Uredništvo in upravništvo:
Kolodvorsko ulice štev. 16.
Z urednikom bo more govoriti vsak dan od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Inserati:
Šeststopna petit-vrsta 4 kr., pri večkratnem ponavljanji daje se popust.
ljubljanski List
večerna priloga deželnemu uradnemu časniku.
Izhaja vsalt dan razen nedelj in praznikov ob 15. ari zvečer.
Velja
za Ljubljano
v upravništvu: za celo leto6gld., za pol leta S gld., za četrt leta 1 gld. 60 kr., na mesec 60 kr., pošiljatev na dom velja mesečno 9 kr. več.
Po pošti velja
. za celo leto 10 gl., za pol leta 6 gld., za četrt lota 2 gld. 60 kr. in za jeden mesec 86 kr.
Štev. 91.
V Ljubljani v četrtek, 19. junija 1884.
Tečaj I.
Pretepi na Kranjskem in deželna vlada.
(Konec.)
Trdno se nadejamo, da se kranjska du hovščina ne bode odtezala želji, izraženi v dopisu gosp. deželnega predsednika. Saj je nevarnost, katera preti slovenskemu narodu iz te grde razvade, očividna. Koliko kmetskih rodbin izgubiva svoje najboljše delavne sile bodi-si, da je bil sin ali celo gospodar ubit pr: tepežu, bodi-si, da mu kot storilcu pri konečni obravnavi naložč nekoliko let težke ječe. Zlasti čvrste kmetske sinove, vajene svežega zraka najraje zgrabi ona zavratna in neizprosna bo lezen, katera se je udomačila po naših jetniš-nicah: tuberkuloza. Pravih, v grehu utrjenih zločincev, posebno tatov, se jetika navadno ne prime, tem več pa pogine za to boleznijo novincev, in koliko jih prinese smrtni kal seboj, vrnivši se iz ječarne nazaj v svojo domačijo! O neizmerni moralni izgubi, o oku-ženji naših še nespridenih kmetskih fantov z vsemi iznajdbami in zvijačami kaznilničnih veteranov niti govorili ne bodemo, baš tako se ne bodemo ozirali na veliko materijalno škodo, katero prouzročuje sodna preiskava ter zvržba razsodbe in kazni dotičnim nesrečnežem.
Potem pa ne smemo pozabiti, da ona grda razvada niti vzrastla ni na domačih tleh. Slovanskemu značaju našega naroda je ostudna ta manija s prva bila tuja. Saj tiči uže v bistvu slovanske individualnosti neka miruljubi-vost, neka mehka odjenljivost, navzlic vsej osobni hrabrosti, katero so vsa slovanska plemena brez izjeme dokazala na tisočerih bojiščih. Da je tedaj surovo veselje nad tepežem z inostranstva k nam bilo zašlo, o tem se pre pričamo lehko, ako si nekoliko bolj ogledamo razmere med kranjskimi Slovenci. Nikjer se ni značaj slovenski čisteje ohranil med nami, nego v vinorodni pokrajini med Kolpo in Gorjanci, med čvrstim belokranjskim ljudstvom,
—	in baš iz teh krajev ni nikoli slišati o onih tepežih in ubojih, o katerih se neprestano
Listek.
Jedinica.
„ Wer Wunder hofft,
Der starke seinen Glauben."
Goethe, Faust.
Zimski večer je. Ostra, ledena burja se razjarjeno ovija in tuli okolo voglov bornih hiš v Hrastji ter razpršava obilo naletujoči sneg ter ga luča na okna ubornih koč. Hud zimski večer je to, mraz, kakeršnega ne pomnijo še najstarejši vaščani. Gorje potnikom, kateri morajo nocoj nadaljevati svojo pot.
Ni še pozno zvečer, vender je uže vse mirno po vasi, pogasnile so luči, kajti vaščani odmolili so svojo večerno molitev, da bi jih Bog obvaroval vsega zla ter vlegli so se k počitku; groza jih je razjarjene narave, iz bližnjega gozda čujejo se tulečih volkov glasovi, gladnih volkov, in v to tulenje mešajo se zategneni, odurni čuka glasovi. Bog nas obvaruj zid!
poroča iz marsikaterega gorenjskega okraja. Tudi s tem se ne moremo izgovarjati, da bi krepki planinski zrak našim kmetskim junakom živce dražil in kri vnemal, ter jih navdajal z ono nemirno bojevitostjo — kajti krotki in pridni tolminski rojaki v sosedni Goriški te razvade ne poznajo in med romanskim prebivalstvom alpinskega sveta je sploh nikjer ne nahajamo. Marveč dobili smo jo od nemških svojih sosedov, od bajuvarskega raz-roda, in dočim se je v svoji prvotni domačiji, izimši pravega Bavarskega in nekaterih gorenje-avstrijskih pokrajin, precej umaknila napredujoči omiki, ukoreninila se je med nami ter žalibog vedno odurnejše orgije praznuje na zemlji slovenski! S tem pa neizmerno trpi naš ugled pred svetom, kajti za Statistiko so merodajne le številke, in radi neprestanih tepežev imamo na Kranjskem najvišji odstotek zločincev v celem avstrijskem cesarstvu, namreč na 469 prebivalcev na Kranjskem spada uže jeden hudodelnik. Po teh številkah sodi svet o našem narodu in niti zameriti mu ne smemo, ako je njegova sodba nemila, nezaslužena, krivična.
In kaj storiti, da se enkrat otresemo te sramote, da ozdravimo, kolikor je mogoče, skelečo rano na narodnem životu, zatiravši tepeže in uboje? Prvi korak storila je deželna vlada s dopisom do stolnega konzistorija
—	in sigurno ne bode ostal brez vspeha! Nikjer morda v celem cesarstvu nima duhovščina tako utemeljenega vpliva na narodno maso nego na Kranjskem. Vpliv njen je blagodejno sodeloval pri velikem delu narodne prosvete in narodnega probujenja, porabljala ga bode sigurno z ugodnim vspehom v to, da se odpravi razvada, katera je v nečast, v duševno in gmotno škodo našemu narodu. In drugi poklicani faktorji bodo morali sodelovati v istem smislu. Tu se odpira obširno in plodovito polje našemu učiteljstvu, uči naj, svari in če treba, kaznuje nežno mladino, da se zgodaj izogiblje obema zlema: pretepanju in žgani pijači. Organi državue uprave, občinski predstojniki in okrajni glavarji naj store svojo dolžnost nasproti brezvestnim krčmarjem
in surovim ponočnjakom, vsak rodoljub naj jih podpira z besedo in z vzgledom v svojem krogu. In ker je dokazauo, da je vsaj 90 odstotkov vseh zločinov proti telesni varnosti izvršenih od žganja pijanih ljudij, moral bode deželni zbor resno misliti nato, da se z deželnimi postavami zamaši izvir vseh teh grdobij: žganjarska kuga!
Vse je tiho in mirno, vse spi, le doli, konec vasi v Gregorijevi mali, leseni koči brli še luč ter pičlo razsvetljuje okajene stene. Iz koče čujejo se zdihujoči glasovi, med njimi molitve. Pri Gregoriji leži šestletna jedina hči Jerica na smrtni postelji. Slabo ji je, smrtno slabo! Plavolaso svojo kodrasto glavico zarila je v blazino, po obrazi teče ji obilen pot, kakor mrtva leži. Strašne bolečine trpi. Časih dvigne se visoko po konci, prsti se ji krčijo, oči ji stopajo izpod čela, zopet pade znak nazaj, huda bolezen v grli jo hoče zadušiti. Le redko odprč oči, lepe svitle, črne oči, vprč jih proseče v mater ter steza blede, male svoje ročice po nji: Pomagaj, draga mamica, svoji Jerici!
Pri zglavji bolnice sloni v solzah se topeča, zdihujoča mati ter skrbno pazi na vsak dihljaj, na vsako gibanje hčerke svoje, trga se ji ljubeče materino srce. — Pri muščičasti mizi sedi na pol polomljenem stolu oča Gregor, podpirajoč trudno svojo glavo v žuljavo dlan. Življenja težave, uboštvo, pomanjkanje in druge skrbi upognile so mu krepko telo. »Marjeta, jaz pa bodem stopil tjh v mesto
Grosp. Luckmanna porodilo o naših železnidnik tarifih.
Ako je pred dvema mesecema tujec, kateremu so neznane naše razmere, opazeval razvnetost, s kojo so se taki at nekateri slovenski listi potezali za podržavljenje ces. Ferdinandove severne železnice ter za to, da se Dunajčanom na državne troške preskrbi premog in meso po nizki ceni, misliti si je moral: Blaženi Slovenci, sigurno nimate sami ni-kakoršnih pritožeb v tarifnih zadevah, sigurno vas obsipajo železnice z raznimi olajšavami in dobrotami pdtem refakcij in druzih sredstev, ki so na razpolaganje dotičnim prometnim vodstvom. Varal se je mož! Tudi v tem slučaji se domače časnikarstvo ni ravnalo po modrem izreku Ciceronovem: „Primum est, nosse rempublicam, prvo ima biti, poznati domače razmere". Kajti očividno so slovenske pokrajine, in med njimi zlasti naša Kranjska, v tarifnem oziru od nekdaj najbolj zanemarjene in oškodovane.
Da se južna železnica veliko premalo ozira na potrebe naše obrtnosti in našega prometa, je obče priznana resnica. S svojimi neprimerno visokimi tarifi uničila je nam cvetočo mlinarsko industrijo skoraj po polnem. Istina je, da imamo v izobilji vodnih sil, da je delavna moč na Kranjskem dober kup ter da kranjski delavec po svoji marljivosti in spretnosti lehko tekmuje s svojimi tovariši na Ogerskem, istina je tudi, da ima ta obrtna stroka neko naravno podporo v tem, da so kranjski mlini mnogo bližji prvemu avstrijskemu eksportnemu pristanišču, luki tržaški,
ter prosil zdravnika Juga, da nama reši Jerico. Doktor Jug je zveden mož in mnogim je uže rešil življenje z umetnostjo svojo; prosil ga bom in vem, da mi prošnje ne bode odbil, dober gospod je, rad pomaga bogatinom in revežem. Ti pa moli ta čas in prosi Boga, da nama tudi pomaga. Oh, oh!" govori Gregor.
„Kaj pa ti bodo pomagali mestni tisti mazači, neumni tisti doktorji s svojimi lekovi in mazili. Oj nič, ti povem, prav nič! Ali niso lani pri Strugarji poklicali doktorja, ko je ležala stara Strugarica na smrtni postelji. Nu, vprašam te, kaj pa je storil, kaj pomagal doktor? Zmajeval je z glavo, — pisal nekaj na papir — drugi dan pa smo Strugarico položili na mrtvaški oder. Doktorja pa so morali drago plačati in drago plačati tista zdravila in mazila, da so jih potem vrgli skozi okno na gnoj; ah, pa vsaj imajo denar, midva pa sva uboga. Nič, nič! Pomagal bode Bog, usmiljeni Bog mi bode rešil Jerico!"
Tako je govorila Marjeta, Gregorijeva žena, hoteč prepričati moža, da more pomagati le Bog, da doktorjeva pomoč nič no veljd,
toda vse naravne prednosti razveljavil je en sam žalostni faktum, da so ogerski mlinarji svojo moko navzlic izdatno večji daljavi mnogo ceneje dovažali v Trst nego je pri obstoječih tarifih mogoče bilo kranjskim obrtnikom. 100 kil žita ali moke n. pr. direktno iz Kaniže v Trst stalo je še pred kratkim 92 kr., ako si pa žito iz Kaniže pripeljal v kranjski mlin ter svoj izdelek potem namenil v tržaško skladišče, znašala je tarifna cena 1 gld. 24 kr., tedaj je bilo razločka 32 kr. na škodo domači mlinarski obrti. Še bolj občutljiva je bila diferencija pri pošiljatvah iz Budimpešte ali iz Barcsa; v prvem slučaji pri direktni vožnji in tarifni ceni z 1 gld. 8 kr. znašala je razlika 6 6 kr. pri 100 kil, v drugem pri tarifni ceni za direktno vožujo s 94 kr. vedno še 36 kr. Ni čuda tedaj, da je Ljubljana, nekdaj imenitno tržišče za žito, po polnem izgubilo svojo prejšnjo veljavo ter da od 1566 mlinov na Kranjskem, kateri so še leta 1875 okolo 550 000 metr. vaganov žita spremenili v moko, sedaj velika večina stoji zapuščena, brez vsakega dela. V najnovejšem času uverilo se je sicer vodstvo južne železnice, da je s svojo napačno tarifno politiko oškodovalo lastno progo ter le koristilo ogerskim črtam, preustrojilo je tedaj svoje tarife, toda obrat na bolje prišel je prekasno, in težko, da bode razvita mlinarska obrtnija na Kranjskem in ž njo zvezana žitna trgovina ljubljanska kedaj še okrevala od hudih udarcev, s katerimi so jo smrtno ranili nesrečni železnični tarifi. In jednake pritožbe čujemo tudi od naših trgovcev z lesom.
Prejšnja Rudolfova železnica postopala je z isto brezobzirnostjo nasproti kranjskim producentom. Res je sicer, da se je mnogo na bolje obrnilo, odkar je država prevzela v lastnino te proge, toda tudi dandanes še pod državnim oskrbništvom imamo na Kranjskem povoda do-velj, da izražamo svoje opravičene težnje. V tem oziru pridobil si je pravo zaslugo za našo deželo g. dež. poslanec Karol Luckmann, kateri je v železničnem svetu kot zastopnik ljubljanske trgovinske zbornice in kranjske kmetijske družbe obširno utemeljeval naše želje in pritožbe. Poročilo njegovo, objavljeno tudi v posebni brošuri, je tako zanimivo, tako podprto s stvarnimi razlogi, da podajemo svojim čitateljem najvažnejše točke njegove v posnetku.
V zadnji seji kranjske trgovinske zbornice poročal je g. Luckmann o tem važnem predmetu sledeče:
Ker ima letinski vozni red, kateri je za-dobil dnč 20. maja t. 1. veljavo, dva jadrna vlaka, št. 501 in 502, katera vozita iz Prage in z Dunaja čez Št. Mihael in Trbiž v Benetke in Rim in nazaj zelo hitro, za katera vlaka pa se v novem voznem redu ni skrbelo, da bi imela z drugim vlakom zvezo na Trbiži, in ker je poročevalec g. K. Luckmann dobil
kajti še škoda se ji je tudi zdelo krajcarjev. Starega Gregorija pa vender niso prepričale te besede. Tiho snel je kosmato svojo kapo s klina tam ob zapečku in odel si z raznimi pisanimi krpami obšiti star kožuh, katerega je podedoval še po očetu svojem.
„V božjem imenu, Marjeta, pa grem, po doktorja grem!" rekoč Gregor svoji ženi. „Pa moli!" še dostavi.
»Oh, oh, zdaj pa še ti proč in jedinica nama umira. Oh, to je hudo , moj Bog, moj Bog!“ tarna Marjeta.
Divje metala je burja zunaj sneg, zarnela je uže vsa pota, nič sledu. V mesto, kjer je stanoval doktor Jug, bilo je iz Hrastja dve uri hoda. Dolga pot o tem vremenu, vender jo je nastopil Gregor iz ljubezni do otroka svojega.
Dospel je srečno v mesto, toda prestal je med potjo mnogo strahu, večkrat čul je blizu sebe tuleče gladne volkove.
Doktor Jug je uže spal, zbudil ga je zvonec.
»Gospod doktor, predobri gospod doktor, doma mi leži bolna, za smrt bolna jedina hči
—	prosim Vas, gospod doktor, da ji pomagate
od gorenjskih občin več prošenj, naj bi se za nje potegnil pri prihodnji seji državuo-želez-ničuega sveta, čegar član je on: Te prošnje sodržujejo nujno molbo na c. kr. ravnateljstvo, naj bi v interesu potovalcev imela nočna jadrna vlaka direktno zvezo s progo Ljubljaua-Trbiž. Tudi občine od Lesec više ob progi so prosile, da bi tržna vlaka št. 2019 in 2020 ne vozila samo do Lesec, marveč tudi dalje do Trbiža, kajti tako bi bilo prebivalcem vasij od Lesec više možno, voziti se z železnico k uradom v Radovljico in nazaj, ter mogli bi se voziti v Ljubljano, ne da bi bilo treba tam prenočevati. Ugodilo bi se vsem željam, če bi se taka sprememba novega voznega reda doseči mogla, da bi tržna vlaka št. 2019 in 2020 v Trbiž in nazaj tako vozila, da bi imela zvezo z nočnima jadrnima vlakoma št. 501 in 502; in tako bi se mogla doseči direktna zveza z dnevnima brzovlakoma južne železnice št. 3 in 4 v Ljubljani. Ti različni odnošaji napotili so gospoda poročevalca, da je, vdobivši jednoglasno priznavanje trgovinske in obrtne zbornice ter kmetijske družbe, pri predsedstvu državno-železničnega sveta stavil naslednji, spremembo novega voznega reda zadevajoč predlog, proseč, naj bi se ta predlog postavil na dnevni red prihodnje seje: „Slavno c. kr. ravnateljstvo se prosi, naj bi novi vozni red kar najhitreje možna tako spremenilo, da bi vlaka št. 2019 in 2020 iz Ljubljane na Trbiž in s Trbiža v Ljubljano tako vozila, da bi imela z jadrnima vlakoma št.	501	in 502 v	Trbiži in	z brzovlakoma
št.	3 in	4 južne	železuice v	Ljubljani	nepo-
sredno zvezo. “
Utemeljeval je ta predlog s tem, da je navajal, da najvažnejša vlaka, nočna jadrna vlaka iz	Prage in	z Dunaja v	Italijo in	nazaj,
št.	501	in 502,	nimata na	Trbiži s	progo
Trbiž-Ljubljana zveze. Potovalci, kateri se vozijo dalje ali dojdejo z brzovlaki ter hočejo prestopiti na progo Trbiž-Ljubljana, morajo na Trbiži štiri, oziroma sedem ur čakati. Vsled tega imajo znatno škodo kopeli in letovišča na Gorenjskem, in ulagale so se v tej zadevi prošnje. Ta spremena novega voznega reda bi bila očividno tudi koristna za poštni promet za Kranjsko, Koroško, Štajersko in Hrvatsko med seboj ter v občevanji z Dunajem in s Prago, če se pomisli, da bi državno-železnični nočni brzovlaki imeli zvezo z dnevnimi brzovlaki južne železnice. Dalje bi nasvetovana spremena zelo ugajala prometu s Hrvatsko. Razen tega pa tu ni govora, da bi se pomnožili vlaki, marveč da bi se izvršilo le večje delo, da bi vlaka št. 2019 in 2020, katera uže tak<5 iz Ljubljane v Lesce in nazaj vozita, nekoliko postaj dalje od Lesec do Trbiža vozila, s prav malo spremeuo, katera bi pa krajevnim razmeram ugajala ter bi bila v velik prospeh mednarodnemu prometu ter v veliko korist potovalcem; ta po-
Vi, da ji rešite življenje. Oj, kaj bodem jaz starec brez nje in kako bi preživela Marjeta hčerino smrt. Hudo je, hudo!“ pripoveduje Gregor doktorju.
»Daleč je — slabo vreme — vender pojdem11, deje doktor. V kratkem času opravil se je doktor, vzel s seboj najpotrebnejših zdravil in instrumentov. Voz je uže čakal pred vrati, voznik Peter je napregel, odpeljali so se v temno, burno noč. To je bila dolgočasna, da, nevarna pot. Molčal je doktor, molčal Gregor, in tudi sicer zel6 zgovorni Peter ni kazal nocoj veselja, da bi govoril, kajti obračati je moral vso pozornost na konja, da ni zavozil s pravega pota. Večkrat zadel je voz ob kamenje, nasuto ob cesti, in stresel se je tako krepko, da so potniki skoro odpali z njega.
»Jeli nevarno bolna Vaša hči? Kakova je bolezen ?“ vpraša naposled po dolgem molku doktor.
„če nevarno, menite ? Zadušiti jo hoče, revico, zadušiti. Kako se trese revica in v bolečinah premetava po postelji in mrzel p6t obliva ji mlado lice. Težko, da bode kaj z njo, težko! In žena moja, dobra moja Mar-
daljšana vožnja bi se nedvojbeno izplačala, kajti promet postal bi živahnejši. — Ko je g. poročevalec vložil gorenji predlog, obrnil se je pismeno na člana državno-železničnega sv6ta, Nj. ekscelenco barona Schvvegelna na Dunaji, ter ga prosil, naj bi podpiral ta predlog, oziroma ga sam vložil. Nj. ekscelenca bil je takoj zadovoljen ter je vložil predlog najprej pri odboru za vozni red in potem v seji državno-železničnega svčta z dne 19. maja t. 1. ter ga tako dobro utemeljeval, da se je jednoglasno vzprejel. Zastopniki c. kr. ravnateljstva in predsednik obljubila sta željo izpolniti pod pogojem, da bi dozdanja tržna vlaka, katera do zdaj vozita na progi lladov-ljica-Lesce-Ljubljana, potem odpadla in da bi zastopniki iz Kranjske pri tem posvetovanji se izjavili, da takozvana tržna vlaka odpadeta, če se podaljša in preloži njiju vožnja do Trbiža. Spremeno novega vožnega reda v smislu predloga mora potrditi c. kr. glavno nadzorstvo železnic in bi se morda v dveh do treh tednih vpeljala, s čemer bi se vsem željam ugodilo.
Ker je član državnoželezničnega svčta za Trst, Teuschl, predlagal, naj bi se kolikor možno cene zvezne tarife dosegle, je to dalo poročevalcu g. K. Luckmannu povod, da je gospode opozoril, da take znižane zvezne tarife časi morejo škodovati trgovini in obrtu. Tako so nizke vozne cene za blago za Trst od strani južne železnice skoro po polnem uničile našo trgovino z žitom in mlinarski obrt. Ker so se n. pr. v južno-severno-avstrijsko-ogerski zvezni promet sprejele zvezne postaje Trst, Reka, Gorica in Zagrad, a Ljubljana ne, so vozne cene za imenitne reči iz Češke v Trst in v Gorico veliko nižje, kakor za skoro 160 kilometrov bližjo postajo Ljubljano; za žagan les iz Selzthala v Trst za daljino 517 kilometrov se plača skoro ravno toliko železniške vozarine, kakor za jednako prevažanje od kranjskih postaj v Trst pri polovični oddaljenosti; iz Beljaka v Trst (277 kilometrov) je vozarina za žagan les že višja, kakor iz Selzthala; lesovna tovarna v Tržiči mora za lesovino, naloženo na železniških vozeh, od Kranja v Trst skoro 25 gld. za voz več vo-zarine plačati, kakor pa 79 kilometrov bolj oddaljena postaja Thorl v Trst.
Ta krivica in poškodba trgovine in obrt-nije, kateri nastajati vsled tarifnih anomalij, ste dali g. poročevalcu povod, da je stavil naslednji, tarife zadevajoč predlog:
»Slavno c. kr. ravnateljstvo naj razmišlja, če bi se tarife južno-severno-avstr.-ogerske zveze in odbitkovne (refakcijske) tarife ne mogle tako spremeniti, da bi se odpravile vse uerednosti (anomalije), ter da bi na jedni prometni črti v isto mčr vkupni prevozni troškovi za bliže ležečo postajo ne bili višji, kakor za bolj oddaljeno."
(Dalje prihodnjič.)
jeta, me še pustila ni k Vam iti, pomoči prosit. Oh, gospod doktor, to je čudna, ta moja Marjeta!“
„Kako menite?“ vpraša doktor.
»Nič ne zaupa zdravilom in trdi, da hčer more le Bog rešiti. Oj, to je hudo!“ toži Gregor.
Doktor je izpoznal, da bode imel neprijeten posel z ljudmi z nevarnimi predsodki, z ljudmi, kateri v pretirani, napačni svoji pobožnosti zametavajo vsako človeško pomoč.
Bolezt . male Jerice se je shujšala. Vila se je nežna bolnica na trdem ležišči v ne-popisljivih mukah, ko je dospel doktor. Marjeta pa je klečala poleg postelje ter glasno molila, čudno so se ji svetile oči in na obrazu so bili brati notranji srčni boji, čuti med upom in obupom.
»Marjeta, prišli smo, tudi gospod doktor, da nama ozdravi Jerico!" pravi Gregor.
»Prišli so! Saj res, — hodi okolo, doma pa pusti bolno dete, pusti umirati jedino hčer. Saj imamo milostnega Boga v nebesih, kateri nas ne zapusti, nas zapustiti ne more, saj smo dobri ljudje, ubogi, bedni ljudje. Bog samo more in mora rešiti Jerico!“ govori s tresočim glasom Marjeta.
Iz deželnih zborov.
Goriški deželni zbor je imel minoli ponedeljek drugo zasedanje. Najprvo se odobri zapisnik prye seje; računi deželnega odbora za 1. 1883 in proračuni za 1. 1885 se izroče finančnemu odseku. Deželni glavar povabi gospoda Abrama, da poroča o prošnji, ki naj bi se odposlala visoki vladi, da bi se napravil načrt zakona, vsled katerega bi bile vse pogodbe in vsa pisma, zadevajoča pogozdovanje Krasa, prosta kolekov in pristojbin. Predlog je bil sprejet. —Dr.vitez Tonkli predlaga, da bi se volil tudi peticijski in pravni odsek; predlog obvelja in volijo se v finančni odsek gg. Viljem pl. Ritter, župan dr. Maurovicb, dr. vitez Tonkli, Ivan Gosser, Andr. Kocijančič, dr. Al. Rojc in dr. Verzeg-nassi. — V peticijski odsek: Ant. de Dottori, Evgen baron Ritter, Josip Ivančič, Ign. Kovačič, Rajmund Mohorčič, Matija Jonko in Del Tore. — V pravni odsek: Dr. vitez Pajer, dr. Abram, dr. Verzegnassi, dr. Miki. Tonkli, Franc Povše, Benardelli de Dottori.
Potem s£ je seja zaključila.
Politični pregled.
Avslrijsko-ogerska država.
Javna tajnost je, da se v vrstah zje-dinjene levice vrši kriza, katera utegne stranko v kratkem pokopati. Faktum je namreč, da se hoče Plenerjeva frakcija preleviti v nemški klub, a da se pristaši Chlumeckega temu protivijo. Morebiti uže v bližnji prihodnosti nastal bode popolen razdor v zje-dinjeni levici, časniki, služeči nemško-narodni stranki, sicer taje nesporazumljenje med načelniki stranke, no očividno je, da se uže pričenja konec slavi zjediujene levice.
Včeraj smo uže javili, da so volitve za deželni zbor štajerski preložene do meseca avgusta. Vsled tega zaključilo je »Slovensko društvo**, da se bode volilni proglas štajerskim Slovencem, ki bi se bil imel danes obelodaniti, objavil še le početkom avgusta.
Hrvatski sabor, ki je vender enkrat rešil uže mučno zadevo o lanskem hrvatsko-ogerskem prepiru, počel bode prihodnje dni razpravljati proračun, ter se bode potem zaključil uže v prvi polovici meseca julija.
Na Ogerskem so volitve skoraj pri kraji. Do sedaj izvoljenih je 213 vladnih pristašev, 56 zmernih opozicijonalcev, G6 neodvisnjakov, 13 zastopnikov raznih narodnostij, 17 antisemitov in 10 „divjakov." Vladna stranka imela bo torej tudi v prihodnjem državnem zboru odločno večino. V nekaterih krajih vršile se bodo še naknadne volitve, kjer se ali ni dosegla absolutna večina, ali pa je bil dotični poslanec na več krajih voljen.
Minister Kdllay potoval je včeraj preko Zagreba v liosno in Ercegovino. V njegovem
Doktor približal se je postelji. Takoj iz-previdel je bolezen. Bolnice inače rešiti ni možno, nego da se ji predero mehurji, kateri so se napravili v grlu, inače se mora zadušiti.
„Kako je?“ vpraša Gregor.
„Slabo, — poskusili bomo, morda jo re-šimo“, deje doktor, jemaje iz žepa tenke instrumente. Predreti bode moral mehurje. Sklonil se je čez bolnico hoteč izvršiti operacijo. Tedaj pa je kot besna priskočila Marjeta, pahnila ga od postelje, in tenki instrumenti zazveneli so po tleh.
„Nihče se ne bode dotikal otroka mojega! O, o, umoriti mi jo hoče, umoriti mi jo hoče, umoriti j edino mojo hčer. Proč, kaj te je bilo treba med nas mirne ljudi — kaj pomagajo tvoja mazila in zdravila? Proč!“ vpije razjarjena Marjeta.
„Mamica, draga mamica, pusti, naj mi pomaga gospod doktor, tako mi je hudo“, prosi s slabim glasom Jerica.
.bF^.s.* otr°k, molči! Bog jedini more te rešiti, saj je usmiljen, mora te rešiti, saj nismo ničesar zakrivili", vpije Marjeta, držeč roke razprostrte ob postelji, da brani doktorju do bolnice.
spremstvu nahaja se vladni svetnik Asboth ter hrvatski poslanec Gjurkovič. Cilj potovanju je, da se minister po vlastni skušnji prepriča
0 stanji bosenske uprave.
Železnica Mostar-Metkovič počela se bode nemudoma graditi. Država dala je v to svrho
1 700000 gold. posojila. Uže prihodnje leto se bode lehko ta železnica predala javnemu prometu.
Tuje dežele.
Iz Niša se poroča, da je Nj. veličanstvo naš cesar povabil kralja k velikim vojaškim vajam, ki se bodo jeseni vršile na Ogerskem. Kralj je to vabilo sprejel ter se bode z velikim spremstvom udeležil vaj.
Srbska narodna skupščina bavi se sedaj z reformo državnih davkov, o kateri smo uže obširneje govorili v 84. številki našega lista. Minister Garašanin je toplo zagovarjal reformo, katera se je skoraj jedno-glasno odobrila. Skupščina rešila bode še budget ter se potem početkom msseca julija zaključila.
Italija prav po nepotrebnem nekako s6 sabljo rožlja ter Francoski grozi, ako bi si upala zasesti Tripolis. Italija zanaša se na vojno zvezo z Nemčijo; no mislimo, da bi bilo pametneje, pobotati se s Francosko o go-spodstvu na severo - afrikanski obali, nego-li započeti prepir, kateri Italiji v najboljem slučaji ne bode nič koristil.
Dopisi.
Iz Komende 17. junija. (Izv. dop.) Res pusto vreme imamo sedaj, vedno nam nagaja dež pri delu. Mi bi radi okopavali in osipali, kosili in sušili seno — pa ni mogoče, komaj je le polu dne vedro, uže se nakupičijo zopet megle po nebu, ki nam kmalu pošljejo tega nepovabljenega gosta. V nedeljo smo se prav za trdno nadejali, da bo vreme — pa po noči jelo je z nova deževati, in v ponedeljek bilo ga je toliko dežja, ko še nikdar prej.
Mi si razlagamo to reč različno, kajti letos se prav dobro stari izpolnuje pregovor, ki pravi:
„Ako Šent Medarda dan dežuje,
Štirideset dnij dež še naletuje."
Na sv. Medarda dan bilo ga je dosti in splošna misel je, da ga imenovanih štirideset dnij ne bo manjkalo. Sam sem prepričan iz nekega starega dnevnika — nekega kmeta, da se ta pregovor silno rad spolnuje, ako ves čas ne, vsaj polovico teh dnij in če ga uže tudi na istem mestu ni; vsaj od daleč ga je videti, da gre, kje po kakih hribih.
Stare ženice pa so ukrenile uže drugo, čul sem, da grč za to tako dež, „ker ljudje praznike premalo posvečujejo*1. Zopet drugi pa: „da bo letos sila slaba letina, da je nekje tako prorokovano, da se imajo letos začeti
Doktor videč, da pač tu zanj ni več posla, pobral je tiho instrumente ter se odpravil. Pomoči hotel je s samozatajevanjem revnim ljudem, toda pomoči ne hotč sprejeti. Odšel je. Stari Gregor lezel je tožen za doktorjem v vežo, približal se mu ter vprašal:
„Ali bode umrla?**
„Gotovo bode umrla**, deje doktor ter se odpelje v temno, viharuo noč.
*
* *
Drugo jutro za rano zapel je zvonec pri doktorji Jugu.
„Kdo je?“ vpraša doktor slugo.
„Star mož želi z Vami govoriti. Menda je bolan, tako je bled in vpaden!“
„Naj vstopi!"
Opotekajoče vstopil je Gregor.
„Kaj bi radi, Gregor? Menda saj ne, da se zopet peljem po nepotrebnem gledat Vašo hišo?" deje doktor.
nO, ne, gospod doktor, jaz ne potrebujem pomoči — — —
„Ne potrebujete pomoči, je li umrla Jerica?" hlastno poseže doktor Gregoriju v besedo.
tisti slabi časi — kojih se uže sedaj boje naši starci — tisti časi, „ko bo upil cel svet gorjč, gorje." Pa pustimo vreme in njegove proroke, kajti Preširen pravi: „Kdor govoriti kaj ne v<5 — Vreme hval’ al’ toži."
Omenim naj še nekaj: Pri nas in tu v okolici jeli so ljudje prav na nagloma bolehati, glavna bolezen je — vročinska, spravila je uže par mladih ljudij pod zemljo Bati se je, da bi se ne razširila še bolj. Jezični ljudje imajo zopet dovelj govorjenja; eni ugibajo, da je temu uzrok „slabo vreme", drugi drugo, jaz pa bi si upal trditi, da so ljudje sami pri takih slučajih naj večkrat svojo smrt zakrivili, ker še le potem po zdravnika pošljejo, ko vidijo, da ni druge pomoči. Zdravnik pa, kaj si če, ko je uže bolezen preveč razširjena, kako bo pomagal. Le preveč zanikarni so ljudje na deželi za to reč. Komenčan.
Razne vesti.
— (Politično polje) nameravata zapustiti štajerska poslanca: deželni glavar gospod dr. pl. Kaiserfe 1 d in deželni odbornik g. Pair-h u b e r; srojim volilcem sta poslala pisma, v katerih izjavljata, da zaradi velike starosti ne moreta več sprejeti volitve.
— (Zadnja pot „skozi šibe".) Letos je 30 let, odkar je na Dunaji zadnjikrat šel vojašk zločinec „skozi šibe". Da se jo ta huda kazen odpravila pri vojacih, dala je poved presvitla cesarica, ki je bila takrat novoporočena. Pripoveduje se, da se je presvitla gospa peljala meseca majnika 1. 1854 s svojim cesarskim soprogom memo „Stifts-kaserne", ko so ravno necega vojaka na oni način pretepali. To je blago vladarico tako pretreslo, da je prosila svojega soproga za odpravo te kazni, kar se je tudi zgodilo.
— (Peticija berolinskih študentov.)
10.	t. m. zborovali so berolinski študentje in sklenili peticijo na zavezni svet, da bi se medicincem semestri, katere poslušajo na avstrijskih univerzah, všteli kakor semestri domačih nemških univerz.
— (Pri kegljanji.) V Hildesheimu jo nek zidar, strasten kegljavec, imol navado, da je kroglo prav nizko nad dosko pognal med keglje. Te dni pa se je bil tako globoko priklonil, da je potegnil z roko po deski in si je s silno močjo zabodel za noht trsko, ki je molela kvišku. Zgrudil se je nezavesten na tla in kmalu potem umrl.
— (Prebrisan špekulant.) Iz francoske stolnice poročajo listi: Te dni jo hodil fino črno oblečen gospod s trakom častne legije po malih hotelih, gostilnah itd. in se predstavljal kot „delegiran uradnik mestnega zdravstvenega sveta", ki ima nalogo, preiskovati pijačo in jed dotičnih go-stilen. Obiskal je vsako klet in poskušal vinsko kapljico, v kuhinjah pa jedi. Razume se, da so gostilničarji gospodu uradniku dajali najboljša jedila in najfinejša vina za poskušnjo. Uradnik pa je bil navaden — slepar, ki je na ta način živel nekaj tednov in dulci jubilo!
— (Drage slike.) V Londonu je bila te dni prodaja bogate zbirke slik. E. Lanseer jevo slavno delo „ The Monareh of the glenu kupil je poslanec Eatou za 620 000 gld. Robertsov „Veliki kanal beneški41 prodal se je za 9400 gld., T. Faedov „Čitatelj sv. pisma" za 16 500 gld. Stanfieldova slika: „Čuvaj na morskem bregu o nevihti", za 19 000 gld.
Domače stvari.
— (Seja mostnega odbora) je jutri ob 6. uri popoludnč v mostni dvorani. Dnevni red:
I.	Naznanila prvosedstva. II. Finančnega odseka poročilo: a) o pozivu na konferenco, katera bode v 26. dan t. m. na Dunaji zaradi nasledkov po-državljenja železnic gledč deželnih in občinskih priklad; b) o privatnih prilogih nabranih za gradnjo Resljove ceste. III. Stavbinskega odseka poročilo o stavbinski črti za novo gradnjo W. Majorjevih hiš na sv. Petra cesti. IV. Policijskega odseka poročilo: a) o mestnoga magistrata naredbah glede novega tržnega reda živinskim semnjem v Ljubljani; b) o ljublj. požarne hrambe nasvetu, naj se odpravi trobentanje prodajalcev premoga. V. Šolskega odseka poročilo: a) o donesku k sta-
narini šolskega vodje Andreja Praprotnika; b) o mestnih učiteljic Ernestine Kernove, Friderike Konscheggove in Emilije Guslove prošnjah za petletnice; c) o mestnega učitelja Antona Razingerja prošnji za petletnico. VI, Mestnega odbornika Ivana Hribarja samostalni predlog, naj se ponovi prošnja do c. kr. priv. južni železnici vodstva zavoljo vpeljave tour- in retour-listkov. — Potem je tajna seja.
— (Trgovinska in obrtna zbornica.) Trgovinska in obrtna zbornica imela je dne 30ega maja t. 1. sejo pod predsedstvom g. Josipa Kušarja; navzoči so bili gg. zbornični člani: Ot. Bamberg, Iv. Baumgartner, Iv. Nep. Horak (podpredsednik), Fr. Hren, Ant. Klein, Iv. Knez, Fr. Kollmann, Jos. Lozar, Karl Luckmann, Alf. Le-denig, Mih. Pakič, Iv. Perdan, Vaso Petričič, Jos. Ribič, Jakob Škrbine, J. Žitnik. Predsednik otvori sejo ter imenuje overovateljema gg. Ot. Bamberga in Iv. Kneza, ter prečita dopis g. c. kr. dež. predsednika A. barona Winklerja, kateri vsled ukaza g. ministra za notranje stvari z dnč 15ega maja t. 1. št. 2330 naznanja, da je Nj. c. kr. apostolsko Veličanstvo vzelo v najvišje znanje od zbornice izraženo sožalje o smrti Nj. Veličanstva Marije Ane ter je naročilo izraziti zbornici najvišjo zahvalo. Zbornica je to stoje zaslišala.
I. Zapisnik zadnje seje se potrdilno vzame v znanje.
II. Po nasvetu g. Vasa Petričiča se ne bere poročilo o delovanji, katero se v pisarni zbornični lahko pregleda in katerega glavno točko so bodo po zapisniku razglasile. — O drugih važnih stvareh poročamo na drugem mestu.
— (Izpred porotnega sodišča.) Včeraj je bil tožen kmetski posestnik Janez O s o 1 i n iz Toplic pri Kamniku hudodolstva uboja. Zatoženi je šel 4. januvarija s svojim hlapcem Boštjanom Grkmanom v gozd, da bi pripravil nekaj krajnikov. Iz gozda pošlje Grkmana domov po konja, da bi krajnike spravil do hiše. Osolin čaka dolgo in dolgo, a hlapca s konjem in vozom le ni. Osolin se konečno jezen napoti, Grkmana iskat; po dolgem iskanji najde hlapca v Krški kajži po polnem pijanega, tako se je bil mod tem časom žganja navlekel. Osolin mu je dal, kakor sam priznava, štiri zaušnice. Priče pa izpovedajo, da je Osolin udaril Grkmana gotovo desetkrat, tako, da je Grkman v hiši obležal. Grkman je potem dva dni ležal na nekem kozolcu in 10. januvarija t. 1. umrl. Kakor so zdravniki izjavili, umrl je hlapec vsled alkoholizma na vnetji možjanske mreno (Meningitis); ko bi ne bil na kozolcu dva dni v mrazu ležal, bi morebiti še živel. Porotnikom sta se stavila dva vprašanja, prvo na hudodelstvo uboja, drugo na hudodelstvo težke telesne poškodbe. Porotniki (načelnik gosp. Ferdinand Omejec) pa so oba vprašanja jednoglasno zanikali, in Janez Osolin je bil oproščen.
— (V zlato Prago.) Včeraj zvečer ob 8. uri zbralo se je v ljubljanski čitalnici precej gospodov, kateri se zanimajo za projektirani gledališni vlak v zlato Prago. Gosp. Trstenjak otvoril je zborovanje s kratkim nagovorom, pozdravil navzoče ter prečital odgovor vodstva c. kr. državnih železnic na stavljeno mu vprašanje, koliko da bi veljal separatni vlak v Prago. Državna železnica zahteva za direktno vožnjo iz Ljubljano v Prago črez Sv. Valentin in Budjejovice sčm in tjk za 300 deležnikov po 16 gld. 95 kr. v III., 25 gld. 32 kr. v II. raz-rodu. Pri razgovoru izražala se je od več stranij želja, naj bode vsakemu deležniku do voljeno,, s svojo retour-karto voziti se preko Dunaja ter z navadnim vlakom. Sklenilo se je, v tej zadevi ukreniti potrebne korake. Za vse te potrebščino skrbel bode poseben odbor, ki je bil včeraj izbran per acclamationem. Izvoljeni so bili gg. cos. kr. svetnik Iv. Murnik, mestni odbornik Iv. Hribar, prof. Fr. Šuklje; urednik „Slovana“, Trstenjak, in Iv. Železnikar, urednik „Slov. Naroda*1. Nadejamo se, da bode odbor storil svojo dolžnost, slovensko razumništvo naj skrbi potem za to, da bodo Slovenci v dostojnem številu zastopani v zlati Pragi!
— (V Bambergovi knjigarni) na Kongresnem trgu razstavljena je prelepa oljnata slika dunajskega slikarja Alf. Zoffa, predstavljajoča našega orjaka Triglava in sloveča Vrata. Opozarjamo na ta umotvor prijatelje slikarstva in vse one, kateri so zanimajo za naravne krasote naše
domovine. — Omenjamo tudi pri tej priliki, da je prvi pokrovitelj umetnosti na Avstrijskem, pre-svitli cesar sam, lani in letos blagovolil kupiti jedno podobo nadarjenega slikarja.
— (Zdrdral) je včeraj dopoludne v Zna-menskih ulicah (Bildgasse) voz z di vami naložen po strmih ulicah doli proti Ljubljanici; ko bi ga ne bile zadržale železne žice ob bregu Ljubljanice, zletelo bi bilo vse v vodo.
— (Rudolfova železnica) vpelje z jutraj-šnjim dnevom y družbi z druzimi državnimi progami nov vozni red, ki nam odpre novo, jako vgodno in ceno pot na Dunaj. Vlak se odpelje iz Ljubljane čez Gorenjsko ob 6. uri 35 minut zvečer ter pride na Dunaj zjutraj ob l/t8. Ob 6. uri zvečer dospe v Prago in 2 uri pozneje v Karlove Vare. — Da se je ta vgodni vozni red vpeljal, je velika zasluga g. Luckmanna, ki se je krepko potegoval za omenjene zveze.
— (Tatvina.) Iz zaprtega dvorišča papirne tovarne v Vevčah ukradel je nekdo v noči med 16. in 17. junijem 40 kilo težko pripravo od svinca za kovine variti. Žandarmerija jo koj tistega dne zasačila kočarja Tomaža Strahu, ko je ravno topil svinec, ki se je nahajal v omenjeni pripravi. Mož sicer taji tatvino, a ker so našli pri njem ostanke ukradenega aparata, ni nikake dvojbe, da ga je on odnesel.
— (Ponočnjaki) so dnč 13. t. m. metali kamenje v hišo posestnika Nikolaja J. v Svotji (Medvode). Pobili so mnogo stekla in nekaj okenj, odtrgali bakreno cev pri vodnjaki, prevrgli pasjo hišico na dvorišči, razbili škaf za živino napajati, poškodovali drvarnico, podrli leseno — stranišče in odnesli neko pripravo za donašanje vode. Vrh tega so pretepali dva psa na dvorišči in ju kamenjali, sploh razsajali, da je bilo groza. K sreči so spoznali ponočnjake in sedaj jih čaka zaslužena kazen.
— (Rop.) Kmetski fant Fr. Kastelic iz Zgornjega Globodola (okraj novomeški) pil je 16. t. m. s fantoma Francetom Červanom in Al. Sajetom v gostilnici Fr. Kovača v Prečni. Ko so šli skozi gozd domov, napadla sta poslednja dva svojega tovariša, ranila ga hudo in mu vzela 11 gld. gotovine. Revež ima na glavi tri težke in osem manjših udarcev.
Telegrami »Ljubljanskemu Listu.“
London, 19. junija. „ Times" poročajo, da Turčija zahteva eventualno okupacijo Egipta s turško vojsko, oziroma s sodelovanjem turških čet.
Pariz, 19. junija. BCorr. Havas" javlja, da se je izročila uprava Kambodže v Zadnji Indiji francoski vladi potem pogodbe.
Zagreb, 18. junija. Minister Kallay je prišel sem z sekcijskim svčtnikoin Asbotkom; danes je odpotoval črez Sisek in Novi v Bosno, kjer se poda mimo Bihača, Banjaluke in Travnika v Sarajevo. Spremlja ga tudi krvatski poslanec Gjurkovič.
Berolin, 18. junija. nReichsanzeiger“ cbjavlja kraljeve ukaze o imenovanji prestolonaslednika predsednikom, kneza Bismarcka pa podpredsednikom državnega svčta; nadalje imenik 71 novoimenovanih članov državnega svčta.
Pariz, 18. junija. „Republique franpaise" javlja, da se dogovarjeti Francoska in Angleška o nevtralizaciji sueškega prekopa na podlagi depeše earla of Granvilleja z dnč S. jan. 1883. — Tukajšnji portugalski minister je potrdil vplivnemu časnikarju, da je Portugalska pripravljena k velikim koncesijam in da bode predlagala, da naj se kongiški komisiji podeli mednaroduosteu značaj. Vsi narodi, ki imajo interese v južni in osrednji Afriki, naj imajo glasove tako kot n. pr. pri duuavski komisiji. Minister je izjavil, da Portugalska ne misli razširiti ozemlja; samo svoje pravice hoče dobiti.
London, 18. junija. Spodnja zbornica j e včeraj nadaljevala podrobno posvetovanje zakona o reformi. Od vlade podpirani amende-ment Fowlerjev, da naj bode zakon veljaven
od 1. januvarija 1885, je bil z 256 glasovi proti 130 sprejet. Potem se je debata preložila.
Telegrafično borzno poročilo
z dnč 19. junija.
KIU -
Jednotni drž. dolg	v	bankovcih.......................80-45
>	»	»	>	srebru..........................81-25
Zlata renta............................................  102-20
6°/o avstr, renta.........................................95-70
Delnice ndrodne banke................................ 858- —
Kreditne delnice........................................ 306-30
London 10 lir sterling...................................121-90
20 frankovec.............................................. 9-67
Cekini c. kr.............................................. 5-76
100 drž. mark.............................................59-55
Uradni glasnik
7. dnč 19. junija.
Naprava novih zemljiških knjig: Pri c. kr. okr. sodniji v Metliki za katastralno občino Božakovo; poizvedbe dnč 23. junija; pri c. kr. okr. sodniji v Litiji za katastralno občino Košca; poizvedbe dnč 1. julija.
Razpisane službe: Pri c. kr. okr. sodniji v Ribnici služba diurnista pri napravi zemljiških knjig; prošnje naj se tekoj vpošljejo omenjeni sodniji.
Eks. javne družbe: V Kranj i zemljišče Fr. Suš-nikovo iz Gorenje Save (355 gld.) dnč 14. jul., 14 avg. in 15. sept.; posestvo Fr. Knifica iz Spodnje Besnice (4265 gld.) dnč 15. jul, 16. avg. in 16. sept. — V Vipavi zemljišča Jos. Trosta iz Orehovice dnč 19. jul., 19. avg. in 19. sept. (3. narok); zemljišča (200 gld., 400 gld., 450 gld. in 200 gld.) Matije Natlačen iz Goč dne 7. jul. — V Zatičini posestvo Terez. Karlinger (920 gld.) dnč 10. jul., 7. avg. in 4. sept. — V Metliki zemljišče Jan. Zlogarjevo iz Krašnega Vrha in posestvo M. Vivode iz Bojanje Vasi dnč 25. junija (2. narok); zemljišče Mart. Prusa iz Draščic, zemljišče Jan. Bajuki, dalje Ane Sten iz Dolenje Lokvice dnč 28. jun. — V Novem Mestu zemljišče Jos. Hočevarja z Pristave dnč 26. junija.
Zapuščinske zadeve: C. kr. okrajna sodnija v Kranjski Gori pozivlje pravne naslednike po z oporoko umrlem kramarji Jan. Kaj žar ji izpod Korena št. 2, ki je umrl 1. marca t. 1. Priglasila do 2. avgusta.
Tujci.
Dnč 17. junija.
Pri Maliči: Felle, Bari in Ziegler, trg. potovalci, z Dunaja. — Bojardi, drž. pravdnik; Plentl, Gossler in Zanki. trg. potovalci, iz Gradca. — Grof Lažansky, c. kr. konjeniški stotnik, s soprogo, iz Grundlhofa.
— Zesser s soprogo iz Krškega. — Petsche, trg. soproga, s hčerko, iz Loža. — Baron Rotschiitz, graščak, iz Smereke.
Pri Slonu: Vodnitscher, trgovec, z Dunaja. — Juri-scliovitz, trgovec, iz Gradca. — Molnar, agent, iz Pečuha. — Tollazzi iz Logatca. — Schvveiger, vdova okr. zdravnika, iz Loža. — Vilar, posestnik, iz Poddoba.
Pri Avstr, carji: Spongia, med. doktor, iz Rovinja.
— Malihnoics, c. kr. oskrb. feldvebelj, iz Gradca.
Umrli so:
Dnč 18. junija. Josip Vičič, računovodja, 49 1., Cesta na Grad št. 12, tuberkuloza. — Leopold Medčn, c. kr. umir. stotnik, 75 1., Florijanske ulice št. 31, za starostjo.
V	bolnici:
Dnč 17. junija. Alojzija Jovana Kašman, delavčeva hči, 2 L, Poljanska cesta št. 42 (Elizabetna bolnica), raztvoritev krvi. — Jarnej Koderman, delavec, 43 1., prsna vodenica.
Tržne cene.
V	L j u b 1 j a n i 18. junija: Hektoliter banaške pšenice velja 8 gld. 58 kr., domače 7 gld. 80 kr.; ječmen 5 gld. 3 kr.; rež 5 gld. 53 kr.; ajda 5 gld. 53 kr.; proso 5 gld. 36 kr.; turšica 5 gld. 40 kr.; oves 3 gld. 25 kr.; 100 kilogramov krompirja 2 gld. 59 kr.; leča hektol. po 8 gld. 60 kr., bob 8 gld. 50 kr., fižol 9 gld.
— Goveja mast kilo po 96 kr., salo po 80 kr., Špeh po 60 kr., prekajen po 74 kr., maslo (sirovo) 85 kr., jajce 2 kr.; liter mleka 8 kr., kilo govejega mesa 64 kr., telečjega 56 kr., svinjina 70 kr., drobniško po 40 kr.
— Piške po 40 kr., golobi 18 kr.; 100 kilo sena 2 gld. 5 kr., slame 1 gld. 78 kr. Seženj trdih drv 7 gld. — kr.; mehkih 4 gld. 60 kr. — Vino, rudeče, 100 litrov (v skladišči), 24 gld., belo 20 gld.
Meteorologično poročilo.
S Q	Čas opazovanja	baro-motra v ram	Tempe- ratura	Vetrovi	Nobo	Mo-krina v mm
d '5	7. zjutraj	734-50	+ 6-4	bzv.	mgl.	
3 •*-*	2. pop.	733-45	+14-0	jzpd. sl.	obl.	000
00 tH	9. zvečer	734-37	+101	szpd. sl.	d. js.	
Odgovorni urednik prof. Fr. Š u k lj e.
Tiskata in zalagata Ig. v. Kleinmayr & Fod. Bamborg v Ljubljani.