigen ij a. In žuganje, da liujšiga mi ni.
Arka.
Daj nagnjenju zaup njegovimu.
Ifigenija. Odveze naj popred mi straha dušo.
Arka.
Zakaj rodu mu svojga ne poveš?
Ifigenija. Ker božji gre služabnici molčati.
Arka.
Al kralju se ne sme nič zamolčali. Da se skerbno mu razodeti nočeš, To čuti, in globoko v svoji duši Junaški čuti, da si tud ne terja.
Ifigenij a. Je morde nejevoljin name kralj?
Arka.
Se zdi mi, de. Sicer molči od tebe, Vem iz besed pa, ki jih je izustil, De duše se njegove terdne želje So pooblastile, dobiti tebe. Ne daj ga sebi samimu, de ne Zori v njegovih persih nejevolja, Le tebi sami v grozo, de prepozno Kesaje se ne spomniš sveta mojga.
Ifigenij a. Kaj ? misli kralj, kar nihče blažili bi Ne mislil, ki pozna ga, in ki mu Kroti nebesčanov častenje persi? Al misli potegniti me po sili Proč od oltarja v svojo posteljo? Pokličem na pomoč bogove vse, Diano pak pogumno pervo vsih, Duhovnici ki svoji mi gotovo Devica bo devici pomagala.
Arka.
Le mirno! kralja nova vroča kri Ne žene derzno kaj fantinskiga Storiti taciga. Kar misli pa, Ne rečem, de bi hujga kaj ne bilo. Kar neobhodno bo doveršil tudi, Ker duše je nepremakljive kralj. Tedaj zaupaj mu, hvaležna bodi, Če drujga že mu dovoliti nočeš.
Ifigenija. O daj, povej, kar veš na dalje več. Arka.
Naj sam pove. Že vidim ga, že pride? Ti v časti je, in serce ti veleva, Sprejeti ga prijazno in zaupno, Besedi dobri ženske delec mož Se blagi vda.
Ifigenija. (sama) Ne vem scer, kak imam Slušati pač svetvavca zvestiga. Dolžnost pa rada spolnim, kralja za Dobrote ne z besedami žaliti, In si želim, de bi mogočniku Po volji, al resnico govorila.
(Dalje sledi.)