PosJMieuBn^. Ste?i2~«~ slana v. 29. številka. Maribor, dne 18. iuliia 1918. B2. let»"*. Lisi ljudstvu v pouk in zabavo. Izhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ia v Mariboru j pobijanjem na doia za celo let» 8 K, poi leta 4 K in za četrt leta 2 K. — Naročaina za Nemttjo 8 K, ta droge izvenavstriiske dežele 8 K. Kdoi hodi sam po njega, plača na leto samo 7 K. — Ns• ■ !na se poJiija na: Upravništvo „Slovenskega Gospodarja" v Mariboru. — List se dopsšilja do odpovedi. — Udje „Katoliškega tiskovnega društva" dobivajo iist brez posebne naročnine. — Posam*.-. • si! stanejo 16 vin. — Uredništvo: Koroška' cesta štev. 5. — Rokopisi se ne vračajo. — Upravništvo • Koroška cesta itev. 5, sprejem« naročnino, inserate in reklamacije ¿a inserate se plačuje od ecostopne peiitvrstc za esikrai '¡o vin , ali kar je isto, 1 kvadratni centimeter prostora stane 36 vin. Za večkratne ogiase primeren popust V oddelku .Mala nananiia* stane beseda 10 vin. — inserati se sprejemajo do torka opoldne. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Seidler in državni zbor Maribor, 10. julija. Danes, v torek, dne 16. julija, ko to pišemo , se je zopet sestal državni zbor. Rešiti bi moral pred vsem zakasni držatvni proračun do novega leta in dovoliti vladi vojne potrebščine. Kljub dolgotrajnim pogajanjem in mešetarjenjem Seidlerjeva vlada še do danes ni dobila večine za se v državnem zboru. S Seidlerjem gredo samo Nemci in sicer liberalni in nacionalni ter krščanskosocialui, a teb je daleč pre-mallo za veČino Slovani, zlasti Jugoslovani iri Cehi, ne marajo nič imeti skupnega s Seidlerjevo vlado, ki t Tudi nemški socialni demokratje in Poljaki so izjavili, da ne dovolijo sedanji vladi proračuna. Del Italijanov in Ukrajincev bi morda glasoval z vlado, pa to izdale ta ne zadostuje za večino. Ministrski predsednik Seidler, ki se drži ministrskega sedeža, kakor cek kože, je v soboto, dne Jo. julija, nenadoma za 9. uro zvečer poklical k sebi načelnike klubov, češ, da jim ima sporočiti važne stvari. Seidler, ki je neposredno pred sestankom z načelniki klubov prišel od cesarja, ni vedel povedati prav nič zanimivega in važnega. Povpraševal je le samo voditelje strank, kaj in kako bo z državnim z-borom. Dr. Korošca je Seidler nagovoril: „Povabil sem Vas. da Vals vprašam, ali bo prišlo v za-sedanju državnega zbora cSo burnih prizorov, ki bi mogli škodovati ugledu države in vzbuditi vtis, da nismo složni med seboj. Sicer ni v teku nobena taka zadeva, da bi bila država vsled. burnih dogodkov v parlamentu ravtno sedaj posebno ogfriožiena, vendar je za mene važno, da si ustvarim sliko poteka parlamentarnega zasedanja." — Dr. Koroiec; . A T hode r;riš!o do burnih prizorov ali ne, na to Vam jaz ne morem dati nikakega odgovor a. Mi Jugoslovani bomo v parlamentu postopali tako kakor je naša dolž- ■ nost. Ako nastane vsled tega kaka škoda, potem nismo krivi mi, temveč Vi, ekscelenoa, ki ste s svojo ■ politiko ustvarili položaj, v katerem se nahajamo." j i— Ministrski predsednik je nato naznanil dr, Koro- j Scu, da namerava govoriti v svojem govoru tudi o jugoslovanskem vprašan iu. Poslanec Korošec: „Pa ] morda tako, kakor ste govorili nedavno v seji načel-! nikov strank?" (Seidler je takrat proglasil Slovence | kot nekako nemško posestno stanje in se jo izjavil i za ureditev jugoslovanskega vprašanja brez Sloven- S cev.) — Seidler: „Da. podobno." — Dr. Korošec: I *Nato Vam moram le povedati, da bodete s tako iz- f javo vlili olja v ogenj." — Na opetovano Koroščevo vpraša; i je, kaj pomenijo današnja nočna izpraševanja, vitez Seidler ni hotel ali ni mogel dati nobenega jasnega odgovora. Seidler in Nemci so se zadnje dni silno trudili, da bi pridobili nemške socialne demokrate za državni proračun. Listi so že pisali, da se ustanovi nemška zveza (blok), v kateri bi bili nemški nacio-nalci, liberalci, krščanski socialci in socialni demokratje. Poslednji so za slučaj vstopa v vladno večino baje zahtevali: splošno volilno pravico za občino in deželne zbore, delavske zbornice in starostno zavarovanje. Pogajanja pa so se razbila, ker so delavske množice radi gladu, ki vladia med njimi, neza-flovoljene in razburjene. Tako je Seidlerjev nemški blok splaval po Donavi. Dokler je na krmilu Seidler, bodo zoper vlado tudi Poljaki, ki so trdno odločeni, storiti vse. da strmoglavijo sedanjega načelnika vlade. V seji načelnikov strank v pondeljek, dne 15. t. m. je dr. Korošec v imenu Jugoslovanskega kluba zahteval, naj se pred prvim čitanjem proračun?, primsti k raz ravi nujno vprašanje Jugoslovanov glede miru. Po prvem Čitanju državnega proračuna pa naj pricte v pretres vprašan!e o prehrani, zveza v. Nemči'n ' rotiustavna mirovna pogodba v Bres Litovskem, nameravana. \ riklopitev Boisne k Ogrski, I in Dalmacije k Hrvatski in preganjanje Jugoslovar nov po civilnih in vojaških oblastih. Zahteva dr. Korošca je Nemce zelo vznemirila. Seidler je torej sedaj še vedno brez večine, kakor ]e že bil marsikateri vojskovodja v sedanje, vojni brez sreče. Položaj je danes tak, da Seidler ne more ustavno vladati, ker nima veČine v državnem z-boru. Seidlerjeva vlada te večine najbrž nikdar tudi Hobila ne bo. Tako sta torej zdaj dve možnosti: Ali Seidler odstopi, ali pa bo vlada poslala državni zbor domov in bo vladala po svoje, kakor se ji bo pač »poljubilo. Poslednje pa je težko verjetno; ker bi v j inozemstvu napravilo zelo slab utis ter bi avstrijsko vprašanje spravilo v pretres vse Evrope. Ko bodo dobili naši čitatelji „Slovenskega Gps- ; ; podarja" v roke, se bo politični položaj morda že ne-: koliko razjasnil. Eno pa je gotovo: Preko nas Slo- \ vanov se v Avstriji ne bo dalo vladati, Slovani Ste- j jemo v Avstriji 18 milijoinov prebiva',1 komaj 10 milijonov. Naj pride, kar hoče, Jugoslovani smo v zvezi s Cehi pripravljeni se boriti tako dolgo, dokler ne dosežemo svojih pravic, svoje svobode in samostojnosti. Grof Buri&n o zunanjem ps"1 z* ¡"i * » 4 Naš zunanji minister gro! Burian je o zunan-' jem položaju avstrijskemu in ogrskemu ministrskemu predsedniku uoslal razpravo, v kateri med drugim pravi: V sredi grozne in za osrednje velesile vselej v- \ Ispešne obrambne borbe nočejo osrednje veloslia »•/- ' vejevati ničesar drugega nego pripravljenost in voljo za mir pri naših sovražnikih, Ako združimo vse to, kar so naši sovražniki označili za svoj vojni cilj, s-poznamo tri skupine stremljenj, s katerimi skušajo opravičiti nadaljevanje krvo;>relit.ia. Udejstvili bi se naj ideali človečanstva, Vladala bi naj svoboda vseh narodov, ki bi naj v bodoče tvorili svetovno zvezo in bi naj poravnavali svojte s-pore ne več z orožjem, ampak potom svetovnega razsodišča. Vsako medsebojno gospodstvo bi nai bilo izključeno. Na račun osrednji]i velesil bi se naj izvršile razne spremembe ozemlja. Te namere za priklopitev ozemlja so, četudi s spremembami, dredo^ro znatne. V'rhutega Še pa tudi obstoja namen, zlasti kar se ti- j če Avstrije, jo notranje razkosati, da bi se iz nje u- j stvarile nove državne tvorbe. Končno se Še hočejo naši sovražniki maščevati I nad nami ter zahtevajo, da se kaznujemo za naše j zločine. Hočejo, da delamo pokoro in se kesamo, ker smo se upali braniti pred sovražnimi napadi in še celo vspešno braniti. Našo sposobnost za brambo i-menujejo militarizem in ta bi moral biti uničen. Ako naši sovražniki mir, ki je bil sklenjen na j .vzhodu, označujejo kot svarilni zgled in kot strašilo, ; kako mi postopamo s premaiganimi sovražniki, ne f moremo spoznati v tem očitku nobene dejanske upravičenosti, pač pa moramo opozarjati na to, da ni nobeni vojskujoči se državi kedai treba priti v položaj Rusije ali Rumunije, ker smo vendar vselej pri o f j,, da stopimo v mirovna • ugajanja z vsemi državami, s katerimi es vojskujemo. 1 Nepremagl,iva se še pa zdi trma, s katero se zahteva-o ozeml.a Alzaore-Lorene, Tridenta, Trsta, ; nemških naselbin itd. Tukaj je meja naše priprav- j ličnosti za mir, v okvirju te me:e se lahko vse raz- j j ravlja., le ne o našem lastnem posestnem stanju. Od Avstro-Ogrske hoče sovražnik ne samo odtrgati, po čemer hrepeni, am:>ak napad bi se naj izvršil še tudi na notranji ustroj države in bi se jo naj kolikor le mogoče razkosalo. Ko so sovražniki prišli do spoznaija, da za zmago nad nami ne zadostujejo več drurra vojna sredstva, se je hipno neizmerno pomnožilo zanimanje za naše notranje razmere. Cetverosoorazum je v te» voini odkril svoje srce za te zadeve tako rožno, da marsikateri sovražni državnik govori o takih narodnostnih vprašanjih, o katerih '-red vo:no pač ni imnl nobene slutnje. Naši sovražniki nas hočejo z ofenzivo hujskanja notranje oslabiti in nas napraviti brez braimbe . razbiti hočejo naš zelo močen organizem, da bi potem oslabljene dele spravili v službo za svoje namene. Ena polovica Avstro-Ogrske bi se naj uničila. Da se napravi druga polovica po rezaprošenih receptih naših sovražnikov srečna, v te svrhe bi se naj nadaljevala brezsmiselna vo:na Kakor se je to v teku stoletij vedno dogajalo bodo države in narodi monarhiie svoje notranje naloge sporazumno s svojim vladarjem že sami uredili. Monarhija odločno odklanja vse tuje i osege v vsald obliki v naše notranji) zadeve, ravno tako kakor se ni nikdar bavila is tujimi zadevami. Got»vo je, da vsled te vojne grozno trpimo, toda bolj trda nego naša usoda je naša trdna volja da^ se bojujemo za našo dobro pravico, dokler sovražnik ne bo odjenjal od svojih človeštvo mamečih in napačnih nazorov in dokler ne bo opustil svojega naklepa po preobratu. Zaščito našiega trdnega zaupanja v teh tako tt-sodepolnih in resnih urah tvorijo slejkoprej naše e-notne, iste vojne cilje zasledujoče vojne zveze, predvsem naša stara zveza z Nemčijo, ki se je v miru in v vojni izkazala za blagoslov prinašajočo in katera nam naj visled nerazdeljene volje narodov, ki se na-liajajo v njenem varstvu, tudi v bodoče ostane varna podlaga, da se z združenimi močmi izvijemo iz svetovne krize ter da zatem s krepko medsebojno podporo vse obnovimo in se zopet povrnemo nazaj k mirnemu in varnemu držaivneinu in gospodarskemu življenju. Stremljenje zavezniških vladarjev in njihovih vlad je, da odnošaji med Avgtro-0grško in Nemčijo postanejo tesnejši in prisrčnejši. Zveza naj bi imela tudi v bodoče kakor dosedaj izključno značaj obrambe. Trdno bi naj temeljila na zadovoljivi rešitvi vseh vsled vojne nastalih in skupno nas vseh se tikaj očih vprašanj. Nova zavezniška pogodba bi naj ne vsebovala samo političnih odnošajev obeh držav, marveč bi tudi naj bila povod, kako se naj prihodnje, vedno bolj tesne gospodarske, vojaške in druge razmere prilagodijo spremenjenim razmeram in nazorom. v ' i & ä ijtk m ¿.;. iJpanje na skorajšnji mir je vedno manjše. Odnehati noče ne Nemčija, ne Četverosporazum. Na o-beh straneh se še vedno pripravljajo na nove ooje na nove oienzive, Največjo vojne priprave so zdaj v Ameriki. Na tisoče in stotisoče mož hiti pod zastavo, se uri v orožju. Na stotine ladij vozi vojaštvo, topove. strelivo in živila v Evropo na pomoč sovražnikom Nemčije. Belokožci, Indijanci in črnci, vse hiti na fronto. Iz Airike in Avstralije vozijo parniki sveže moštvo na zapadno bojišče. Skoro ves svet je na nogah. In zakaj ? Vsonemška struja, h • .. ... odklanja sporazumni mir ter sanja o nemškem zmagovitem miru, četveros;x>ra,zum pa še vstraja pri svojih starih zahtevah, da se mora dati vsem narodom pravica samoodločbe, Francozi pa zar htevajo, da se jim vrne AJzacija in Lorena. Švicarska brzojavna poročevalnioa poroča dne 12. julija , ostaja bojevanje Sf>et živahno, posebno v gorovju. V Albaniji se smo umaknili pred sovražno silo za 10 do 20 km v gorovje. Nekateri listi poročajo, da smo izgubili mesto Drač ob Adriji. Uradno pa še ta vest ni potrjena Na Francoskem se na obeh straneh pri praviiaio ¡a velike boje. Na nekaterih mestih, n. pr„ v Flandriji je začela nemška armada dne 15. t. m. napadati tamošnjo sovražno silo in je že prvi dan pnSla nekoliko naprej. IJpanje na mir je sedaj še samo želja In ¿>aujea Nemška ofenziva na zahodu. Dne 15. t m. so Nemci na Francoskem zopet začeli z ofenzivo Tokrat so se navalili z vso silo na črto med mestoma Chateau-Thiery — ißtran S. lperney (severovzhodno od Pariza). Posrečilo se jim je na ozkem prostora prekoračiti reko Mamo. Ujeli so 13.000 mož. V angleški spodnji zbornici je minister Bonar-Lavr naznanil, da je poveljnik Cetverosporazum«vih Cet na Francoskem maršal Foch telefon Cno sporočil, da je z uspehom prve ga bojnega dne zelo zadovoljen. Nemci, ki so na padli na vzhodni in zahodni strani Reimsa, so vdrli samo na zahodni strani na 36 km široki Črti « 4—5 km naprej, doCim so bili vzhodno od Reimsa vrženi nazaj. Amerikanci so natepli Nemce južno od mesta Marcier in jim odvzeli 1000 vjetni-=k«v. Letošnja košnja. Dopis iz ptujske okolice. Letos povsod tarnajo ljudje, kako so malo na-kosill In Še slabše kot po višinah je bilo po dolinah. Izjeme so bile samo tam, kjer so gnojili z umetnimi gnojili. Vzrok tej islabi košnji ni samo letošnja, mar-reč tudi lanska suša. Lani ni bilo skoraj nič, otave. in posušile so se celo koreninice nekaterih trav. In to se še letos pozna. Vsled tako silno neugodnega vremena se je še veliko krme pokvarilo. Po sedem in celo deset dni so imeli nekateri na travnikih raztroši^o seno ali pa K kopioah. Pri zadnjem deževju je bila krma pod kopicami pri tleh že vsa gnjila. Zato ni čudno, da je ljudstvo kar zastokalo, ko se je izvedlo, koliko krme zahteva politična in voja-tka uprava. Čeprav ni več dosti živine, je vendar izključeno, da bi se moglo toliko krme spraviti skupaj. HuO^ik&Sisl 3Ptit£& m* miru Še dosedaj ni predložila državni zbornici. Češki poslanec Stransky in tovariši so nato predlagali, da se postavi dr. Seidlerja in bivšega notranjega ministra dr. Toggenburga na zatožno klop. Predlog bo prijšel na dnevni red ene prihodnjih sej. Jugoslov. klub je vložil šest nujnin interpelacij, o katerih se bo razpravljalo v posvetovanju o prvem branju drž. proračuna; nadalje je še stavil 62 drugih interpelacij. Med nujnimi interpelacijami se nahaja tudi interpelacija poslanca dr. Korošca, da se naj ta-; koj uvedejo mirovna povajanj-a, nadalje interpelacija j zaradi preganjanja Jugoslovanov, oviranja jugoslov. | političnega življenja in zaradi zatiranja jugoslovans-1 kega časopisja. Kakor znano, sežigajo vojaške o;da- \ sti kar cele kupe slovenskih čalsopisov, namenjenih j za naše vojake na fronti, dočim se sme n. pr. „Star j jero" neovirano pošiljati vojakom na fronto. Nadalje 1 nujne interpelacije zadevajo sklepanje miru v Bres- \ tu-Litovskem, nameravano priklopi} en je Bosne in Hercegovine k Ogrski, prehrano jugoslovanskih dežel in poglobitev zveze z Nemčijo Vsenemci proti a&osourški viauarski trni. Nem škonacionalni list »Prager Tagblatt« poroča, da so bile vsenemške »Leipziger Neuste Nachrichten« za Avstrijo zato prepovedane, ker so napadale našo vladarsko hišo ter razširjale bajke o cesarici. Te gorostasne bajke in laži so vsenemci kot ponatis \r. imenovanega v Lipsiji izhajajočega vsenemškega lista v tisoCih in tisoCih izvodih razširjali med ljudstvo v Avstriji. l^iM vmtrtL Prva seja državne zbornice. Po štirimesečnem odmoru se je v torek, dne 16. julija zopet vršila pr-ra seja državne zbornice. Sejo je otvoril zbornični predsednik dr. Groß. Ko je stopil v zbornico dr., pl. Seidler v spremstvu ostalih ministrov, je nastal v ¡vrstah čeških in .jugoslovanskih poslancev velik hrup in klici: «Ven z Seidlerjem! Ministrski predsednik po hudičevi milosti!" Ko se je hrup nekoliko polegel, |o kot prvi govoril dr. Seidler. Glede zunanje politike je rekel, da nima k znani izjavi grofa Buriana , 'katero priobčimo na drugem mestu, ničesar dostaviti Gleite notranje politike je izjavil, da je bila vlada prisiljena izdati zibano naredbo o delitvi Ceškel v jp-krožja, ker bi se ji sicer očitalo, da za izvršitev svojega načrta glede narodne samouprave ni niö storila Vsa njegova daljna izvajanja pa so bila taka, kakor smo jih vajeni slišati iz ust kakega i—-. i vsenemškega poslanca. Izvajal je, da moča v [Avstriji vladati nemški duh še nadalje ter da noče tozadevno ničesar spremeniti. Po ¡njogpvfam mnenju je in Ostane nemški narod hrbtenica naše dr-Eavo ter da vlada od svojega dosedanjega nemškega kurza ali toka ne namerava odjenjati. Zanikal je, da bi bili avstrijski Nemci tlačitelji1 drugi* avstrijskih nenemških narodov. Avstrijski Nemci zahtevajo po rsej pravici priznanje načela, da so vsled svQje zgo-flovine in omike avstrijski narod. Umevno, fla so vsi nemški poslanci razven nemških socialnih iiemokratov sledili Seidlerjevim izvajanjem z ogluša-Joöim ploskanjem in z urnobesnimi heil-klioi. Odkar imamo v Avstriji državni zbor, še ni bilo v zbornici nikdar slišati iz ust kakega ministra ali celo ministrskega predsednika govora, . ......- - - - * nefttttM »» v™**-—~... »š«r, kakor je bil lo-ta Seidlerjev govor. Prepričani smo, da človek, ki tako povorl, ne bo več dolgo v Avstriji ministrova]. Za Seidlerjem je govoril Ceh Tušar, M je naglašal, da t*) Seidlerjev govor znova razpaiil narodnostna nas-protstva v Avstriji. Zavaroval se Je proti izvestnim obrekovanjem cesarske dvojice in r oti vsenemški gonji, ki hoče napraviti iz Avstrije kako nemško na selbino. Končno izjavlja, da bo sedanja vojna kon-fala z zmago demokratičnih idej ia z ustanovitvijo Sešte države. Za Tušarjem ]e gnoril nemški profesor dr. Waldner, ki izvajanjem ministrskega predsednika dr. Seidlerja ni imel pravzaprav ničesar delati» Besedo je nato dobil poslanec dr. V e r s t o v -Bok, ki je ožigosal zasledovanje Jugoslovanov kljub Ogromnim žrtvam, katere so doprinesli v tej vojni in je delovanje sedanj« vlade ostro obsojal. Očital ji je ie skozi štiri mesece ustavila delovanje parlamenta ter da za prehrano prebivalstva ni nič storila. Vlada je tudi sokriva hudodelstva zlobnih obrekovanj zoper cesarsko dvojioo, ki se kujejo v vsenemški ko-\ afcicl in na vsenemških volkstagih. Ker je posla-neo 8r. Verstovšek govoril del j, kakor je floloGeno , mu Je zbornični predsednik odtegnil besedo. Naslednji govornik nemški kršfiangki socialeo dr. Jerzabek je izustil grdo neresnico, fla J« trn rustem bojišču v-sfefl izdajstva čoSkih i»t naglo smrt tudi na ßtotisote nemSkih vojakov. Nemški socialni demokrat dr, TU-lenbttgen je fjrotieeftirai p rot J skflen|e|nemu mini v BcfiS&Ettorskem ton uajjaflal Qa «klenjonog» Odstop maršala Konrada. Maršal Konrad Hecen dorf je vendarle odstopil. »Slov. Gospodar« je že v zadnji štev, prinesel to vest. Odstop je v zvezi z ponesreCeno ofenzivo proti Lahom. Cesar je dne 16. j t m. z lastnoročnim pismom sprejel Konradov od- f .^top, ga imenoval za polkovnika vseh telesnih straž ter ga je povzdignil v grofovski stan. Obenem je imenoval generalnega polkovnika nadvojvodo Jo-ž fa za poveljnika Ksnradove armadne skupine in generala kneza Schonburga za poveljnika neke ar inade. „Slovane je treba Po Slov. štajerskem potuje nemškoradskalni poslanec dr. Wichtl z Du- -naja in hujska svoje vsenemške bratce za nadal- • jevanje vojske in za boj v iztrebljenje Slovanov. \ V Slov. Bistrici je govoril zadnji petek Kot glavni cilj bodočega boja proti Slovanom je oznaCil: Iztre bimo Slovane, zmanjšamo njih Število! Sredstvo: j nadaljevanje vojske in glad. To je po njegovem mnenju orožje, ki bo gotovo prineslo zmago Nem cev nad Slovani. Wichtl je z veseljem povdarjal, \ da se je posrečilo zanesti vojno večinoma na slovanska tla; nemške pokrajine se le malo prizadete po vojski. >Z vojsko in gladom smo že iztrebili okoli 20 milijonov Slovanov, da jik še bolj iztrebimo, je treba nadaljevati vojsko do popolne nemške zmage in potem bo nemški rod zagospodoval nad celim svetom«. Tako govori in hujska vsenemški poslanec. Okrajno gla varstvo kje si bilo? Prepovedalo si sicer shod, a siovenjebistriški vsenemci (bilo jih je 37) so vendar \ zborovali nemoteno v pozno noC. — Dne 11. t. m. j je zboroval Wichtl v Št. Lovrencu nad Mariborom \ pri Novaku, kjer je govoril 25 lovrenškim vse- \ nenacem v enako strupenem smislu kot v Sl«v. J Bistrici. Tudi tukaj so nemCurji zborovali kljub j prepovedi. Vprašamo: Zakaj mariborsko glavarstvo j tako skrbno ščiti vsenemce? Slovenci In Slovenke, pozor! Med slovenskim ■ skoro izklfučno mestnim ljudstvom v Mariboru se o- ■ pažajo res obžalovanja vredni slučaji. Mnogo naših j Slovencev, žalibog tudi iz boljših, da, celo iz mero-dajnih krogov, se poslužuje na javnih cestah, a tu- > ffi drugod nemškega jezika. Zakaj to? Ali nimamo Slovenci dovolj za vsako našo besedo primernih ia- \ razov v lastnem jeziku? Ali se morda bojijo ti strahopetci, da bi se jim na oesti radi rabe slovenskega i jezika kaj žalega zgodilo, ah se ga mogoče celo — sramujejo? Ali si mar domišljujejo, da bodo veljali \ za bolj „inteligentne" ? I Res, žalostna znamenja ča-1 sa! V zaprti sobi kritizirajo čez vsenemštvo, prise- j gajo Nemcem sovraštvo do groba, a ko pridejo - un jj na cesto in zagledajo par nemških hujskačev, pa so ' j>m stresejo hlačice in se poslužujejo v svoji straho- ] petnosti jezika, ki eo ga že sto- in stokrat Slovenci In Slovenke, zavedajte se, fla ste sinovi in ' hierke Slav«l Pokažite Nemcem, d» tudi biva njih j lahko izhajamo, pokažite, da se »Jugoslavija ¿ljub — j rsem njihovim grožnjam bliža, fla smo zvesti rodo- i ljub! in no polovifiarji! Poslužujte se zato kjersibo- \ •i 1« slovenskega jezita! Pokažite, fla ste vredni Ju- j gosi «vite I TDrej, naprej 1 Si», aovoril — angoslo». j pozdrav: f. V* Nemčija prod Avstriji? Nemško časopisje ««t- 1 r% piše proti temu, da bi se rešilo poljsko vprašanje i • Bvstrijskem smislu; avstrijska vlpdn je nekaj listov iz Nemčlj« pr»ptrredala. N«ki flunnjski list je po-■o«al, Ho bo Nemčija * Kratkem odklonila reSiitev poljskega rproBanja v avstrijskem smislu fda bi postal naB cosa» tudi kralj Poljske), nakar ]e glasilo KomaDjoga mftutefaastea ^rsnalonblatt" ne^taflilo. Tla 18. julija 191& Avstro-Ogrska vstraja na tej rešitvi in da je o?l tega odvisno tudi vprašanje o poglobitvi naše zvezo z Nemčftjo. Zmešnjave v Nemčiji. Nemški drža/vni tajnik za zunanje zadeve dr. pl. Kiihlmann je moral odstopiti, ker so to zahtevali vsenemci. Mož se jim je za^ meril, ker je bil vendarle nekoliko prijazen sporazumnemu miru. N.|egov naslednik je admiral pl. Hin-tze. Državni kancelar grof Hertling je sicer v nem-Ekem državnem zboru podal izjavo, da ta osebna iz-prememba ne pomenja izpremembe sistema, da vstraja kot kancelar na svojih političnih nazorih v notranji in zunanji politiki in se slejkoprej drži mirovnega stališča, a splošno se zatrjuje, da so. prišli sedaj v Nemčiji na krmilo prijatelji našiji nemškutarjev , vsenemci, ki hočejo, naj se vojska nadaljuje do — skrajnosti. Tudi Kuhlmalnnov najslednik admiral pl. Hintze bo zastopal to stališče, s katerim se strinja i vrhovno vojno vodstvo. — Pruska gosposka (zbornica se je izrekla za mir meča, t. j. za nadaljevanje vojake; v enakem smislu se je izrekel podpredsednik državnega ministrstva Friedberg. Nemci naseljujejo. Nemčija pošilja v zasedene ruske kraje na stotine nemških ljudi in jim daje zastonj zemljo. Slovane pa tirajo nazaj. Nemško vrhovno armadno poveljstvo je meseca Kmija t. 1. izdalo posebno sirogo odredbo za naseljevanje Nemcev na Kurskem. Na Ruskem so pristaši levih socialnih revolucionarjev umorili nemškega poslanika v Moskvi grofa Mirbacha in dvignili vstajo proti boljševikom, ki se pa ni posrečila. Dne 7. t. m. so otvorili v Moskvi vserusko skupščino sovjetov, ki je f neveliko večino glasov odobrilja politiko boljševiške vlade, dočim je močna opozicija predlagala, nai se skupščina razpusti. V Moskvi je vlada upor zatrla z orožjem, po deželi pa se povsod zbirajo protkevolucionarna ^ "tio-la katerih jedro tvorijo Ceho-Slovaki. Razen tega je vfceitverosporazum v Arhangelsku izkrcal 10.000 francoskih in srbskih vojakov, ki prodirajo v notranjost. Njihov poveljnik je iztjavil, da hočejo braniti deželo proti napadu nemških vojnih vjetnikov. Boljše viška vlada je proglasila četverosporazumove čete za sovražnike in zagrozila s smrtjo vsakemu, ki bi jih podpiral. Zmešnjava postaja v Rusiji vedno večja. Prebivalstvo se je pobunilo proti Nemcem in jih hoče s pomočjo četverosporazumovih čet izgnati iz Rusije. V Rusiji vre kakor v Čebel nem panju. Kaioii&ii aaiiovak — «naistrsEi predsednik. N ?.ozemska kraljica je katoliškemu duhovniku po-suncu V. A Ndens poverila nalogo, da sestavi uovo ministrstvo. Nizozemska je po veČini prote-.-siaatovska dežela; v njei namreč protestantje tvori jo tri pet nke prebivalstva, katoličani pa dve pe-ttnki, in veodar b> katoliški duhovnik ministrski predsednik, ki bo vladal vso deželo.- Zlatomašniki. Prihodnji potek, dne 19. julija, slavijso zlati rrvišuišiki jubilej naslocln;ii vlč. gig. iz lavantske škofije: Janžek Edvard, vpokojeni župnik pn Sv. Marjeti pri Rimskih toplicah; Lenart Ivan, nadžupnik in kn,-šk. duhovni svetovalec v Smartinu pri Slov. Gradcu; Probst Jožef, vpekojeni župnik na Muti, sedaj živeč v pokoju v Gradcu; Slander. Anton častni kanonik, kn.-šk. duhovni svetovialec, Sekan, župnik, imejitelj vojnega križca za civilne zasluge II. razreda, član okrajnega šolskega sveta, v Stareitftrgu pri iSflo\jenj,gTadcu. ZlatomaSnikom želimo Be biserni jubileji Tridesetletnica mašništva. Lito3 obhajajo 30 letnico mašništva naslednji gg. p reč g. Franc Mo-ravec, slolni župnik in kanonik v Mariboru; vlč. gg. BolkoviC Anton, župnik v ArtiCah Cerjak Franc, kaplan pri Sv. Križu pri Slatini, Cinglak Jakob, kaplan v Vojniku, Kitak Jakob, župnik v Smartinu za Dreto, Lekšč Franc, župnik v LuCah, MariniC Jftkob župnik v Majšpergu, Snšnik Ivan, računski rtvident v Mariboru, Svet Alfonz dekanijski upravitelj in župnik pri Sv. Vidu j ti Ptuju, VraCun Franc, župnik v šmiklavžu pri iio enjem gradcu, dr. Anton Medved, e. kr. profeso? v Mariboru, Vre-Janez, c. kr. profesor v Maribora in Zupančič Donat, kapucinski poovinetjal v Celju. Želimo vsem v. C. gospodom, da dočakajo 50 letnico mašništva! f Josip Jnrčlč. V Celju je v petek, 3ne 12. t. а. umrl preč. g. Josip Jurčič, kn.-fik. duh. svetovalec bivši dekan in nadžupnik v Vuzenici. Riojen je bi' leta 1848 v Majšpergu, v duhovnika posvečen pa Une 21. julija 1870. Kot kaplan le služboval v Smart-nem pri Vurbergu, pri Sv. Benediktu v Slotv. gpr., v Smartnem na Paki, v 2alou in v Dramljah flodrio б. septembra 1891, ko je bil imenovan za župnika ▼ Sv. Lenartu v Slov. gor., katero službo ie opravljal Ho leta 1905, ko je bil imenovan za nadžupnika in Bekana v VuzenioL Leta 1913 je stopil v pokoj ln se naselil pri usmiljenih brath v Gradcu. Leta 1893 je bil imenovan za duhovnega svetovalca. Pogreb sb je vršil v soboto, 'dne 13. Julija, popoldne v Celju. Spre-' vod Je vodil mik g. celjski opat Fr. Ogradi v spremstvu 20 trg. duhovnikov, Blagemu in vedao prijavno-mn fluhovniku svetila pečno lui! Duhovniške vesti. Prestavljena sta CC. gg ka-plaaa: GuCek Karel k Sv. Lovrencu na Drav. p.; Cebašek Jakob iz Dobove t Šmartno pri Šalekn. — C. g. Kompolšek Franc, bivJi vojni karat, J« nastavljen kot kaplan na Muti. — Prestavljen Je 18. julija 1918. I &£I Siran f» semeniški duhovnik C. g. Andrej Pire je nastavljen kot kaplan v Dobovi. Na gostiji Roškar Gornik na Malni pri Sv. Juriju v Slov. gor so gostje darevali 2*7 K za narodne namene 147 K dobi Tiskovni dom 100 K pa slovenska šola v Mariboru Hvnla zavednim gostom! Koncert v Slov. Bistrici. 21. dan t. m. obeta postali Č stui seiHunek zavednih narodnjakov pri gledališki predstavi in velikem koncertu, katerega priredi slovenjebistriška Čitalnica s sodelovanjem mariborskega Dramatičnega društva v hotelu Avjstrija v Slov. Bistrici. Priglašajo se že gostje od vseh štirih strani ki si želijo umetniškega užitka, petja in gledališča, ki s: hočejo razodevati svoje želje in težnje ter velikodušno položili mal ¡iar na oltar ljubezni in usmiljenja za najrevnejše vseh revežev, to so naSi slovenski junaki, ki so darovali za vero, dom, cesarja svoje najdražje posvetno blago: luč očesa — ¡Na častno sviden.e ob pol petih popoldne prihodnjo nedeljo! — Odbor. Prošnja do naših vojakov, ki so se vrnili iz ruskega vjetništva. Matija Kutin je pisal iz ruskega ¡vojnega vjetništva: oblast vo.,ske Slaaičftje KuJjerle ftospej Barbari Strmšek, da je njen mož Franc Strmšek umrl dne Iti. 2. 1910. Od tedaj gospa Strmšek ni dobila nikake vesti več in tudi ne uradnega potr-«Elila o smrti njenega moža. Kdor bi vedel kaj pobliž-njega ali kdor bi znal sedanji naslov Matije «e naproša, da to naznani gospej Mariji Dolar v Ma' riboru, Vildenrainerstrasse 15. Iz groba vstal. Iz Vojnika se nam piše: Posestnikov sin Anton Senegačnik iz .Rov, uslužben v IVojniku, je moral takoj začetkom vojne v Galicijo — proti Rusom. Od tega časa ni bilo ne duha ne slu-fia o nJem. Vsi smo mislili, da je storil na gali&kem ibOjišču junaško smrt za domovino ter smo ga kakor pridnega mladeniča obžalovali. Te dni pa se je v radost vseh prismehljal domov. Bil je vjetnik daleč blizu kitajske meje, odkoder ni došlo nobeno pismo ilomov. Vesele domačih je ne, opisno. Žalosten slučaj. V neki družini v Srijemu je umrla najprej gospodarjeva mati, potem žena in ko-nečno oče. Ženin oče se je usmilil otrok; in se je nar Belil v zetovo hišo, a v petih dneh je tudi on umrl, fFe dni se je vrnil iz ruskega vjetništva gospodar in ko je zvedel, da so mu razen otrok vsi pomrli, je v malo dneh žalosti umrl še sam. Ostali so 4 nepreskrbljeni otroci. Črnogorci izumirajo. Švicarski listi poročajo, Oa Je beda v Crnigori grozna. Od prebivalstva, ki je fetelo pred vojno okoli pol milijona duš, umira mese-fcno približno 5000 oseb. Največ jih pobere legar «lasti na kmetih, in glad. Italijanski listi očitajo se-flanji upravi v Crnigori (ki je večinoma v nemških rokah), da ne poskrbi za Živila za ljudstvo, Črnogorci uživajo drevesno listje, travo in razna zelišča. In vsled tega zbolijo na raznih boleznih. — Er: Kolajna za ranjence. Naš cesar je ustanovil no vo vrsto kolajn in sicer kolajno za ranjence. Pravico do kolajne za ranjence imajo vse tiste vojaška oseb«, ki so bile na katerikoli način ranjene, ali pa ki so vsled po«l«dic vojne trpele škodo na zdravju in sicer na bojiš Ga, terej vsi invalidi. Nova kolajna je okrogle oblike in iz sive kovine na triogiatem in zelenem traku, obrobljenim s B mm Sicokim rdečim roboia. Pol miiijona vojnih vjetuikov iz Rasi je. Naš vojni minister je dne 14. julija rekel nekemu odposlanstvu, da se je dosedaj vrnilo pol milijona vojnih vjetnikov. Vojni vjetniki, ki se nahajajo v Sibiriji, se še pa dosedaj vsled velike daljave in vsled prometnih težkoč niso vrnili, le majhen del vojnih vjetnikov, ki so se nahajali v zapadni Sibiriji, «e je vrnil. Vojni minister je tudi izjavil, da dobi dosledno vsak vojni vjetnik, ki se vrne iz Rusije v Avstrijo, dopust 8 tednov ter da se mu morajo izplačati vse pristojbine, ki so mu z&kmito zajamčene. V Rusiji oženjonl vojni vjetniki, Kakor poro-ftnjo, je med vojnimi vjetniki, ki se vračajo iz Rusije. nepričakovano veliko takih, ki so sa bili v Rusiji O&enili in prihajalo zdaj z ženo in otroki. Na meji so ustanovili za te oženjene vojne vjetnike posebno postajo, ki je pa kmalu postala veliko premajhna. Kakor možje, morajo tudi žene pres.ati predpisano razkuženje. Nato pošiljajo može v vojaško službo, žene, oriroma družine, pa morajo oditi s» moževo domovinsko obBino ali kamor žele. ¿feirauje perila za vračajoče se vjetaike. Okrajno glavarstvo nas prosi, da pozovemo občinstvo, naj prostovoljno odda odvišno perilo za vračajoče ¿e vjetnike. Kdor bo sedaj prostovoljno oddal, naj ■i da napraviti potrdilo. Tak bo pozneje pri slučajni prisilni rekvizieiji kolikor mogoče vpoštevan. — Siliti se nikogar ne orne k oddaji »bleke ali perila. Dva nova vlaka. Iz Maribora vesi od 15. t. m. proti Gradcu osebni vlak ob 7. uri 4 minute zjutraj. Med Spielfeldom in Mariborom pa vezi odslej drugi osebni večerni vlak. Iz Spielielda odpelje zvečer ob 8. nri 80. minut, dohod v Maribor ? ob 9 uri 4 minute. Večerni vlak iz Ljutomera iina I zvezo s tem vlakom. Vlom t mlin. V noči od 1.1. na 16. t. m. so ne-I znani tatovi vlomili v mlin g. Ehrlicha v Kaniži, po-| kradli vse kmetsko zrnje, ki je bilo v mlinu in pore-! zali jermenje v vreduosti več tisoč K. da naredbo, po kateri bo dovoljeno svobodno saden j® tobaka samo za CeŠko, Moravsko in Štajersko. Ako bo le res? — Sicer pa bo ta naredba najbrž zopet rapozneli ptifl naše vlade. Zakaj bi se kaj takega ne izdalo že spomladi? Boriti. Oddaja živine v mariboriskem okraju. Dobiva mo ostre pritožbe, da veterinami nadzornik g. Fi&er zopet prav pridno ščiti živino graščakov, Sciierbau-ma. Schmidererjdt, Rosmanita, Schonborna, Praha in enakih velikašev. Dočim morajo kmetje oddati zadnje vole, ktrave-mlekaoStovano Rružino Franca Vezjak v Srednjem Gasteraju, ko je došlo poročilo, da je dne 28. Junija t L od sovražne granate zadet junaške smrti padel n»¡mlajši sin Jožef na italijanskem bojišču. Dopolnil je komaj 18 let, ko je žrtvoval svoje življenje aa domovino. Rajni je bil tihega značaja ter povsod prt-ljubljen. Dragi Jožef, mirno spavaj v tuji zemlji, Po-kleF se n^3 zvezdami ne snidemo na vefcel__ Sv. Jurij ob Ščatsici. V radgonski bolnišnici je 11. julija v Gospeds umrl obC. svetovalec ▼ Kraljevcih. veren in naroden mož, dolgoleten naročnik »Slov. Gosp.« A*ton Štampf star 17 let i"o,reb se je vršil dne 18. t. m. k 9v. Petru pri R&dgoni. Sprevod je kil veličasten, kakršnega si je zaslužil. Na svidenje aad zvezdami! Stran 4. 18, julija 1918. Prihodnjo n:delo na slavnost v Slov. Bistrico! Sv. Urban pri Ptuju. G. Ivan Vojsk je podpisal 40.000 K 8. vojnega posojila. Središče. Denheka Zveza ima v nedeljo, dm 21, t. m., popoldne po večernicah, svoj mesečni »hcd Pridde v obilnem številu! Ptnjska gora. Kmetijska podružnica za okolico Ptuj priredi v nedeljo 21 julija po jutranj. maši pri g Klemerčifu gospodarsko zborovanje. Kme tovalci pridite! Svetinje pri Ormožu. V nedeljo, dne 21. t. m., §e vrši po rani službi božji v svetinjski šoli zborovanje vseh posestnikov iz občin Mihalovci, Veličane in Žerovinci, isti dan j opoldne ob dveh pa v rune-čki šoli za posestnike iz občin Lalionci in Runeč. — Na teh zborovanjih' bo poročal zastopnik Kmetijske družbe o novem načinu oddaje zrna ter se bo vršil o tem predmetu razgovor. Vsi posestniki in posestnice pridite polnoštevilno! Hajdin. V Društvenem domu na Hajdinu bo v nedeljo, dne 21. t. m., popoldne po večernicah gospodarski shod Kmetijske družbe zaradi, Iprostorvloljne cddaje zrnja. Ker 'e. ta shod velike važnosti za vas gospodarje, zato pridite vsi. Naj pridejo tudi gospodinje in mlaxlina; lahko se še tudi o drugih za sedanje čase važnih in koristnih rečeh pogovorimo. Na shod pride zastopnik Kmetijske družbe. Svojo udeležbo je tudi obljubil znani veščak g. dr. Otmar Pir*-maier c. kr. namestniški koncipist in vodja okrajne ga gospodarskega urada v Ptuju, f* Sv. Barbara v Halozah. Padel je za domovino priden sin Ropič Jakob fv 19 letu, iz Velikega vrba) dne 8. decembra 1917 ubit od laške granate Pokopan je bil dne 6, decembra na pokopališče v Isškem mestu Trevizo. Jakec je bil Marijin draž benik in zvest bralec Slov. Gosp. Počivaj v m;rn v t »jji zemMi' Sv. Andraž pri Velenju. Dobili smo žalostno poročilo, da je dal svoje življenje za cesarja in domovino B. Ceperlin, mož v le:>i moSki dobi, star 47 let, dober rokodelec, čevljar in zidar. Služil je domovini že šesto leto. Lansko leto si je nakopal bolezen. Ko ;e mlo okreval, je moral spet nazaj in se je ou prevelikega napora dne 13. aprila zgrudil na tla. Zanesli so ga v bolnišnico, kjer ie zaspal dne 14. a-prila, ne da bi se za trenutek zavedel. Pokopan je na pokopališču Magnai pri Feltre ob Pijavi. Zapušča žalostno ženo in 87 let staro mater. Rajni ni dobil 'dopusti že celo leto niti za par dni; vse prošnje rtiso nič pomagale. Bodi mu lahka tuja italijanska zemlja! Da se vidimo zopet veseli enkrat tam nad z-vezdami! Sv. Martin pri Slovenjgradcu. V pondeljek, dne 32 julija, fbhajamo za vso župnijo razveseljivo slavje, petdesetletnico mašništva velečaštitega gos poda nadžupnika Ivana Lenart Ta izredni jubilej vzornrga duhovnika in bl»gcga rodoljuba nam bo !al r>riliko da mu skažemo svoje spoštovanje in svojo hvaležnost Naša iskrena želja je: Bog ga Dol pri Hrastniku. Slovensko katoliško izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. t. m., dve gledalilški predsjtavi in sicer enodojalnko „Strahovi'" in „Ljubezen Marijinega otroka", igro v treh deian-.¡in. Cisti dobiček je namenjen slovenski šoli v Mariboru. Pridite v obilnem številu! St. Rupert nad Laškim. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo, dne 21. t. m., občni zbor po običajnem sporedu in sicer ob 8. uri zjutraj. U-dje in prijatelji društva vsi na svidenje! Sv. Lenart nad Laškim. Kruta vojska je zahtevala zopet svojo žrtev. Dne 8. julija je umrl v mestu Belluno v Gornji Italiji tukajšnji rojak, g. nad-poročnik Bruno Flis na posledicah težke rane, katero je dobil dne 13. junija v bojih ob reki¡ Pijavi. Potrtemu očetu, ki je v svoji starosti stavil veliko upanja na svojega sina in vsem drugim domačim naše iskreno sožaljel Trbovlje. V nedeljo, dne 28. t m., popoldne ob 3 uri priredijo dekleta in fantje Bralnega dru štva v Društvenem domu igri »Raz Marijino srce« in »V ječi < Koruza kot — kurivo, a ne v Nemčiji ali Avstriji, temveč v Ameriki. -Angleški list „Times" poroča, da je Argentinija pridelala letos 454 milijona ton koruze. Sama je rabi za prehraro in za krmo samo 2 milijona ton. Nemogoče te tako ogromno količino koruze spraviti v Evropo. Ker je premog in les zelo dratr, rabijo sedaj Amerikanci koruzo za'kurivo železniških strojev. Goreča koruza baje da več vročine kot premog. — Tudi r šenice in ječmena je oridelala Argentinija letos toliko kot še nobeno leto poprej. Vrednost krave. Pogorel je siromašen Slovak. Zgorela mu je borna koča, žena in krava. S solzami v očeh se ie nagnil preko krave, gladil jo ro glavi in dejal: „Kravica ti moja mila, zakaj pa nisi mukala? Oženiti se je lahko, ali tako'lepo krayvo sedaj kiipiti. oh, to je težko, tako težko!" Tisoč lir za osla. V Viterbu v Toskani je bilo prodanih par volov za 12.000 lir in en osel za — 1000 Ur. LISTNICA UREDNIŠTVA. Naročnikom in dopisnikom: Ker še vedno tipkama ni dobila papirja, smo tudi tekrat morali izdati naš list ssmo na 4 straneh. Vsled lega smo morali izpustiti nennjne inserate ter krčiti dopise in druga poročila. Prosimo, da nam oprostite! Trst, 10. julij* 1818 66 19 71 64 39 Daaaj, 13. jilija 1918 26 60 &0 56 30 Samostojna kuharica išče službo na deželi. Naslov: Kuharica 44 Poste restante. S». Trojica t 81ov. Trojica t SIot, gor. 88* Mlad trgo aki penočnlK mešane rioke, želi s roj o službo sjH-eme- uiti. Ponudbe na Al. Vačko, Kri ževci pri l/jutooceru. 88® K fl |PD prost vojaščine, ože- i nien, do 3 oboka, slovvnskega rola nekaj aemiko, Uvežban «a sadjarstvo in vinar-Etro. Zena vešča živinoreje, se sprejme »redi meseca avgusta na ! nekem posentvu na Sp. Štajerskem. ; ieputat ali pa popclaa oskrba. ; Plača po dogovoru Stala« služba, i Ponudbe pod „Majer 408 a" na iienreichovo aaončno pisarno, , Gradec, 3acks:rtia 4—6 (Kien-■ reich 19.) i Za večje posestvo na Jažno Šla- • j jenkem se išče «skrbnika * ženo, i j ki r.ua za večje število stalnih ' , delavcev kuhati Oskrbnik mora i ' biti vešč poljedelstva in gozdar- ; t itva, energičen in trerea delovodja. Stanovanja, kurjavo ter pridel ke kmikor jih na posestvo zraste, d A gospodar. Plača po dogovoru. Prijave na »astopnika: Dr. A. Božič, odvetnik v Celja. 871 Deklica zmožna obeh deželnih je v kov v besedi in pisavi, ki ima *e-elje do prodaje čevljev in galanterijskega blaga, dobi stalno •nesto.Vaa oskjba v hiši. Poštenost glavni pogoj Ponudbe z zahtevki plače in z fotografijo se naj pošljejo „Rohstoffrerein", čevljamki mojstri, Celje. 854 3orejme se 8 a f e r (za graščino aa 9p. Štajerskem,) ki je bil v te-'aafnosti že zapotlea. Pismene po-uu ibe z navejlbo plačilnega zah- j e?ka in dueja mogočega vstopa ' je v poslati ua upravo .81. Gosp. ! i>od št. 848." iprajme se hišni hlapec ki je Bpo-soben za kmetijska dela in pri-latelj živine ter reda Letna mei- j la poleg hran«, do 1200 i. Vstop J takoj. Ponudbe z navedbo dose- i >laaiee dlažbs in z«htevka na g. I Kfemenšak, kmetija in hotel v \ D, nam}*- fX s*: XX Harmonij, že rabljen se kupi v bll-iiui Maribora Na'lov v upraTi ¡••o». Gosp. pod „Harmonij 891". Sadni mlin. Kdor bi ga imel ua prodaj, če tudi stAreg» v dobreaa Klanji.-.Na željo se plača tudi z ž vili Poiud)e na upravo tega 1 3t* pod ,Gor«išek št. 8>0.' i JPrtMia M*>; X ViaovpreitJ v« se proda. Franc > jrk, po ra^ljalaiea veziv, grad (ilurg), Maribor 872 ><*očen voz za deželo se proda. F arni Leskoršek, Gaberje pri Ce-1 i. 67S 1 eč m 'trov fl ie^a domačega platna se proda Kti, r želi knpiti, r j se oglaii pri Evn»tu Majbenič v Polirežja, p. 8v. Vid niže Pto- j«. ' 678 I asu ia kannoloma Dona^ke go ti »sakovratoe mlinak» kann* o« { odaj. Tudi žrmlje za domačo r bo. Jožef Planina Bogato«, 8ta- -•«ico. 657 Decimalna tehtnice od 150 do 1000 k^. Kakor tudi teb k ia« aa naglo rubo, na vsak kraj uoda Fran« Č^lder, Cesta na Ponrežje št. >, Kar!>a ulica 30, Maribor. 876 MnSSd čevlji, zimska suknja se >MQenja za ti ila. Maribor, Lu-i»-rj>5va nI. 4, prit. lev«. 876 Otrek, 14 mes>eev star faat, se i -i svojega. Naslov: Fl«išerg. 6, Maribor. 877 Proda se popolnoma vaa fotagra-fiSna oprava obstoječa ii fot apa rata. kaset, stativ, objektiv od 8 - 64. F Ekstr* rap. apl., plošč, vloge od 18 krat 24 na 6 krai 9. Zatvor najnovejš , vigoetir aparat, vignete, kem kalije, kop. šale, kopirni pppirji, kartoni, dopisnioe, papirni okvirji v*e «kopaj za I20J K ali tudi zamenjava za mot rao kolo. Našlo * v upravi 81. G. pod „Fotograf št. 882. Pfeda se noficerkreni tepih Ve- ■ 1 kost: 183 cm X 188. Več s>ove | žapaijski urad 8v. Štefan pri Šmar- i jn 862 i Preda se mal« posestvo v Polj ) čjnab, pruserco z» penaijonista. > Lastnik: Zbelovo 27, p. 8v. D ah \ - Loče 880 l Iivrstae hrvatsko icnače mila ' z» prsoje dobivs se brez kart v ! trS«vioi Felber, Dravska ulica št j 11. Maribor. Sil i XX . XX Hlapca, *prejm» viaarska š«la Burgwa!d pri Maribarn, Plača po dagororo. 8»1 Za šivanj« se vume afienka, katera se zase uči, plUaje se za vsak dan 1 1 mleka, Maribor, Rei s*rstrafla 16. 87e uianca aa trgovino ■ mešanim bl»goE» spnjme Milo! O je t, Mata, Štajerako. 892 100 K nagrade onemu, ki spravi t» daa pleten potovalni kovček, k\teri je bil dne 10. julija t. 1. »-"»čer iz vojaškega oddelka v p' i .tem vlaka aa progi Pragar-s^a—Ptuj ukraden Vsek'na:tem-i roeča sr;ljna jopioa, 6 pletenih h-lih otroških hlačie, 4 pare be-i U otroških noga i«, 2 s raji ki, fotografski aibam, 8 žepni rebei in 2 kokisjaka robca s črkama li. M , te» druge malenkosti. Poti it ti se sprejemajo pri c kr. okr. giav&rstva v Ptuju, soba 13 868 Pcdplsana Ferlinc Marija, posestnica v Vakovsktm delu obialnjsm, r sen dne 2, jalija 1918 gosp. Jožefa čonč nadačitelja v Jare n oi raižsii'!» z bi utemeljeno ok-č lžitvijo, da krt zaafii mež o. h okraj aoga glavarstva ae ravna pravi a«, prtkličtm vse dotiia?! i,ili(ve, ter se zahvalim, dami je g Čiiič odpustil in odstopil od t ^be. Vukovski dol, 12. jalija 1 !8 Marija Ferliae. P69 Drafbsnl okMe. Dao 28. jalija 1918 o > 9 uri «opoldne se vrli v n(a-rihoro, Reiserjeva ulioa 6 dražba iMae oprave, »b 11. ari pa pri c kr. okraj, sedišču v Maribora, s iha 65 I. sadstr, javna dr*ž»a d 8 LEP SPOMIN i Doprsna slika v naravni velikosti se Vam pošlje, če mi pošljete fa-togrsJSjo Posnetek popolnoma podoben. Ce«a i 22' —. Prosim naročila nt Marko Ernst, Gradec, KloatorvFiesg. 2% Partere. 864 Glavno zastopstvo nižjeavstrljske deželne zavarovalnice v Mariboru, Gosposka ulica 38 prevzema zavarovanja na doživetje, za slučaj smrti, rentno, lju Isko, nezgodno, za škodo pri vodovodih in druga zavarovanja. Sprejmejo se vešči potniki ia krajevni zastopniki. 86$ Sveže be o apno se dobi te dni pri tvrdki K C. Pickel, Maribor, VolkigartenstraSe 27. 88? Žveplo za sode l ¡¡avej 20 kosov K 7 — ima v zalogi A. Krepek. Maribor, Bismsrkstr. 19. 88S Oznanilo. Alojs Kosi, usnjar pri Mali Nedelji naznanja,danes^ei-me nobene goveje kože v dele dokler bo vojna. Tndi tisti, kateri se pred prfeoovedjo prinesli, si naj surovo kože odnesejo. 830 Za mast in druga živila se zame ajajo laaoni prti, mošfea obleka za dečke (16 let,) četlji, obleka za žeaske. Ma-Hbor, Ferdinandova ulioa 9., III aad. vr. 7, (ReajnV 781 0vo novi »oški srajoi, vratna li-rina 41 eni in stoječi ovrataiki 9 tu visoki, nadalje 2 bluzi aa praaje sa samenja za mast ie moko. Mariboc, Biandisgaese l/L 776 laaaa raalitee sod« za oddati is vozove ter tndi vpreg« za konic, hrvatska vrst« ia sioer zamenjam aa iivila. Se* io od 6« 1 naprej. 12 komadov. Kad Traaa-ora nI. 4 Celje. 806 Zimski plašč in častniško obleko (Maso ia hlvčet zamenjam za Iivila