^ ■ *' i - 1 moliti mmg&. v Zakramentu ljubezni Božje. USTektere molitve za obiskovanje nar svetejšiga Zakramenta. Udam prelepe bratovšine sv. Kešnjiga Telesa nabral f@loie, duhoven Ljubljanske Škofije. Z dovoljenjem visokočastit. škofijstva Ljubljanskega. Draziga natisa. Založil IHatija Gerber. . ■ Preljubi kristjan! IVITIOA TULIM B ^s jMji^ ristus Jezus, naš Bog, je v nar sve- ^ j^Gp^ptejšim Zakramentu, v Zakramentu neskončne ljubezni vedno med nami, J Med nami pa je le za nas, le za¬ voljo nas. Na naših altarjih tam biva, nam ponuja vse zaklade svoje, nam nerazumljive ljubezni, ter željno pričakuje nas, de bi prišli k Njemu, de bi v obilnosti zajemali iz studenca Njegove milosti, vsaki za svoje potrebe; eni gnado spreobernjenja, drugi gnado stanovitnosti; eni tolažilo, drugi spet serčnost; eni pomoč za se, drugi spet za svojiga bližnjiga. Oh, in kako potreba je nam vsim Njegove pomoči! — 1 * 4 Drugič pa, za toliko ljubezen, ktero nam, ubo- zim grešnikam, nas Bog v tem zakramentu skazuje, ali Mu nismo dolžni za to tudi na¬ sprotne ljubezni? Ce nas — hudobne On — Bog, toliko ljubi, ali Ga ne bomo ljubili tudi mi? In kako pa Mu hočemo to ljubezen ska- zovati? Kogar radi imamo, smo tudi radi pri njem. Ako tedej ljubimo Jezusa, svojiga Boga, bomo tudi radi blizo Njega. Posebni pogla¬ vitni namen bratovšine sv. Rešnjiga Telesa je pa ravno tudi ta, de se njeni udje radi zbirajo okoli tabernakeljnov svojiga Boga, Ga tam, kolikor premorejo , spodobno časte in mo¬ lijo, se celo uro se z njim priserčno pogovar¬ jajo in radujejo. — De bi pa to sveto dolžnost toliko ložej in lepši opravljali, sim Vam, pre¬ ljubi! nabral tu nekoliko molitvic, ktere zamo- rete opravljati pri obiskovanji nar svetejšiga Zakramenta. Pristavim le še samo to: 1. Namen obiskovanja sv. Rešnjiga Telesa naj ti bo vse¬ lej le ta: de ponižno moli Jezusa Kristusa v tem Zakramentu Njegove ljubezni, in Njegovo Božjo pričujočnost med nami spodobno časti. 8. De s tem, kolikor premoreš, nadomestuj, ali popravljaj tiste zaničevanja, ktere se ti Božji skrivnosti delajo. 3. Ga preserčno prosi 5 potrebnih gnad; prosi Ga zlasti razsvetljenja v dvomih, moči v skušnjavah, tolažila in podpore v hritkostih in težavah, ali gnade, ktera ti je ravno nar bolj potrebna. Obudi prav živo vero v ta Božji Zakra¬ ment. Pomisli dobro, kdo je v ti skrivnosti? — Združi se z angelci, ki pred tabernakeljnam noč in dan molijo svojiga in tvojiga Boga. — Misli si, vsi udje te sv. bratovšine so te zvo- lili in te poslali pred Božji sedež, de moli, časti in prosi živiga Boga; vsi pričakujejo, de bi to imenitno, angelsko službo dobro o- pravil. Skerbno se varuj vse razmišljenosti. Vse druge skerbi, celo vse druge misli odloži za ta čas. Bog ne daj, de bi zato ali s tem iskal kake posvetne hvale, ker tako bi zapra¬ vil vse zasluženje. Misli si: sam, čisto sam si v cerkvi in pa — Bog. Torej bodi gluh in slep za vse drugo. Nikakor pa ni potrebno, de bi vse te molitve mogel odmoliti; veliko bolj Ti priporo¬ čim : Kadar prideš v teh molitvah na kaj, kar bo bolj ginilo tvoje serce, obstoj in serce naj samo govori z Jezusam; vse boljši, vse lepši bo govorilo, kakor ti jest popisati zamo- rem. Jest bi celo djal, de vsiga tega v eni 6 uri obmoliti ne moreš — tudi ne smeš; ja- valne bi imel kaj dobička, ako bi tako hitro molil, de bi vse to zmolil. Torej, ljubi moj kristjan! se enkrat: Moli premišljeno — naj serce samo govori, in ako le eno molitvico opraviš, pa tisto prav — zadosti bo. — Po¬ slednjič te prosim: Le enkrat zdihni tudi za me ! — m eeže&a Marija preoMa Med osmino praznika sv. Reš- njiga Telesa 1862. fl. Mm ¥©p®. V6X- predobrotljivi, ljubeznjivi moj Zveličar! Ti sam si rekel, de resnično in bistevno pričujoč v podobah na videz revnih tega božjiga, nar svetejšiga Zakra¬ menta. Živo to verujem, o Gospod, poterdi mojo vero! Molim Te, o vsi- gamogočni Bog! Molim te, ki si se ponižal iz zgolj ljubezni do mene v zapušenim hlevu rojen biti, molim Te, ki si se za me uboziga grešnika dal križati, ki pa zdaj v svojim veličastvu tam v nebesih kraljuješ, in boš nekdaj prišel sodit žive in mertve. Le Tvoja neskončna ljubezen Te je zakrila tako skrivnostno v ta presveti Zakrament. Živo to verujem, o Gospod! in ako- ravno tega razumeti ne morem, vender sim pripravljen, tavžentkrat umreti za 8 to vero, ako bi treba bilo. V ti terdni veri poklekniui pred Tebe, o moj Bog, ter se zedinim z vsimi nebeškimi du¬ hovi, ki Te molijo tu v tem presvetim Zakramentu, z vsimi brati in sestrami naše bratovšine, pa tudi z vsimi dru¬ gimi pobožnimi dušami, ki te molijo in častijo v tem zakramentu Tvoje ne¬ skončne ljubezni. Z njihovo molitevjo zedinim svojo molitev ter z njimi vred zakličem: „Bodi česen in hvaljen vsaki čas — Nar svetejši in Božji Zakrament!“ <1. Prošnja m pretit®©, i© fei t® uro O kako srečen sim, ljubi moj Je¬ zus ! de sim tukaj, tako blizo Tebe; kako srečen, de smem s Teboj v tem Tvojim tempeljnu govoriti, Tebi svoje serce odkriti, Tebi vse dušne in te¬ lesne potrebe potožiti. Prosim Te, po¬ magaj mi, de vse to prav opravim. Saj veš, kako sim želel s Teboj sam govoriti, s Teboj samim biti; ker Ti si moje veselje, Ti moje življenje, Ti moje vse! Kaj mi pač vse pomaga, ako ni- 9 sim sklenjen s Teboj? Pri tebi pa, o moj Bog! bi rad pozabil ves svet, in vso njegovo nečimernost. Pokaži mi torej, kako lepo je biti pri Tebi; pa udeleži me tudi sladkosti Tvoje pricu- jočnosti, in daj mojimu sercu take zdih- ljeje, tako hrepenenje, ki Tebi dopadejo in so meni koristni. Ta svet že za veliko milost ima, ako kdo sme sam s kraljem ali cesar¬ jem govoriti. O koliko bolj srečen sim jest, ker sim pred Teboj, o moj Bog! s Teboj samim, in jest s Teboj sam govoriti smem! O de bi pač dobro spoznal to neskončno srečo! Ker mi pa to milost skazuješ, dodeli mi tudi gna- do, de bom tudi ves s Teboj zedinjen, dokler tu pred Teboj klečim. Odverni od mene vse razmišljenosti, ter vse ptuje misli, ki me zamorejo odvračati od Tebe; seženi iz mojiga serca vso lenobo, vso mlačnost, de Te vredno častiti zamorem. O de bi to uro dru- ziga nič ne mislil, kakor le, kako bi Te molil, kaj bi te prosil, kako bi Ti potožil svojo nezvestobo, svojo revšino, kako bi serčno zdihoval k Tebi, o moj Jezus! Vi angeli Gospodovi, vi nebeški 1 ** 10 duhovi, ki tukaj v tem nar svetejšim Zakramentu molite svojiga in mojiga Boga, o naj se tudi jest vam pridru¬ žim , in z vami molim vsigamogočniga Boga! Rad bi mu jest skazal, rad bi Mu daroval tako čisto, tako serčno, tako gorečo ljubezen, kakor Mu jo da¬ rujete vi, presveti duhovi. Oh, nado¬ mestite vi, kar jest ne premorem, in sprosite mi tiste gnade, ki so mi po¬ trebne ravno zdaj, pa tudi za vse živ¬ ljenje. g teuiitRn samim* 1, Neskončna ljubezen Jezusa Kristusa v tem nar svetejšim Zakramentu. O vsigamogočni, večni Bog, o premili moj Zveličar! ki si v tem nar svetejšim Zakramentu z neskončno do¬ broto, z nezapopadljivo ljubeznijo vse svoje čudeže zedinil, lej! pred Tvojim svetim tabernakeljnam, pred Teboj kle¬ čim tukaj, de bi Te počastil, kolikor le premore moje ubogo serce. Vem, sv. vera me to uči; vem, o 11 moj presladki Jezus! de tli v tem Za¬ kramentu na altarji je svetiše, kjer Ti, neomadežano Jagnje, Ti presveti, nar viši duhoven vedno prosiš za nas. Tu je altar presrečne sprave, kjer se Ti vedno daruješ v prečisti dar za odpu- šanje naših grehov. Tu je altar žgav- nih darov, kjer se Ti nebeško Jagnje vsiga in popolnama povživaš v gorečim plamenu svoje neskončne ljubezni do nas. Tu je altar vedniga kadenja, kjer Ti, viši duhoven nove zaveze, kadilo svojih prošnja in darovanj vedno poši¬ ljaš proti nebu za nas. O predrago kadilo! kako prijetno mora duhteti pred Tvojim obličjem, o moj Bog! kako Te častijo te preserčne molitve, te popol¬ nama darovanja! V neskončnim poni¬ ževanji spoznaj svojiga edinorojeniga Sina na altarji, o večni Bog! Njega, nad kterim imaš vse svoje dopadajenje, ker ponižal se je zavoljo časti Tvojiga presvetiga imena. Kakor ni časa, ka¬ kor ni kraja, de bi Te ljudje ne žalili, tako tudi ni časa ne kraja, de bi Te ne častil Jezus Kristus, Tvoj edinoro- jeni Sin. Ljudje Te zaničujejo, Jezus Te časti 5 ljudje se povzdigujejo, Jezus se ponižuje; oni Te preklinjajo, On Te 12 poveličuje; oni so za Te vsi merzli, On ves goreč; oni Te dražijo z ne- številnimi grehi, On Te tolaži z vednim češenjein. In ravno zato je v ti po¬ dobi beliga kruha, de se Ti vedno ne- prenehama daruje ter Ti skazuje tisto čast, ktere Ti ljudje skazovati nočejo, ali Ti jo celo jemljejo. — O preljubeznjivi Zveličar! terdno verujem, de si tu v tem nar svetejšim Zakramentu pričujoč, in Te ponižno molim. Oh kaj Te je nagnilo k toliki ljubezni, k toliki dobroti, de tako naše prevelike dolgove sprejemaš in jih pla- čuješ za nas? Res, Ti plačuješ naše dolgove, in vse bi poplačal za nas, ko bi se mi nezvesti ne ustavljali ne¬ skončni ceni Tvoje presvete Kervi, ktero si na sv. Križi za nas prelil; res, vse bi poplačal za nas, ko bi se mi ne ustavljali tudi neskončni ceni Tvoje presvete Kervi, ktera še zdaj vsak dan skrivnostno teče na Tvojih altarjih v odpušenje naših brezštevilnih pregreh. Sej ta Tvoja, za nas grešnike prelita Kri je ravno cena našiga odrešenja. Ona premaguje, ona zaderžuje pravico Božjo, ktera bi ves svet po zasluženji mogla pokončati. Ni pa samo to, kar 13 Ti, o moj Jezus! delaš in storiš v tem nar svetejšim Zakramentu. Ne tolažiš samo serda Božjiga, temuč deliš nam tudi, ravno v tem Zakramentu vse le mogočne gnade in milosti. Tukaj si naš priprošnjik, naš srednik, kjer vedno prosiš za nas, ter nam pridobiš in de¬ liš vse dušne in telesne pripomočke, vse karkoli le potrebujemo. Kolika sreča, o moj Bog! za me, de si Ti moj srednik, tako sveti veliki duhoven, razun greha vse naše slabosti občutil ; torej pač dobro veš, kaj nam je treba; zraven pa si Ti tisti veliki duhoven, ki zavoljo častitljivosti, za¬ voljo svoje ljubezni do nebeškiga Očeta zaslužiš uslišan biti v vsim, karkoli po¬ želiš ! Vse smem torej upati, vse dobro pričakovati od tako dobriga, od tako mogočniga priprošnjika. O moj preljubeznjivi Zveličar! če vse to premišljujem, kar si nekdaj sto¬ ril za nas, in če še to pregledujem, kar še zdaj vsaki dan delaš v tem nar svetejšim Zakramentu za zveličanje na¬ ših duš, o kako Te vender moram hvaliti, častiti in serčno — serčno lju¬ biti! Bil si v naročji svojiga nebe¬ škiga Očeta, vidil si pa, de Ga ljudje 14 na ti revni zemlji prav častiti ne znajo, kakor zasluži; oh! zato si Ti hotel v obilnosti svoje velike ljubezni njihovo nezmožnost nadomestiti, človek si po¬ stal, med nami si živel. Ko si se pa podal nazaj v naročje svojiga Očeta, iz kteriga si izšel, si v svoji neskončni ljubezni znajdel še novi čudež svoje ljubezni, de si na zemlji ostal, ako- ravno si v nebesa šel, de z zasluže- njem svojiga zakramentalniga življenja še zmirej nadomestuješ, kar mi nepo- polnama storimo; še celo Božji pravici plačuješ, kar mi s svojimi grehi zadol¬ žujemo. Vse to namreč delaš pričujoč v tem nar svetejšim Zakramentu, kjer boš bival do konca sveta. Ta prečudna ljubezen kaže Tvojo neskončno modrost, Tvojo vsigamogoč- nost, in Tvojo nezmerno dobroto, o moj Bog! O zares nerazumljiva skrivnost, Tebi v čast — nam v zveličanje! Pač nov čudež Tvoje ljubezni, ki preseže vse naše misli, ki nam deli, ne le kar upati smemo, temuč nam da več, kakor si le želeti zamoremo! Kako smo vender dolžni, Te ljubiti, ker si nam pokazal to serce, ki je nam tako vdano, za našo revšino tako skerbljivo in za naše 15 zveličanje tako vneto! Kaj si nam še storiti zamogel, de bi nam že ne bil storil? — O kako lepo nam tu kažeš, kak močno nas vender ljubiš! Zares, presrečna duša, o Božji Zveličar, o predobrotljivi Bog! ki se zedinja s Teboj tu na Tvojih altarjih! Vdeležuje se Tvojih djanj, Tvojih za- služenj ; o kolik dobiček! Ona moli nebeškiga Očeta, kakor se Njemu spo¬ dobi ; časti Tebe, kakor si Ti vreden ; saj moljenje in častenje Tvoje je tudi njeno. V ti veseli, v ti tolaživni misli, o moj Zveličar! Ti darujem vse želje svojiga serca. Zedinim se z moljenjem in častenjem, s kterim Ti svojiga ne¬ beškiga Očeta tukej v tem nar svetej¬ šim Zakramentu poveličuješ, in Ga boš poveličeval do konca sveta. Sicer je vse to zasluženje res vse Tvoje, pa, ker se Ti ravno v ti skrivnosti meni daruješ, je taisto zares tudi moje. O Gospod! de bi bil svojim učencam dopovedal srečo, ktero so oni imeli, si jim enkrat rekel: „Blagor jim, kteri vidijo, kar vi vidite!“ te besede so pač tudi nam rečene; in še več, naj bo njih sreča kolikoršna koli, sreča naša je pa vender le še veči, zato ker je ta Bog 16 med nami še bolj prečudno pričujoč, in Ga mi ložje, bolj gotovo najdemo, se z njih pogovarjamo, kadar in kolikor in kakor hočemo; in pa, o neznana sreča, celo prejeti Ga smemo; in ostal bo pri nas do konca, ter je nam tola¬ žilo, moč in pribežališe v vsih potrebah našiga revniga življenja. O nezmernost, o čudež Božje lju— čezni! Vse, o Gospod! vse je pre¬ čudno v tem Zakramentu, čudeži, ki jih tu delaš; gnade, ktere deliš; slad¬ kosti , ktere vživati daješ. Pa noben čudež mi ni toliko nerazumljiv, ker po¬ znam Tvojo vsigamogočnost; ta edini pa mi je popolnama nezapopadljiv: ču¬ dež namreč te Tvoje vse božje ljube¬ zni, in pa, de Ti —- Bog — delaš ta čudež tako revnim, tako hudobnim, tako nehvaležnim stvarem. Pa, oh! vem in spoznam, de Tvoja ljubezen je tako velika, kakor je Tvoje bitje; in to je neskončno, je večno; taka tudi Tvoja ljubezen! Pa, o moj Bog! to mi še ni za¬ dosti, de bi le veroval in molil ta ne¬ razumljivi čudež, temuč vdeležiti se moram tudi sadu, kteriga ta skrivnost naturno rodi. Ker se mi Ti daruješ, 17 in se mi daruješ tako prečudno, mi mora tudi kaj koristiti ta neskončno ve¬ liko vredni dar, in tudi jest Ti moram dati ljubezen za toliko ljubezen, in to ljubezen si hočem — si moram v svoje serce vsaditi tako globoko, de ne bo iz njega nikdar več prešla. In ravno za to ljubezen Te prosim zdaj, o moj Bog! Vžgi v mojim sercu nebeški ogenj te svoje ljubezni, in večkrat hočem tu sem priteči, in zajemal bom iz te ognjene peči sladkosti Tvoje ljubezni. Saj je ta Zakrament tisto tolažilo, tista moč, tisto pribežališe, ktero si nam Ti, o moj Bog! zapustil. Tu si Ti, Bog in človek skupaj, z dušo in s telesam, s Kervjo in z mešam, meni v zgled, meni v dar, meni v jed, meni v pod¬ poro, meni v tolažilo. O za nas, na naših altarjih skriti, premili Jezus! sveto ogledalo duhov- niga življenja! mir, sladkost in veselje pobožnih duš! ne bom več drugod sta¬ noval, tukaj bom v Tvojim svetiši, pri Tvojih tabernakeljnih. Naj bo moje življenje skrito, v tem Zakramentu, ze¬ dinjeno zmirej s Teboj! O Božja lju¬ bezen , prosim Te, dodeli mi, de se celo svoje življenje tukaj zedinujem s 18 Teboj, de bom nekdaj, gotovo sklenjen s Teboj, Te vekomaj vžival. 2. Velika nehvaležnost človeška proti Jezusu Kristusu. Pridite, kristjanje, učenci Jezusa Kristusa, pridite! in molimo Sinu Bo- žjiga, ki je sama ljubezen ; ki je z ne¬ bes prišel, de bi se nam ubogim daro¬ val, ki je z naročja svojiga Očeta izšel, de bi v naših cerkvah stanoval: V e- nite, adoremes! — Pridite, in molimo Ga! — O nebeški Zveličar! kolika je Tvoja ponižnost, de hočeš prebivati v hišah, ktere so postavile človeške roke, ktere so Tvojimu veli¬ častvu tako malo pristojne. Sicer Te nebo in zemlja sprejeti ne more, ven- der v svoji neskončni ljubezni hočeš prebivati prečudno na naših altarjih. Ni Ti bilo zadosti, de si v svojim poze- meljskim življenji prebival med ljudmi, ki so Te tako grozovito umorili; še potem si hotel med njimi biti, akoravno si vedil, de Ti bodo Tvojo ljubezen, Tvoje dobrote, gerdo z mnogoterimi zaničevanji povračevali! O dobrota! o ljubezen! zares Božja dobrota, Božja ljubezen! ktere ljudje niso bili vredni! 19 in je še dan današnji ne zaslužijo. Procidamus a n t e Deum, p I o r e- inus c o ra ni Domino! Pokleknimo pred aitarjem živiga Boga, spoznajmo svoje pregrehe, objokujmo svoje hudo¬ bije. Med seboj imamo Boga, in mi smo, kakor de bi Ga ne poznali. Pri sebi imamo Boga, in še mar nam ni. Zapušamo Ga in obiskovati Ga se nam ne zdi vredno; ali, ako ga ob- išemo, smo razmišljeni,-neobčutljivi, za¬ spani, brez vse ljubezni. Oh, še hujši! celo nespodobno, zaničljivo smo vpričo Njega. In kako dalječ gre naša ne¬ zvestoba? celo do pohujšanja, do oskru¬ njenja, do Božjiga ropa. Stermite ve nebesa! kliče ta za¬ ničevani Bog, in ve vrata nebeške se groze tresite zavoljo hudobij mojiga ljudstva. Zaverglo, zapustilo Me je, Mene studenec žive vode, in kopalo si je kapnice, de zavdano vodo zajema iz njih. Spoznamo, o Gospod! sramujemo se, ker žalili smo Te in s svojimi hu¬ dobijami smo zaslužili, de bi tudi nas zadele tiste strašne besede prerokove, ktere je izrekel v tempeljnu pri Tvojim darovanji, de boš namreč mnogim v 20 pogubljenje. Zares, preljubeznjivi Zve¬ ličar ! Ti bivaš na naših altarjih, de bi bil zvestim dušam zaklad nebeških gnad — v večno življenje, oh, pa mno¬ gim boš, ker sami hočejo, v strašno pogubljenje! Ce premišljujemo nespo¬ dobnosti, ki so se zgodile in se gode v Tvoji hiši, in celo takrat, kadar se ponavlja pred našimi očmi tista velika daritev, nad ktero stermijo vse nebesa; če premišljujemo, bi rekel, čudež naše nehvaležnosti in hudobije, ali se ne bomo britko zjokali, in ali ne bo naše serce žalosti se topilo? Oh! ko bi mi, tako v svetih resni¬ cah podučeni, kakor smo, tam na Kal- varii bili priče tiste kervave daritve, ktero je naš Božji Zveličar za nas tam opravil, ali bi bili, ne bom djal, tako inerzli, tako razmišljeni, tako nepobožni; temuč, alibi bili tako nespodobni, tako prederzni, tako brezbožni, kakor se ob¬ našamo pred altarji Gospodovimi? Ali bi ne bili polni hvaležnosti, polni ča- stenja, polni goreče ljubezni? — In vender moli in se daruje za nas ravno tisti Jezus tukaj na altarjih svoje lju¬ bezni; zakaj nam ne obuduje sveta vera ravno tistih občutljejev? ali velikoveč, 21 ko smo toliko in tako lepo podučeni, zakaj imamo vpričo svojiga Boga tako temu nauku nasprotne občutljeje ? Bojmo se saj pravične pa strašne šibe tako zaničevaniga Boga, bojmo se neznanih nasledkov tako oskrunjene pre¬ svete daritve. Kri Jezusa Kristusa je sklicala milost ponižnimu, skesanimu razbojniku, tirjala je pa pravico nespo- korjenim terdovratnim Judam. Bog je slišal takrat ta glas 5 bojmo se, de bi ga tudi zdaj ne slišal, de bi ga ne sli¬ šal nam v večno pogubljenje. O moj Bog! pred naj nas raji smert zadene! Oh milost, o Jezus! milost! odpusti nam vse grehe, s kte- rimi smo Te razžalili v tej prečudni skrivnosti! — Odpusti nam našo gerdo nehvaležnost! — Odpusti nam našo pregrešno merzloto! — Odpusti nam našo toliko nespodobnost! — Odpusti nam vse pohujšanje, zavoljo kteriga zdihuje Tvoja sveta cerkev! — Odpu¬ sti nam vse oskrunjenje, Božje rope in vse grehe, ktere koli smo storili zoper ta Zakrament Tvoje neskončne ljubezni! — Obžalujemo, prekličemo jih za zmi- rej 5 radi bi jih omili s svojimi solzami, radi oprali s svojo kervjo. 22 Vi služabniki živiga Boga, ki go¬ rite za čast svojiga Gospoda, zedinite se z nami, in objokujmo zasramovanja, ktere se godijo našimu Bogu celo v Njegovih tempeljnih; s svojo sveto go¬ rečnostjo nadomestite, kar manjka na¬ šimu kesanju, našimu obžalovanju. Jest, ubogi revež, o moj božji Zveličar! kaj hočem druziga početi, ka¬ kor britko objokovati svoje pregrehe? Darujem Ti vse misli in želje, pa tudi vse nagnjenja svojiga skesaniga serca, ter za terdno sklenem, Ti zvestejši slu¬ žiti zanaprej. Pi •av je, o Gospod! še potrebno zame, de na to mislim, to premišljujem, to za terdno sklenem. Oh, dozdaj sim le premalo živo veroval, ni mi bilo do¬ sti mar za Boga, celo zaničeval sim Ga, zametoval Njegove darove, zani¬ čeval Njegove gnade, in oh! celo oskru- njeval morebiti Njegove Zakramente 5 in kar mi je bilo namenjeno v posveče¬ vanje, v zveličanje, sim obračal v svoje večno pogubljenje. — Oh Gospod! zdaj pa spoznam svojo hudobijo, obžalujem, objokujem jo, in pripravljen sim popra¬ viti vse svoje hudobije. O skriti, za nas darovani Bog! o 23 presveto, za nas zaklano Jagnje Božje! od zdaj za naprej naj mi bodo Tvoji sveti tempeljni podoba svetih nebes, naj mi bodo Tvoji sveti altarji sedež Tvo- jiga usmiljenja in Tvoje svetiše naj bo pribežališe, stanovanje moji ubogi duši. Moje življenje naj bo zanaprej skrito, s Teboj sklenjeno v tem nar svetejšim Zakramentu. Večkrat se hočem tukaj s Teboj radovati, ter želim nadomestiti svojo poprejšnjo lenobo, nespodobnost in nezvestobo, kolikor mi bo le mogoče. Za vse svoje življenje za terdno sklenem, ne le ob nedeljah in prazni¬ kih, ampak kadar mi bo le mogoče, tudi ob delavnikih, z vso nar veči spodob¬ nostjo biti pri daritvi svete maše; več¬ krat hočem, kolikor moč, vredno pristo¬ piti k Gospodovi mizi, hočem te tukaj na Tvojih altarjih večkrat obiskati, Te spodobno častiti, Tvoje hiše po svoji moči lepotiti; druge ne le z zgledam, ampak tudi z besedo k ravno temu če- šenju napeljevati; z eno besedo, skle¬ nem in hočem, Te po svoji moči tako častiti, kakor sim Te dolžan častiti, ka¬ kor Ti časten biti zaslužiš; in kar sim premalo storil dozdaj, hočem nadome- stovati zanaprej. O Gospod! poterdi me 24 s svojo gnado v tem sklepu, zato, ker upam od Tvoje neskončne milosti, de mi boš dovolil, Te tukaj pred Tvojim tabernakeljnam zdaj spodobno častiti, de Te tamkej z vsimi izvoljenimi nek¬ daj na vekomaj molim, hvalim in slavim. Amen. O mogočni, o dobrotljivi, o mili moj Jezus! edini Sin večniga Očeta; o moj Bog! ki si skrit v revni podobi be- liga kruha, v svojih svetih tempeljnih velikrat ves zapušen od človeških otrok, večkrat žaljen v tem Zakramentu svoje ljubezni, in z nehvaležnostjo, z neje¬ vero, z nespodobnostjo, z nezbožnostjo in hudobijo človeško toliko zaničevan; lej! tu pred Teboj klečim, z britkim sercam spoznam in obžalujem vse te pregrehe, ter prosim milost za se in tudi za vse druge, ki so Te z menoj vred velikrat že vžalili v tem nar sve¬ tejšim Zakramentu. Oh, ljubi moj Je¬ zus! ali si pač mislil na toliko našo nehvaležnost, ko si nam ravno v tem 25 Zakramentu skazal polnost svoje ne¬ skončne ljubezni! ali si pač pričakoval kaj taciga od nas? Ni Ti bilo zado¬ sti, de si za vse ljudi umeri na svetim križi5 ni Ti bilo zadosti, de si v naše odrešenje in posvečenje pretočil zadnjo kapljo svoje Rešnje Kervi; oh! to vse Tvoji ljubezni do nas ni bilo zadosti 5 še zdaj se daruješ, celo dan na dan, o neprenehama se daruješ na naših al- tarjih za nas; svoje presveto Telo, svojo predrago Kri daješ v hrano našim du¬ šam ; noč in dan stanuješ v svojih sve¬ tih tabernakeljnih, de si tu v klavni dar za nas, de si tu nam zdravnik, pastir, srednik, svetovavec in tolažnik. Ali je mogoče veči čudež? Zares, tu je zlita vsa Tvoja ljubezen čez nas! — Oh! ali pa ni naša nehvaležnost do našiga Boga ravno tako velik čudež ? O moj Bog! angeli Te molijo; sedeži se pred Teboj ponižujejo; keru¬ bini se v čudenji s perutami zakrivajo; serafini se v plamenu ljubezni hrepe¬ neče pogrezujejo; oh! i kaj je vender človek, de Te toliko vleče nase, in še, ko dobro veš, koliko Te ravno ubogi človek zaničuje in ravno v tem Zakra¬ mentu Tvoje neskončne ljubezni ? Ve- l ra. 3 26 liki Bog! večni Bog! Kralj vsili časov! oh, de bi Te vsi vstvarjeni duhovi v nebesih in na zemlji slovesno prosili odpušenja zavoljo vsih pregreh, ki so bile kdaj storjene, in ki bodo še stor¬ jene vpričo Tebe zoper ta nar svetejši Zakrament, zavoljo hudobij vsih krivo- vercov, zavoljo brezbožnosti toliko ne- jevercov, zavoljo oskrunjenja in Božjih ropov toliko grešnikov! Z živo vero, pa tudi z britkim sercam Te ponižno počastimo in Te molimo v Zakramentu Tvoje moči in Tvoje neskončne ljubezni. Obljubimo Ti, de Ti hočemo v Tvojih svetih tempeljnih večkrat spodobno čast skazovati. Oh, zakaj ne moremo Tebi dolžne časti nadomestiti s prelivanjem svoje kervi? Saj ljubiti in častiti Te hočemo iz celiga svojiga serca. Pro¬ simo Te, pomagaj nam, podpiraj nas s svojo mogočno gnado v tem terdnim sklepu. To pričakujemo, to upamo od Tvoje neskončne dobrote. Naj bo tako, naj bo, o Gospod. — Na svoje grešne kolena padem pred Tvoj altar, o moj Bog! Naj 27 Ti bo hvala in zahvala za vse dobrote, ktere si mi že skazal, in ktere mi še boš ; Tebi se zato vsiga izročim, Tvoj hočem biti na vekomaj, amen! Vzemi milostivo ta dar! darujem Ti sebe in vse, kar sim in kar imam. Nič naj mi ne ostane, kar bi ne bilo darovano Tvoji ljubezni. Moje premoženje, moja prostost, moje zdravje in moje življenje, vse, vse naj bo Tvoje; delaj Ti z me¬ noj in z vsim mojim, kakor Ti hočeš. Vse Ti dam, de bo vse Tvoje; svoje premoženje, de bo dano ubogim, in se z njim zaljšajo Tvoji sveti altarji; svojo prostost, svoje zdravje in svoje življe¬ nje Ti dam, de bo vse posvečeno le v Tvojo sveto službo; vse moči svoje duše Ti dam, de Ti s taistimi zapove¬ duješ; vse hrepenenja svojiga serca, de jih Ti čistiš; vse zadeve svojiga zveličanja, de jih Ti, kakor veš in znaš, vedno in vselej le v dobro ravnaš. Kako bi Ti jest svojiga življenja ne daroval, saj si Ti popred zame življenje celo na križi bil dal? In kaj bi bil zamogel še več storiti za zveličanje moje, ko si umeri zame, in se še zdaj na svojih altarjih vedno daruješ za me? O ljubezen! o ljubezen neskončna! 28 ktere moje ubogo serce nikoli poverniti ni v stanu; zgubljeni so vsi trenutki mojiga življenja, zgubljeni vsi zdihljeji mojiga serca, kteri niso bili Tebi po- polnama darovani, o moj Bog! sprejmi saj te trenutke mojiga življenja, ktere mi je še Tvoja milost odločila; naj Ti bodo popolnama posvečeni. Ce Te ne more tako ljubiti, kakor želim in ka¬ kor si Ti vreden ljubljen biti, oh! naj Te saj toliko ljubim, kolikor Te ljubiti le premorem. Res, moj Bog! rad pre¬ vzamem brhkosti in težave, nadloge in zaničevanje, de bom tako rekoč persi- ljen, se vsimu posvetnimu odpovedati in tako zanaprej le Tebe ljubim, le po Tebi hrepenim, le za Te in v Tebi samim živim na vekomaj! Amen. (Duša, ktera resnično hrepeni po svojim zveličanji in ravno zato svojiga ne- beškiga ženina — Jezusa Kristusa čez vse ljubi, taka duša tudi prav v živo spo¬ zna vse dobrote, ktere ji nebeški Zveličar deli, pa tudi nima nobene veči, nobene lepši želje, kakor z Njim zedinjena biti; hrepeni po nezapopadljivi sreči, Ga pre¬ jeti, Ga posesti. Torej, keršanska duša! 29 hodi rada, pogostama k sv. Obhajilu, pa le s tem perviin namenam, de bi Jezusa Kristusa častila, poveličevala, zmirej bolj serčno ljubila; in s tem drugim namenam, de bi zadobila gnade, ki so ti potrebne, de se greha varuješ, v čednostih napreduješ in tako dosežeš svetost in čast, za ktero te je Bog vstvaril. Prosi z otročjim za¬ upanjem vsih teh gnad; saj On, ki se ti samiga sebe vsiga daruje, ti ne more nič odreči. Nar imenitniši, nar veči gnada pa, za ktero moraš zdajle, to uro, prositi, je gnada, de sv. Obhajilo v svojim živ¬ ljenji vselej, pa tudi na zadnjo uro vred¬ no prejmeš. In ravno zdaj, ko si tako blizo Jezusa, ko ga lahko prosiš, kar in kakor hočeš, zdaj je ravno nar bolj pri— pripravno, de Ga prosiš za to gnado; in u- slišai te bo, uslišati te mora. Le serčno zdihuj:) Ptmšrola s d!© fci §?. vseGej w©d(št@ pirejelli. O moj Bog! večkrat mi je pripu- šeno , pristopiti k sv. Obhajilu. To je Tvoja gnada, o Gospod! za ktero Te nikoli dosti zahvaliti ne morem. Skerbi me pa, bojim se, de bi tega presv. 30 opravila prav ne opravil, de bi se prav k njemu ne pripravil. Kolika nesreča za me pa, o moj Bog! ako bi te Božje skrivnosti prav ne prejel; kolika ne¬ sreča še le, ako bi ta nezapopadljivi Za¬ krament nevredno — sebi v pogublje¬ nje prejel. Groza in strah me je, ko to premišljujem. Moj Bog, moj preljubeznjivi Je¬ zus! zdaj sim pred Teboj, zdaj sim pri Tebi; nekako pravico, se mi zdi, imam, doželeti kaj posebniga od Tebe, in Ti, to dobro, za gotovo vem, mi vse lahko daš. Veš, kaj imenitniga, kaj poseb¬ niga Te prosim ? pa ne le za enkrat, temuč za celo svoje življenje, pa tudi ne le poverimo, temuč preserčno, koli¬ kor lepo le premorem, Te prosim, o ne zameri mi, nadležno, silno Te pro¬ sim : daj mi gnado, de Te vselej, celo svoje življenje vredno, Tebi dopadljivo prejmem. Ti sam vselej pripravi moje serce, mojo dušo, kakor veš, de Tebi dopade; daj, de vselej pristopim k ti presveti skrivnosti s tisto živo vero, s tistim terdnim zaupanjem, in s tisto gorečo ljubeznijo, z eno besedo, vselej tako pripravljen, kakor tirja svetost, kakor tirja vrednost tega nar svetejšiga 31 Zakramenta. Jest pa tudi obljubim, de s Tvojo gnado hočem vselej storiti, kolikor bo le v moji moči, de se pri¬ pravim, vselej tako se obhajati, kakor bi si želel zadnjo uro svojiga življenja. Amen, o Gospod! Amen. ?. Prošnja), dl© fel tedi g®dn$@ ©V©!© p@p>©t(Hi©@ W©dBl@ pp©J©IJi. Vem, o Gospod! de umreti bom mogel; zavojo grehov naših nas je Tvoja sveta pravica obsodila v smert. Tisti zadnji trenutek — kdaj bo ? to samo Ti veš! — v zadnji vojski tega revniga življenja bom bolj ko kdaj popred, bom nar bolj potreboval Tvoje pomoči zoper smertni strah in grozo njeno; zoper dušne sovražnike, ki si bodo na vso moč prizadevali, me pogubiti; tudi zoper svojo slabost, ktera, oh! je pač velika. Kaj ne ? o moj Bog! de me takrat ne boš zapustil. Večkrat v življenji mi privoliš, de smem pristopiti k Tvoji angeljski mizi in prejeti neraz¬ umljive skrivnosti Tvoje ljubezni; pri vsim Tvojim usmiljenji Te prosim, dodeli 32 mi, de se vdeležim te velike gnade tudi konec svojiga življenja. Oh, de bi bil tako srečen, de bi pred smertjo to sveto popotnico prejel s tako svetimi željami, s tako razumnostjo, s tako serčnostjo, kakoršne mi bo potreba, de se Ti zad¬ njikrat vredno darujem, ter se s Teboj, svojim Zveličarjem, ljubeznjivo sklenem, preden stopim pred Te, svojiga pravič- niga sodnika. Zdaj le, o Gospod! Ti že naprej darujem za takrat svoje življenje, in voljno hočem sprejeti vse bolečine svoje zadnje bolezni in vse njene britkosti. Prosim Te pa za gnado, de, preden zapustim to solzno dolino, se vredno s Teboj sklenem, in v Tebi tudi za- dobim gotovo zastavo večniga življenja. Takrat mi pomagaj, o Gospod! takrat me poterdi, me očisti, mi polajšaj brit¬ kosti mojiga ločenja, ter me sprejmi po poti v neznano večnost. S tem še le boš postavil krono vsimu, karkoli si mi dobriga storil v vsim mojim življenji, ko boš namreč moj zadnji zdihljej po¬ svetil in me med svoje milostljivo spre¬ jel. Amen. 33 D. Ptroinija ga g@f©p' sfeuišmj®^© aDS g@p©tp p@gl®?it@@ ptmgtrgto©«. O predobrotljivi Bog! ki si tukaj pričujoč in vidiš dno inojiga serca, glej britkost, v kteri sim, glej vojsko, ki me vedno obdaja! Ali je mogoče, de, ko si mi že toliko dobrot skazal, ali je mogoče, de bi me prepustil mojim so- vražnikam? Ne, o Gospod! akoravno sim bil Tebi res nezvest, akoravno sim res Tvojo gnado že velikrat zapravil, vender sim še Tvoj; saj se zame da¬ ruješ tu na tem altarji, saj mi pripustiš, saj me še celo vabiš, naj pridem tu sem k Tebi. Akoravno me na videz skor zapustiš, in to po pravici, zavoljo mo¬ jih grehov, vender Tvoj serd ne bo vekomaj. Sicer me neka tamota obda¬ ja, mi strah in grozo dela, pa mi ven¬ der ni zakrita svetloba, ktera je vodila dozdaj moje dobro djanje in nehanje. Ali je mar mogoče, ker si me že toli- krat rešil iz rok mojiga dušniga so¬ vražnika, ali je mogoče, de bi me zdaj njemu prepustil, de bi se polastil serca, 34 ki je le za Te vstvarjeno, in ktero je bilo že tolikrat posvečeno z gnado nar svetejšiga Zakramenta. Ne, o moj Bog! tega ne! Če tudi pripustiš, de me skušnjavec skuša, tega pa ne boš pri¬ pustil, de bi me premagal; pa tudi ne boš pripustil, de bi privolil v greh, ki ga sovražim bolj, ko satana; ki se ga bojim bolj, ko pekla. Gospod! ozri se na me reveža, s tistim milim očesam, ki prežene vso, še tako černo temoto! Osramoti moje sovražnike; podpiraj mojo slabo voljo in usliši pohlevno mo¬ litev potertiga serca, ki le v Te stavi svoje zaupanje, od Tebe pričakuje svo- jiga zveličanja, in bo vekomaj poveli¬ čevalo Tvojo milost, ki mu bo v pomoč zoper vse dušne sovražnike. Amen, o Gospod! Amen. t. v <§®st sv. Gospod, usmili se nas! Kriste, usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! 35 Oče nebeški, vsigamogočni Bog, Sin, vsiga sveta Rešnji Bog, Sveti Duh, resnični Bog, Sveta Trojica, en sam Bog, Jezus, kteri si pri zadnji večerji sam sebe učencam zavžiti dal, Jezus, kteri si v presvetim Zakra¬ mentu resnično pričujoč s ker-i vijo in z mešam, z dušo in sl telesam, po Božji in človeški! natori, Jezus, živi kruh, kteri si iz nebes prišel, Jezus, kruh angelov, Jezus, kruh vsih izvoljenih, Jezus, kruh močnih, Jezus, čeznatorni kruh, Jezus, skriti Bog in Zveličar, Jezus, studenec vsih gnad, Jezus, vedni in nar čistejši dar, I Jezus, nekervavi dar noviga testa-j menta, j Jezus, nedolžno Jagnje Božje, Jezus, skrita mana, Jezus, beseda, ktera je meso po¬ stala , in zdaj vedno med nami prebiva, j O nar svetejši Zakrament, j usmili se nas! 36 Nar veči skrivnost Božja, Spomin nar večih čudežev Božjih, Prečudno znamnje nar veči ljubezni Božje, Zakrament večne ljubezni, Skrivnost vere, Dar sprave za žive in mertve, Nar veči moč v skušnjavah, Nar močnejši orožje zoper hudob-l niga sovražnika, Nar imenitniši vsih darov Božjih, Presveti spomin Gospodoviga ter- pljenja in Njegove smerti, Presveta Gospodova večerja, pni kteri angelci strežejo, Nar veči veselje pobožnih duš, Nar veči dobrota vernih kristjanov, Nar slajši živež naših duš, Moč slabih, Tolažba žalostnih, Pomoč zapušenih, Popotnica teh, kteri v večnost gredo, Zastava večniga življenja, Bodi nam milostiv, zanesi nam, o Jezus! Bodi nam milostiv, usliši nas, o Jezus! Vsiga hudiga, ) reši nas, o Vsiga greha, | Jezus! usmili se nas! 37 Nevredniga prejemanja tega presve-\ tiga Zakramenta, Poželenja mesa, Poželenja oči, Prevzetnosti življenja, Vsih pregrešnih priložnosti in ne¬ varnost , Skrivnih skušnjav in zalezovanja hudobniga duha, Vsih nesreč, Nagle in neprevidene srnerti, Večne smerti, Z ljubeznijo, s ktero si ta sv. Za¬ krament postavil, Z ljubeznijo, s ktero si pri zadnji večerji svoje apostelne obhajal, Z ljubeznijo, s ktero tudi nas s svojim presvetim Rešnjim telesam živiš, Z ljubeznijo, s ktero se v tem pre¬ svetim Zakramentu za nas daru- Z ljubeznijo, s ktero v tem daru Božji pravici zadostuješ, Z ljubeznijo, s ktero nevrednim krist- janam zanašaš, Z ljubeznijo, s ktero v tem presve¬ tim Zakramentu tolikanj nečasti preterpiš, J es , reši nas, o Jezus! 38 Z ljubeznijo, s ktero s stola svoje milosti tako usmiljeno na nas gledaš, Z ljubeznijo , s ktero nas tako do—| brotljivo poslušaš, Z ljubeznijo, s ktero v tem pre¬ svetim Zakramentu tolikanj gnadl skazuješ, Z ljubeznijo, s ktero v tem presve-' tim Zakramentu do konca sveta pri nas ostaneš, Mi ubogi grešniki, De nam zaneseš, De nam vse naše grehe odpustiš. De nas v živi veri v ta presveti Zakrament poterdiš in obderžiš,! De v naših sercih terdno zaupanje] v ta nar svetejši Zakrament o-F budiš, De v naših sercih gorečo ljubezen ' do tega nar svetejšiga Zakra -I menta pomnožiš, De našo čast in pobožnost k temul presvetimu Zakramentu pomnožiš] in ohraniš, De nam gnado daš, vselej s do¬ bro pripravo k tvoji Božji mizi pristopiti, •“J <3 03 < 3 P 03 Jezus! te prosimo, usliši nas, o Jezus! 39 De nam sad tega presvetiga Za¬ kramenta obilno dodeliš, De resnično češenje tega nar ča- stitljivšiga Zakramenta med nami pomnožiš, De vso nečast od te nar častitljivši skrivnosti Božje zavaruješ in od- verneš, De svojo sveto cerkev vižaš inj ohraniš, De vsim, kteri v te ne verujejo, lučr prave vere dodeliš, De naše misli k nebeškim željam povzdigneš, De naše serca s svojim milostljivim/ obiskovanjem razveseliš in očistiš, De nam vselej veselje nad tem presvetim Zakramentam v serce daš, De vedno v nas ostaneš, in mi v Tebi, \ De nas ob koncu našiga življenja s I to nebeško popotnico previdiš in obveseliš, De nas poslednji dan k večnimul življenju obudiš, De vsim dušam večni mir in pokoj dodeliš, De nas na sedeži svoje milosti do¬ brotno uslišiš, te prosimo, usliši nas, o Jezus! 40 Jezus, Sin Božji, Te prosimo, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, zanesi nam, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usliši nas, o Jezus! Jagnje Božje, ki grehe sveta odjemlješ, usmili se nas, o Jezus! Kriste, sliši nas! Kriste, usliši nas! Gospod, usmili se nas! Kriste , usmili se nas! Gospod, usmili se nas! Oče naš. (Mešena si Marija. Dobrotljivi in usmiljeni Gospod je spo¬ min svojih čudežev storil. — On je živež dal njim, kteri se Njega boje. Kruh z nebes si nam dodelil, ki vse razveseljenje v sebi ima. S Tvojiga altarja, o Gospod! prejema¬ mo Kristusa, v kterim se duša in telo razveseljuje. 41 Molimo. O Bog, kteri si nam v prečudnim Zakramentu spomin svojiga terpljenja zapustil 5 dodeli, Te prosimo, de svete skrivnosti Tvojiga Telesa in Tvoje Kervi tako častimo, de sad Tvojiga odrešenja vedno v sebi čutimo. Kteri živiš in kraljuješ z Bogam Očetam v edinosti sv. Duha, Bog od vekomaj do veko¬ maj. Amen. Kako mile, kako ljube so mi Tvoje prebivališa , o Gospod vojsknih trum ! Moja duša hrepeni in koperni po Tebi, de skorej omaguje. Ti , o živi Bog, o vir življenja! bivaš tu pri nas, in le za nas, zato se širi moje serce in moje meso se veseli v živim Bogu. Ali je kje veči sreča, kakor noč in dan Boga imeti pri sebi, noč in dan bivati pri svojim Bogu? Naj si iše in najde tiča svoje zavetje in gerlica svoje gnjezdo, kjer iz¬ vali svoje mladiče: Jest pa, o Gospod, vojsknih trum! 42 si zvolirn Tvoje altarje v svoje zavetje, v svoje pribežališe. Saj tu najdem svo- jiga Boga, in Ga molim; tu najdem svojiga Kralja, in se Mu poklonim; tu najdem svojiga Očeta, in Ga serčno objamem! tu najdem svojiga prijatla, in Mu odkrijem svoje tožno serce; tu najdem tudi klavni dar, in Ga darujem v zadostenje svojih grehov. Blagor jim, kteri prebivajo v Tvoji hiši, o Gospod! ktera je veličastniši, kakor kraljeve poslopja; tu je podoba sv. nebes, nebeški Jeruzalem. O pač blagor meni, ko bi mi bilo dano, vedno tu biti, vse dni svojiga življenja pre¬ živeti v drušini nebeških duhov, kteri zmirej tukaj molijo Tebe, svojiga Boga. Blagor človeku, ki ima pomoč od Tebe, ki iše tolažila le pri Tebi; v . svojim sercu si napravlja stopnice, po kterih se povzdiguje iz te solzne doline proti nebeški domovini, po kteri hrepeni, kjer vekomaj biti želi. Začetnik in dajavec postave daje obilno svoj blagoslov njim, ki Ga išejo v duhu in v resnici. Vredno močnejši prihajajo in stopajo od čednosti do čed¬ nosti, de bodo nekdaj pripravni, gledati od obličja do obličja Kralja vsih kraljev, 43 Boga edino praviga v blišobi Njegoviga veličastva, ki Ga tukaj molijo le v za¬ grinjalu Njegoviga poniževanja. Oh, Gospod , Bog vojsknih trum! naj bom tudi jest med temi srečnimi, med temi izvoljenimi! O Bog Izraelov, Bog Jakobov! usliši mojo molitev, in milostno poslušaj moje revne prošnje; moji zdihljeji naj Ti bodo ljubeznjivo kadilo, proti Tebi puhteče. O nebeški Oče, vsigamogočni Bog! bodi nam varh, bodi nam bramba! Glej obličje svojiga Maziljenca, glej svojiga Sina; in poglej, kam Ga je pripravila Njegova ljubezen do nas, in kam Ga je pripeljalo hrepenenje, povikševati Tvojo čast! Res, moj Bog! boljši je en sam dan pred Tvojim altarjem, kakor cele leta, kakor milijone let v hišah posvet¬ nih, v nečimernim razveseljevanji. Spo¬ znal sim njih prazno minljivost. Gorje mu, kdor je še navezan na nje! Z volil sim si, hrepenim biti v Tvojih svetih hišah nar manjši, tudi zaničevan. Ljubši mi je to revno sta- novališe, kakor mogočne pohištva greš¬ nikov ; ljubši, kakor vsi šotorji, vse poslopja posvetnjakov. 44 Svet je krivica, nečimernost in laz. Bog pa, ki Ga molim v Njego¬ vih svetiših, je Bog usmiljenja. Nje¬ gove besede so sveta resnica; Njegove obljube resnične in zveste. Tukaj nam deli svoje gnade, tam pa nam pri¬ pravlja večno veličastvo. Kaj hočemo še več ? Hodimo torej po poti pravice in nedolžnosti, in pravičnim in nedolžnim obljubljeno plačilo bo nekdaj naš delež. O Bog vojsknih trum! srečen je tedej človek, kterimu se studijo pozemeljske reči in edino le v Tebe zaupa. Tebi se torej darujem, o Gospod! sprejmi milostno ta dar v čast, ktero Ti skazati želim in vekomaj me ohrani. Čast bodi Očetu i. t. d. ID. P¥@šmJ® i® tiste. m fet©tr© ©niti© ^©©©fem© Mimi cm©iiti» Ne le za se, tudi še za druge Te moram prositi, o moj Bog! Akoravno nevreden, pa vender v zaupanji na Tvojo neskončno milost, zlasti zdaj, ko sim tako blizo Tebe, Te prosim za vse ti¬ ste, za ktere moliti me ljubezen veže, 45 kteri so z menoj še posebno sklenjeni ali po veri ali po natori. Ker sim ud Tvoje svete katoliške cerkve, Te prosim nar pred za njeniga vidniga poglavarja, Tvojiga namestnika, našiga rimskiga Papeža Pija. Ohrani ga, o Gospod! oživljaj in osreči ga na zemlji, in ne daj ga v voljo njego¬ vih sovražnikov. — Prosim tudi za našiga škofa Jerneja. Gospod! ohrani in obvaruj ga vsiga hudiga. — Prosim Te pa še dalje za vse druge Tvoje na¬ mestnike, za naše dušne pastirje, za svojiga spovednika, za vse pridigarje, mašnike in vse cerkvene učenike. Go¬ spod ! daj jim svojo pomoč, de sebe in nas vse pripeljejo srečno skoz to ne¬ varno, solzno dolino tje v našo pravo domovino, k Tebi v svete nebesa. — Razlij svojiga svetiga Duha čez celo keršansko, apostoljsko cerkev, preoberni vse krivoverce, pripelji v njo vse neje- verce, in tiste, ki so od sv. cerkve ločeni, de bo le en hlev, kakor je en sam višji pastir! Obvaruj vse pravo¬ verne tiste nesrečne merzlote do svetih reči, tistiga zaničevanja in zasramovanja svetih resnic, ktero zlasti današnji dan hoče okužiti vesoljni svet. Gospod! 46 daj vsim vernim kristjanam gorečnost, daj jim ljubezen do Tvojih svetih na¬ ukov, de v ponižnosti verujejo skrivnosti Tvojiga razodenja in spolnujejo Tvoje zapovedi. Daj vsim grešnikam gnado resničniga spreobernjenja. — Posebno preserčno Te prosim za nedolžne. Oh, Gospod! Ti veš, koliko preže poma- gavci satanovi na nje, Ti veš, v 7 ko¬ liko nevarnostih oni žive; Gospod! va¬ ruj jih; sej oni so lepotičje Tvoje svete cerkve. Ohrani tudi vse spokornike v vedni stanovitnosti, de srečno končajo svojo vojsko in krono nebeško do¬ sežejo. Ker sim pa tudi ud keršanskiga cesarstva, Te prosim ob enim za na- šiga cesarja Frančiška Jožefa. Go¬ spod! stori ga srečniga, in usliši nas v dan, ko Te zanj prosimo. Vodi, razsvetluj vso našo deželsko gosposko, de nas le na to napeljuje, kar je k Tvoji Božji časti in nam vsim v zve¬ ličanje. — Se Te prosim za našo do¬ mačo deželo. Gospod! ne odvzemi nam zavoljo naših pregreh luči svete vere; ne daj, de bi se kriva vera ši¬ rila po naši lepi deželi; ne pripusti no¬ benih razpertij med nami, temuč dodeli 47 nam svojiga Duha, de nas edini in vodi po poti keršanske ljubezni v sveti raj. Gospod! posveti, zveličaj nas vse; tega Te prosim po Tvojim neskončnim usmiljenji, ki je edino upanje naše. Se Te prosim, Gospod! za svoje starše, brate in sestre, znance in pri— jatle, žlahtnike in dobrotnike, tudi za svoje sovražnike. Zedini nas vse z vezjo svoje čiste ljubezni, de spolnu- jemo na tanko vse Tvoje zapovedi in Te nekdaj v nebesih na vse vekomaj hvalimo in častimo, slavimo in vživamo. O Jezus! Ti naš srednik! ki si tukaj v tem nar svetejšim Zakramentu resnično pričujoč, moje molitve bodo pri Tvojim nebeškim Očetu še le zaslu- ženje imele, če bodo zedinjene s Tvo¬ jim neskončnim zasluženjem, združene s Tvojimi prošnjami; zato, o moj Je¬ zus! prosi za me, prosi z menoj za me in za vse, za ktere sim dolžan mo¬ liti. O de bi bila moja uboga duša, ki je bila tolikrat Tvoje stanovanje, se¬ dež Tvojiga nezmerjeniga usmiljenja. Naj gre mogočni glas Tvoje Rešnje Kervi od tukaj, iz tega tabernakeljna tje v nebesa pred sedež Božji, de mi zadobi gnade, za ktere sim prosil za 48 se in za vse druge. Amen, o Gospod! Amen. Še nekaj imam na sercu, o Go¬ spod ! prosim Te za tiste, ki so v bližnji nevarnosti, zgubiti svojo dušo; prosim Te prav preserčno za terdo- vratne grešnike, kteri za nobene opo¬ mine nič ne marajo. O Gospod! za¬ voljo svojiga svetiga Imena se jih u- smili, ne zapusti, ne zaverzi jih! Cena Tvoje Kervi so. In ako ni drugač, tu¬ kaj jih raji tepi, de le rešiš njih uboge duše! Gospod ! te Ti posebno priporočim. Ci. IDalltav ga adia niti© Ako že za druge molim, o moj Bog! moram še tudi posebej prositi za nje, s kterimi sim sklenjen v ti lepi bratovšini. Ker smo se zedinili, de bi Tebe, o večni Bog! častili in vedno molili v tem nar lepšim Zakramentu Tvoje neskončne ljubezni, de bi Tvojo čast z lepšanjem Tvojih svetih tempeljnov povikševali, o tedaj se pač spodobi, de so tudi naše molitve nekako zedinjene, de tudi po duhovno združeni eden dru- 49 gimu pomagajmo, povikševati Tvojo tast in slavo. Prosim Te torej, o Go¬ spod za vse ude naše lepe bratovšine kakor tudi zase; skaži nam obilno svojo milost, dodeli nam potrebnih gnad; zlasti to gnado, de Te vselej vredno častimo in molimo, kadarkoli se znaj¬ demo pred Tvojimi altarji, de ne bomo nikoli pešali v Tvoji službi, temuč de bomo vedno vneti za Tvojo čast; po¬ tem Te prosim, dodeli nam gnado, de se vsiga greha skerbno varujemo, svoje serce posvetnim nečimernostim vedno bolj odtegujemo, de vse britkosti in težave voljno prenašamo, Tvojo voljo v vsim na tanko spolnujemo, se v vsim Tvoji previdnosti radi podveržemo, nar bolj pa, o Gospod! Te prosim, daj nam vsim, de Te zares čez vse ljubimo! Oh, kolika sreča za me! ker sim sklenjen s tolikimi svetimi dušami, ter sim deležen vsih njihovih molitev in zasluženj! O moj Bog! kadar so tu¬ kaj pred Teboj, Te molijo, in Te mo¬ lijo tako preserčno, tako pobožno, so v Tebe vsi zamišljeni; oh, jest pa sim vpričo Tebe tako mlačen, tako raztre¬ sen, tako nepopolnama. Upam pa, o Gospod! de njih gorečnost bo nado- TT-. 3 50 mestila mojo mlačnost, mojo nepopol- namost. Saj tudi zame molijo, upam de lepši, kakor jest. Razlij tedej, o Gospod! svoje gnade čez nas vse, ker smo tukaj na zemlji združeni pred Tvo¬ jimi altarji, de bomo tudi združeni nek¬ daj tam v naročji Tvojiga veličastva, Te vekomaj od obličja do obličja molili in častili. Amen. 08 * ditcš® v ffoaOB. 129. Psalm. Iz globočine vpijem k Tebi, o Go¬ spod! — Gospod, usliši moj glas! Naj poslušajo Tvoje ušesa glas moje proš¬ nje. — Gospod! ako boš na pregrehe gledal, kdo bo obstal, o Gospod! — Tode, pri Tebi je sprava, in zavoljo Tvoje postave čakam Tebe, o Gospod! — Moja duša čaka Njegove besede, moja duša v Gospoda upa. — Od ju¬ tranje straže do noči naj Izrael v Go¬ spoda upa. — Ker pri Gospodu je usmiljenje, in pri Njem obilno odrešenje. — In On bo rešil Izrael vsih njegovih hudobij. — O Gospod! daj jim večni 51 mir in pokoj, in večna luč naj jim sveti! Oče nas. Češena si Marija ... Gospod! usmili se jih, ki tolikanj hrepene po Tvojim obličji; prizanesi jim in reši jih iz ponočne temote! Zlasti Te prosim za duše mojih ranjcih žlaht— nikov, dobrotnikov, znancov in prijatlov, in za vse tiste duše, za ktere sim dol¬ žan moliti, za ktere moliti je Tebi nar bolj dopadljivo. In zato, o moj Bog! Ti za uboge duše v vicah darujem skoz Marijne roke vse svoje zadostivne dela in tudi vse dobro, kar bi drugi meni v življenji ali še po smerti storili, zedinjene z zasluženjem Jezusa Kri¬ stusa, Marije prečiste Device in vsih Tvojih svetnikov. Amen. (Za to obljubo, ki se imenuje: „Ve- likoserčna ljubezen do ubogih duš v vi¬ cah", so sedanji Papež Pij IX. 20. list. 1854 podelili tele odpustke; 1. Vselej, ka¬ dar se vredno sv. Zakramenti prejmejo, popolnama odpustek za duše v vicah. 2. Vsak pondeljik [pondeljik je še posebej dušam v vicah posvečenj tudi popolnama odpustek, kdor pobožno sv. mašo sliši, še celo, ako bi ne mogel v pondeljik biti pri 52 sv. maši, se tega vdeležiti zamore tudi v nedeljo. Se ve de mora biti v stanu gnade Božje in navadne molitve za od- pustike opraviti. 3. Kdor to obljubo stori, zamore vse odpustike, kakoršine bratov- šine koli, za duše v vicah oberniti.) 114. Setrimi sdihlfcjii pured le- zMsaniB v map Mita« iro^ntui. 1. Kako svet, kako veličasten je ta kraj! Hiša Božja je, in vrata ne¬ beške. Angeli Gospodovi molijo tukaj svojiga Boga. 2 . O Božji Zveličar! ki si tukaj pričujoč, milostno se ozri na me! Ti veš uboštvo moje duše, Ti vidiš rev- šino mojiga serca; oh očisti, posveti me, vleci me, naveži me vsiga na-se! 3. O de bi moj jezik vedno in le Gospoda častil, in nikdar ne odjenjal Ga slaviti v tempeljnih Njegovih! 4. Tvoje prebivališe, o Gospod vojsknih trum! naj razveseljuje moje serce. O kako prijetno, kako ljubez- njivo, kako lepo je tukaj pri Tebi! Moja duša vedno sem hrepeni. 53 5. Sto- in stokrat hvala naj Ti bo, o Gospod! za ta veliki čudež Tvoje ljubezni! 6. Angeli Božji! zedinite se z menoj, ali prav za prav, pripustite, naj se jest vam pridružim, de združeno ča¬ stimo svojiga Boga! 7 . O ve vse ljudstva vesoljniga sveta, pridite in molite svojiga tako dobriga Boga! 8. Moj Bog! Ti si moj Odreše¬ nik, moj Zveličar, moj varil, moj to- lažnik in moje vse. Kaj hočem še iskati na svetu, kadar sim pri Tebi? 9. Gospod! za Tvojo hišo gorim, in ker vem, kako si tudi tukaj zaniče¬ van, to nezrečeno žali moje serce. 10. Zakaj mi vender ni mogoče, pripeljati lesem vsih človeških sere, jih postaviti pred Tebe, de bi jih vnel z ognjem svoje nebeške ljubezni! Res, svoje serce Ti darujem; o Gospod! naj neprenehama gori v tem ognji Tvoje ljubezni! 11. Jezusovimu Imenu naj se pri— pogujejo vse kolena v nebesih, na zemlji in pod zemljo! 12. O sveti Bog! Ali Te smem res pogledati, jest zaveržena, hudobna 54 stvar? — Oh, ne le privoliš, celo va¬ biš me. Ali smem biti tako nehvale¬ žen, de bi Te ne poslušal in ne prišel k Tebi? 13. Moj Bog, moje vse! zakaj nimam serca, ki bi bilo Tebe vredno? — Vender, če še tako ubogo in revno, vender Ti ga darujem; stori ga Ti vredniga! 14. Ves sim Tvoj, ljubi moj! in Ti ves moj ! Kaj išem še druziga na zemlji ? 15. Kdo? kaj me bo ločilo od Tvoje ljubezni? — Res nič ne! ne brit— kost, ne težava, ne lakota, ne meč, ne terpljenje, ne smert, nič me ne bo lo¬ čilo od Tebe, Bog mojiga serca! 16. Vse stvari preidejo, vse po¬ svetno je minljivo, le Ti vekomaj osta¬ neš. Na koga bom navezaval svoje serce tu na zemlji? saj bom mogel vse zapustiti. 17 . Sveto pismo pravi: Dnevi človekovi so kratki; meni se pa moji dolgi zdijo. Kdaj bom končal tek svoje revšine, de se sklenem s svojim Bogam tam v pravi domovini, v nebesih. 18. Ako mi britkost napolnuje serce, zakaj bi ne pil kelha, ki mi ga 55 pošlje moj Bog j saj je vender Njegov Sin veliko britkejšiga pil za moje zveličanje? 19. Stori z menoj, o Gospod! kar Ti je ljubo; kušniti hočem roko, ktera me tepe; k Bogu, svojimu tolaž- niku, se bom zatekel; pri Njegovih al- tarjih bom vselej pomoč najdel. 20. O kako dobro je, na Boga zaupati! On je pribežališe ubogim, to¬ lažilo žalostnim. 21. Dobri, dobrotljivi, usmiljeni Bog se imenuje. Kolikanj dobrot nam skazuje! kako poterpežljiv je z nami! kako rad nam odpusti! kako željno nas sprejme! 22. O moj Bog! pred Teboj po¬ nižno klečim. Spoznam v britkosti vse pregreške svojiga življenja. Preljubi zdravnik, oh! ozdravi vender mojo bolno dušo; reci le eno besedo, in o- zdravljena bo. 23. O Gospod! kaj je vender človek, de se mu Ti razodevaš; de se celo z njim milostno skleneš. V sve- tiše svoje ga pelješ in tam ga preob- liješ z nebeškimi razveseljevanji. 24. O duša moja! ko bi kdaj zapustila Gospoda, svojiga Boga, kako bi bila vender nehvaležna! kako pa 56 tudi nesrečna! Ali bi bil pač pekel dosti hud za te? 25 . Rekel sim, in pri tem osta¬ nem : Od zdaj za naprej se hočem vsiga svojimu Bogu dati. Gospod! daj, de bo ta moj sklep tako dolg, kakor dolgo bo moje življenje! 26 . Bodi mi pomočnik, bodi mi varh v vsim boju, ki me še čaka! Oh kaj premorem sam? Žalostno me le preveč tega uči lastna skušnja. 27 . Nebeški Zveličar! zveličaj mojo dušo, za ktero si vso svojo Kri prelil, in ktero si tolikrat s svojim pre¬ svetim Telesam nasitil. 28. O vsigamogočni Bog! z da¬ ritvijo Tvojiga Sina želim skleniti da- x - ovanje samiga sebe: naj Ti bo zato dopadljiv moj dar! 29 . O blagor meni, o moj Bog! de sim tu! Zakaj ne morem zmirej tu biti! zakaj ne morem tu umreti iz lju¬ bezni do Tebe ? 30. O Jezus, usmili se me! — O Jezus, sliši me! — o Jezus, u- sliši me! 57 ti. iy©p t© w©. Preden se lotim od Tebe, o moj Bog! Te prosim, odpasti mi vse raz- mišljenosti, vso mlačnost, in vse druge pregreške, kterih sim se vdeležil to uro pri Tebi. Grem sicer zdaj od tod; pa moje serce naj tu ostane; napolni ga s svojo gnado, s svojo ljubeznijo. Ne grem pa pred od tod, de me še bla¬ gosloviš. Prosim Te, blagoslovi me za zdaj, za vselej, za celo moje življenje, de zanaprej živim le za Te! Amen. Moj Bog in moj Zveličar! ki si ta nar svetejši Zakrament postavil, de bi potolažil z našimi grehi svojiga raz- žaljeniga Očeta; oh! molim Te v ti presveti skrivnosti, ter Ti ponižno še enkrat darujem to uro, ki sim jo v Tvoje počastenje odločil. Posveti jo, o Go¬ spod! in sprejmi jo zame in za vse, za ktere sim Te prosil v tem srečnim trenutku. Vnemi moje serce z ognjem svoje ljubezni, de bo vedno v tem ognju gorelo. Amen, o Gospod! Amen. 58 Mfo(l|©| k Materi: i@||L Presveta in prečista Devica Ma¬ rija, preljubeznjiva moja Mati! jest med vsimi grešniki nar revniši, dans k Tebi pribežim 5 saj Ti si Mati mojiga Zve¬ ličarja; kralja nebes in zemlje, nar rno- gočniši pomočnica za Bogam, upanje in pribežališe vsih grešnikov! —- Pred Teboj, o visoka Kraljica! se priklonim s ponižnim počešenjem, ter Te pri— serčno zahvalim za tolikanj gnad in dobrot, ki si mi jih že dozdaj sprosila od Boga; posebno pa, ker si me toli- krat s svojo mogočno prošnjo obvaro¬ vala peklenskiga ognja, kteriga sim s svojimi velikimi grehi že tolikrat za¬ služil. — Ljubim Te, o preljubeznjiva Mati in Gospa! in iz ciste ljubezni do Tebe sklenem za terdno, Tebi zmirej in vselej zvesto služiti, in kolikor bom premogel, tudi druge napeljevati, de Te ljubijo in Tebi služijo. Za Jezu- sam, Tvojim ljubim Sinam, stavim vse svoje upanje na Te, in s Tvojo po¬ močjo upam tudi zadobiti večno svoje zveličanje. Vzemi me v število svo¬ jih služabnikov, o Mati milosti Božje! in ohrani me vedno v svojim mogočnim 59 varstvu. Ker vem, de vse premoreš pri Bogu, zato zdihujem in milo kličem k Tebi: Reši me vsili skušnjav, ali pa mi saj sprosi potrebno moč, de jih premagovati zamorem do konca svojiga življenja. Od Tebe pričakujem prave ljubezni do Jezusa, upam pa tudi, de bom s Tvojo pomočjo srečno sklenil svoje življenje. O moja preljubeznjiva Mati! pri Tvoji veliki ljubezni do Boga Te prosim, stoj mi vedno na strani, zlasti pa v moji zadnji uri, ko bo šlo za moje večno zveličanje. Nikar me ne zapusti, dokler me ne vidiš med zvoljenimi tam v nebesih. Tam te bom častil, tam bom Tvojimu usmiljenju večno slavo prepeval. Tako upam, tako naj tudi bo! Amen. (Sv. Ligvori.) Spomni se, o premila Devica Ma¬ rija! de se še nikoli ni slišalo, de bi bil kdo kdaj od Tebe zapušen, ki se je k Tebi zatekal, se Tvoji prošnji priporočal in Tebe pomoči prosil. S tem zaupanjem napolnjen, pribežim k Tebi, o Devic Devica in Mati Jezusa Kristusa! K Tebi pridem, k Tebi hi¬ tim in kakor grešnik zdihovaje in tre¬ petaje pred Teboj stojim. O Ti Kra¬ ljica zemlje in Mati večne Besede! ne 60 zaverzi moje prošnje; temuč poslušaj me dobrotljivo, in usliši me reveža, ki iz te solzne doline pri Tebi pomoči išem. Pomagaj mi v potrebah, zdaj in vselej, posebno o smertni uri, o dobrot¬ ljiva, o milostljiva, o sladka Devica Marija! Amen. (Sv. Bernard.) O Marija! Ti nas požegnaj s svo¬ jim preljubim Detetam Jezusam Kristu- sam! pred vsim hudim nas obvaruj, , pred naglo in neprevideno smertjo, pred smertnim greham! — Cešeno bodi sveto in sladko Ime: .Jezus, Marija in sv. Jožef! — Cešena bodi vsa nebeška družba zdaj in vzelej in na vse večne čase! Amen. Po svojim devištvu in čistim spo¬ četji, o Devica! očisti naše duše, naše corea 4man Natisnil Jož. Rndolf Milic.