AMERICAN IN SPIRIT—FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND 3., 0., TUESDAY MORNING, DECEMBER 11, 1945 LETO XLVIII—VOL. XLVIU gospodarskega ; I stališča || za obrambno transpor-' ■J6 apeliral na železnice, W'Praznike prodajajo 75°/o . 102nih listkov onim. ki so ■"'formah, železniške dru-| govorile, da tega ne mo-upoštevati, ker so to Ie sPrejele za božične pra-* * * ■.»rad za kontrolo cen ne ■barski industriji zvišat1 Mta zmanjšala produkcijo I izdelkov, kot je galva-■ 3eklo, ki ga potrebujejo l'a farmah za strehe in l?a posode za odpadke in rbe. I * * * Ijj.^0 je odobreno posojilo |.,lri Angliji, čakajo pri j Iv^tti oknu še drugi, 0 I aiska bi rada 3 bilijone, I ® bilijonov in rjizne C ržave več ali manj. r mora pa najprej odo- | is°jilo Angliji, liredno I ruge prošnje na vrsto. I * * # Kila I 4 zveza tovarnarjev I'^a se odpravi urad za 5 I'Cer> v 60 dneh. To je ff^el načelnik tega ura-'Cf it ®owles> ki pravi, da ] L' c'a bi vlada spustila iz l.0'0 cen raznim izdel-tt- I'er ne bo dovolj potreb-Izahteve. • m: * * * civilno-shržbo v po-; I"16 I °rniCj| je odobril predli Plača kongresnikom r3v l,.' V pokojninski sklad t * kongresniki 5 fc od oni. I * 1),ače. p- I * * * gjjO j^°nomisti sodijo, da hi'e' le ^°hodek ameriških V r'd%0 leto $19,000,-J »t, bo od 5 do 10% p r'etos. 1: * * n^1 Ij. °rganizacija združe-^ |,°v (UNRRA) bo po-Ji^rike raznih potreb-bl»' ton na mesec za rse |lltSecev- Dve tretjini od Direktor Lehman •i f»i da bo samo v'j I pomrlo ocl glada 10,-'t0.* Iva ttiesec, če ne pride %> ik To je omehčal° o- |vngresnikov> ki s0 za~ 1 P 1>0 se ne pošlje nič reli- Ij^0' dokler se bo Rusi- 1 H'a v razdeljevanje: * J- l'H * * meva> da obdrži kon-,reii? li^jemnino za nedolo-l^.'Tfdi, da se bo čutilo |(|Ae stanovanj še več Ivj a izpusti iz rok kon-niU f^^nino, bi se dvi-116 ,i0 I- ^femnini v neverjet- I' I * * * ! I tfP lv^ministracija sodi, as z'r fi 3 decembra gledalo |vVih družin (največ i |iwe,l'an°v za streho v < I ^ ku- I k * * . i . P1'0' |Wh ^cestna zelezni-li Ife 3 centov od vsake !](, Jelje. Dočim plaču-■V5 centov za vožnjo, il ft.ta vožnja najmanj se, da bodo voz-I 1 na 10 centov. Iv * * Truman je izjavil, ze I ^ deželi manj brezpo-W'\ J56 je pa pričako-■ V°jni- Zaposlitev ■Vv *no taka' kot je u vdaje Japoncev in ^PK večala, je izjavil Ne bo držalo, g. Medvešček! Neki Medvešček je namigaval v "Prosveti,"' da je father Bazilik napisal neki članek v "Chicago Tribune" o razmerah v Titovini. Vprašali smo gospoda Baznika, kaj bi moglo biti na stvari. Odgovor se glasi "Jaz nisem pisal članka v "Chicago Tribune." Je pa tukaj dvaindvajset vojaških duhovnikov raznih ver. Vsak izmed njih pozna dobro razmere v teh krajih. Prav vsak vam bo tudi povedal, da manjšina, ki vlada onstran meje, ni nič drugega kot teroristična organizacija, ki ne spoštuje ne pravic človeka, ne njegove lastnine." Tako se končavajo natolcevanja "Prosvetinih" kolonarjev. DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE (Došle preko Trsta) KAKOR FAŠISTI MATEO-1 TIJA! —< Znano je, da so italijanski fašisti začeli svoja grozodejstva z umorom socialističnega voditelja Mateotija. Zgrabili so ga, ko se ni nadejal, in odpeljali, potem pa umorili. Ta Mussolinijev zgled posnemajo sedaj slovenski partizani. V Trstu so zgrabili Ivana Matelanca in njegovo ženo. Odpeljali so ji" in nihče ni več ničesar zvedel o njiju. Martelanec je bil odločen nasprotnik partizanov. Prav tako je izginil inž. Martinjak iz Trsta. Napadli so tudi bivšega ljubljanskega odvetnika Miloša Stareta, toda ta se jih je ubranil. Tudi ta je spoznal, da v Trstu ni varen pred partizanskimi morilci in se je od tam umaknil. ANGLEŽI so aretirali v Celovcu Tschofenika, komunista, člana koroške deželne vlade dne 27. novembra. Pri njem so našli dokaže, da se je dogovarjal s Titom glede zasedbe Koroške. Ako bi pri volitvah 25. novembra zmagali v Avstriji komunisti, bi po tem dogovarjanju Titove čete takoj zasedle. Koroško. Ostalo je pač samo pri dogovarjanju, ker so bili komunisti temeljito tepeni, toda Angležem tudi dogovarjanje ni bilo po volji. RAZGNANA KOMISIJA. — Nekaj dni pred gornjim dogodkom je bila razgnana v Celovcu jugoslovanska repatriacijska komisija. Ta je bila na Salmgasse 5, pa je v soboto 24. novembra vzela žalostno slovo. Morala je naenkrat zapreti, ker so angleške oblasti našle v lokalu orožje, ki nima nikake zveze s čisto civilnim značajem komisije. Ta ima namreč skrbeti za one, ki se vračajo domov v Jugoslavijo iz raznih krajev po Nemčiji. Dalje so Angleži ugotovili, cla so častivredni jugoslovanski komunisti' uvažali ponarejene živilske kar-j te, tiskane v ukradeni "Ljudski tiskarni" v Ljubljani. Te karte' so dajali svojim gorečnikom za anizacijo Osvobodilne fronte po Koroškem. Torej kupovanje duš za komunizem z živilskimi kartami! Pa so te karte tudi prodajali po 250 mark za komad. Ugotovilo se je dalje, da so se "tovariši" v svojem "nesebičnem delu za narod" bavili tudi z valutnimi transakcij amci. Da si ustvarijo buržujsko življenje, odkar so zmagali, so nakupovali tudi preproge in jih kot dobri komunistični "tovariši" spet prodajali naprej po oderu-! ških cenah. Pri eni aretiranih ' oseb so našli 200 živilskih nakaznic. Toda Angleži so bili "gospodjiei," inie "tovariši." iCot tatinsko komunistično bando so samo naložili na bus in jo zapeljali in vrgli čez jugoslovansko mejo, da tam naprej slepari "tovariše." Le tajnika komisije so ! Obdržali, da si ga bolj natančno , ogledajo. i1 SLOVENSKI PARTIZANI 1 PRI VOLITVAH V NEMŠKI ' AVSTRJI — Na Koroškem je tudi bila ustanovljena stranka Osvobodilne fronte. Predsednik je bil profesor dr. Tišler, ki je bil poprej mnogo preganjan od Nemcev. Ta je v imenu svoje stranke vložil kandidatno listo za koi-oški deželni zbor, za ka-' terega so tudi bile volitve 25. novembra. Toda naenkrat je dr. Tišler listo umaknil in tudi sam odstopil. Kaj seje zgodilo? V, Nemški Avstriji so imeli povsod komunisti svoje liste. Tako bi si na Koroškem nasprotovali dve listi, ki sta obe v okrilju komu-1 nistične komande. Koroški Slovenci bi volili pač svojo sloven-, sko listo in komunistični glasovi j bi se drobili. Tega komunistična! taktika ne dovoljuje. Zato je' moral dr. Tišler slovensko listo umakniti in koroški Slovenci niso mogli pri volitvah pokazati, koliko jih je. Nemški komunisti pa so imeli profit Bili so sicer zelo tepeni, vendar danes svet slovenske komunistične glasove šteje za nemške. Taka je komunistična "narodna" politika (Cisto po tistem ^eslu, ki so ga pro- j glašali na Kranjskem: "Če ves narod pogine, samo da ideja zmaga." Imeli pa so komunisti še drug profit. Dr. Tišler je odstopil. On ni bil komu,nist, ampak narodni Človek, ki je pač šel za komunisti, dokler ga ti niso izigrali. Sedaj so komunisti ddbili za predsednika Osvobodilne fronte na Koroškem Dr. Franca Petka, ki je čistokrven komunist in imajo tako vse karte v.svoji roki. ŽUPAN SELJAK IZ ŽIROV l-UBIT. — že junija meseca soj partizani v škofiji Loki ustrelili, župana Seljaka in njegova dva sinova. Poseben greh tega župana je, da ima enega sina du-j hovnilea. Istočasno so ubili vse. brate bogoslovca Pečenika iz črnega vrha nad Polhovim grad-' cem. -o- Naciji ne bodo imeli nič kaj vesel božič Nuernberg. — Hermann Goering, von Ribbentrop in drugi naciji, proti katerim se vrši sodna obravnava, ne bodo imeli na božični dan nobenega pribolj-ška pri kosilu. Tako je rekel pol-kovni Andrus, ki je ravnatelj ječe. Ako bodo pa dobili kaj pri-boljška, je rekel polkovnik, jim to goto,vo ne bo povzročilo ne-prebave. -o- Štiri milijone vojakov je že v civilu Washington. — Vojni oddelek, naznanja, da je bilo do nedelje odpuščenih iz armade 4 milijone vojakov. -o- Bivši vojak bo visel zaradi zločina Wilmington, Del. — Alexander Butler, star 23 let, bivši vojak, je bil obsojen v smrt na ve-i šalih, ker je napadel in zlorabil ' neko 12 let staro dekletce. John Lewis se je spravil nad vlado, na G. M. in na unijo Unija je ponudila Ford to. kazen za neuradne stavke Detroit. — Unija avtnih delavcev, CIO, je ponudila Ford ■ Motor Co. varnostni načrt, po katerem bo družba lahko odslovila vsakega delavca, ki bi sodeloval pri neavtorizirani stavki. Delavca, ki bi piistil delo pri stavki, bi se tudi strogo kaznovalo, predlaga unija. Ford Motor Co. je predlagala uniji naj bi unija plačala $5 na ' dan za vsakega člana unije, ki bi se udeležil nepostavne stavke. , Unija je na to ponudila, da bi se delavca kaznovalo % globo $3 na dan za prvi tak prestopek, $5 na dan pa za drugi prestopek. ' Poleg tega zahtova unija od Ford Co., da ne sme biti nobenega izprtja delavcev in nobenega izzivanja od strani podjetja, ki bi povzročilo neavtorizirano stavko. Vse to je bilo ponudeno na zahtevo kompanije, da če unija zahteva varnost za svoje delavce, da je tudi podjetje upravičeno zahtevati nekaj svojo varnost. --o-- NE POZABIMO NA TISOČE NAŠIH BEGUNCEV V TUJINI -:-o-- Še vedno iščejo pet bombnikov v Floridi Miami, Florida. — Oblasti so vpregle letala in ladje, ki iščejo pet mornariških bombnikov, ki so izginili s svojimi posadkami še zadnjo sredo. Od tega časa ni nobenega glasu o njih. Ravno tako je brez sledu izginilo patruljno letalo, ki je šlo iskat bombnike. Velika zagonetka je vsem, kako je moglo izginiti brez vsakega sledu kar 6 »letal Iščejo jih ob obrežju in nad močvirji. NAJNOVEJŠEVESTI DETROIT. — Vodstvo Ford Motor Co. naznanja, da bo začelo v sredo pogajanja z unijo avtnih delavcev glede zahteve po 30c/c zvišanju v mezdi. Unija pravi, da Ford Motor Co. lahko plača 30% zvišfenja v mezdi. General Motors je' pa naznanila uniji CIO, da je pretrgala pogodbo z unijo, ki je bila sicer veljavna do 28. aprila 1946. To pravico ima kompanija zaradi sfedanje stavke, ki traja že 20 dni. Delavski tajnik Schwellenbach je bil včeraj v 3 Detroitu in je apeliral, naj bi < bila stavka pri General Mo- ] tors kmalu končana v dobrobit vse dežele. HEIDELBERG. — General Pat-ton, ki se je ponesrečil v avtni koliziji, leži v tukajšnji bolnišnici v kritičnem položaju, kot izjavljajo zdravniki. Ocl vratu doli je popolnoma parali-ziran. Iz Anglije je dospel živčni specialist Cairns. Zdravniki nočejo še izjaviti, če bo general okreval ali ne. Nesreča se je pripetila, ko je i njegov avto na glavni cesti I zadel v armadni truk, ki je i zavozil iz stranske ceste. —-o-- , SPOMNITE SE SLOVENSKIH BEGUNCEV S KAKIM DAROM Izjavil je, da bi vlada lahko poravnala stavko pri General Motors v 10 dneh, če bi dovolila tej avtni družbi višje cene izdelkom in s tem pošten dobiček. Washington. — John L. Lewis, predsednik unijskih premoganjev, je udaril včeraj po vladi, po General Motors ' in po uniji avtnih delavcev, CIO, z ozirom na stavko v avtni industriji Govoril je pred delavskim odsekom poslan- ; ske zbornice ter izjavil, da bi vlada lahko v 10 dneh pora- -vnala stavko pri General Motors, če bi dovolila avtni indu- -striji take cene izdelkom, ki bi dali industriji pošten dobiček. : Lewis je označil stališče kom-panije v tem delavskem sporu (jgYelaildU kot nepošteno in označil stavko avtnih delavcev kot nespametno. Sg Q0ftQ(j ZBITlClO Govoril je pred odsekom proti >?v " priporočilu predsednika Truma- Sinoči je potegnil proti Cleve-na, da bi kongres napravil po- landu severnjak in prinesel s sestavo, po kateri bi vlada posta- boj snežinske. Vso noč ga je ne-vila poseben preiskovalni odbor, slo in danes zjutraj ga je bilo že da bi preiskal vzroke sporov v kar do kolen. Vladni vremenski industriji ter priporočal način urad pravi, da bo še ves danes poravnave. Postava bi dala ta- pomalem naletavalo, prav do ve-kemu odboru čas 30 dni za pre- čera. iskavo, tekom katerega časa bi Iž Minnesote poročajo, da je ne smelo.biti nobene stavke v padel toplomer včeraj na ničlo dotični industriji. in še pod njo. V Minot, North Lewis je trdil, da je priporo- Dakota, je pa kazal toplomer 18 čilo predsednika "kup smradu," >1»pirij pod ničlo, polno prozornih lukenj, ki bi va- 'V Cfricagu je kazal toplomer rovalo nekaj milijonarjev, ki se v nedeljo 60 nad ničlo, včeraj je zdaj vsi tresejo pred vedno večjo pa padel na 12 stopinj. V 48 močjo delavstva. urah je padel toplomer za 48 Rekel je tudi, da dela avtna stopinj, kar je nekaj nenavadne-industrija zdaj več denarja, ko ga. počiva, kot pa Če bi delala s pol- Iz Amarillo, Texas, poročajo no paro, ker ji ne bo treba pla- H stopinj nad ničlo, dočim je v čati davka od dobička. Kentucky in Tennessee pobelilo. "In ubogi, zmešani voditelji \z Alabame in Georgije poroča-avtnih delavcev so izbrali prav jo, da zmrzuje, enako tudi v seta čas, da so zaprli General Mo- verni Floridi, tors, ki dela več denarja prav ra- V Clevelandu in okolici se bo di tega, ker ne obratuje," je iz- danes vrtel toplomer okoli 16 javil Lewis. "Kakor je na stra- stopinj, v zapadnem delu drža-1 ni kompanije krivica, tako je na Ve Ohio bo pa kakih 10 stopinj • strani delavske organizacije ne-, nad ničlo. ; umnost. Upam, da kongres ne Vremenski urad pa svari, da bo napravil postave, ki bi vzela to še nikakor ni prava zima. - svobodo delavcu. —-o—- "Zakaj ustaviti stavke?" .ie||Al|| fiRDROtfl 1 grmel Lewis. "S tem boste samo llvVI UIIWBWII spremenili način naše vade. Edi- Frances Miklavž na razlika med suženstvom in Danes zjutraj je umrla v me- I svobodo je pravica do svobodnih st,n} bolnišnici Frances Miklavž, pogodb in sporazumov. Taka po- stanujoča na 3761 E. 91. St. i stava bi bil prvi ubodljaj z no- p0lgreb ima v oskrbi Ferfolia- - žem v srce Amerike." tov pogrebni zavod. Ca« pogre- -o--ba in druge podrobnosti by m o SLOVENSKI BEGUNCI VAS ]iaznanili jutri. PROSIJO POMOČI! — Razne vesti od naiih borcev v službi Sirka Sama Časten odpust iz ameriške armade je dobil Frank J. Dolence, sin Mr. in Mrs. Joseph Dolence, 1131 E. 63. St. Služil je 3 ltta in sicer je bil za topničarja pri težkih bombnikih. Skoro dve leti je bil na Pacifiku, kjer si je prslužil 9 bronastih bojnih svetinj. Dosti je videl, dosti preskusil in zdaj pravi: doma je najlepše in najboljše. M m M Cpl. Ferdinand Kužnik je dobil časten odpust iz armade. Bil je v službi Strica Sama štiri leta. Nad dve leti je bil po evropskih bojiščih, kjer se je udeležil bojev po Franciji, Bellgiji in Nemčiji. Pri vsem tem je pa imel srečo, da je prinesel zdravo in celo kožo domov. Sedaj vodi s svojimi sestrami znano Kuž- nikovo gostilno na 3525 E. 81. St. Njegoy brat Pfc. Joe Kužnik j pa ni imel take sreče. Bil je, težko ranjen v Nemčiji. Bil jej . zopet v bolnišnici, kjer je pre-> stal ponovno operacijo. Zdravi - se doma pri botru in sestrah, j ras M w» 3 Ensign Anton Kapela je tudi dobil časten odpust od mornarice. Služil je štiri leta, od teh dve leti na japonskih bojiščih. " Sedaj je doma pri ljubljeni ženi 1 Annie, roj. Kužnik, 3525 E. 81. " St. Mi MI ras il Sgt. Frank Mahnič je dobil n časten odpust od armade. Tudi a on je pomagal streti nemškega i- zmaja. Sedaj živi pri svoji so-). progi in hčerki na 3525 E. 81, S- St. ! Razne drobne novice iz | Clevelanda in te okolice Podružnica 14 S M Z-— Jutri večer ob osmih bo letna seja te podružnice v Turko-vi dvorani. Naj se gotqvo udeleže vsi člani, ker na dnevnem redu bo več važnih zadev poleg volitev odbora za prihodnje leto. Po seji bo prost prigrizek. Sv. Ana št. 4 SDZ— Jutri zvečer ob 7:30 pričetek glavne letne seje društva sv. Ane š-fc. 4 SDZ. Vrši se v navadnih prostorih. Važne zadeve bodo na programu, ker drugo leto bo konvenčno leto in praznovanje 35-letnice obstoja ja društva. Zato naj se udeleže članice v velikem številu. Naš Jože je doma— V nedeljo se je vrnil s potovanja naš zastopnik Jože Grdimi. Ravno 2 meseca je bil na potu, vse od Jolieta, I. do Shebo.v-gana, Wis. Vsega skupaj je dobil 255 novih naročnikov za Ameriško Domovino. Sijajno se je obnesel. Jože. Zdaj bo nekaj časa doma, da si malo odpočije, potem jo misli pa zopet udariti na agitacijo za Ameriško Domovino. /V« glavno sejo— Društvo sv. Cecilije št. 37 SDZ ima glavno letno sejo v 12. dt*. ave«*,.-. ob 7 na 6403 St. Clair Ave., kjer se vršijo redne seje. Članice so prošene, da se udeleže v velikem številu. Nocoj na sejo— Podružnica št. 18 SŽZ ima nocoj ob sedmih svojo glavno letno sejo v navadnih prostorih. Naj se udeleže vse člani-i ce! i Pismo i od sestre— John Mihelich iz 74. ceste, i ima pri nas pismo od sestre Marije Boh iz Špitala ob Dra-i vi. Rev. Baznih pri škofu— Rev. Louis Baznik nam piše, da je že dvakrat obiskal ljubljanskega škofa dr. Rozmana. Vselej mu je nesel po več številk Ameriške Domovine, kate-' re je dr. Rozman z, največjim • zanimanjem p recital. Kemični inženir— Louis Kotnik, sin Mr. in Mrs. Albert Kotnik iz 1255 E. 167. . St., bo na 16. decembra gradu-iral iz Case inženirske šole za i kemičnega inženirja. Gradua-cija bo v nedeljo ob treh popol-' dne v Masa Stone Chapel, na Western Reserve univerzi. Novemu inženirju iskreno čestitamo ter mu želimo mnogo uspeha v nadaljnem življenju. i LAUSCHE JE DAL lk DELO POHABLJE-je'NEMU VETERANU Columbus, O. — Guverner e" Lausche je dal delo pohabljene-V1 i mu vojnemu veteranu, ki ni mo- • Igel dobiti dela v industriji radi cl j'svoje pohabi j enosti. L.jJ Ta veteran je Jphn Pierce. eh' star 20 let, doma iz Columbusa, jh 1 O., ki je izgubil roko v boju v >ni Belgiji. Zglasil se je pri guver-jljnerju ter ga prosil, naj mu da i kakoršno koli delo. Guverner mu i je dal delo v oddelku za javna bil dela s plačo $150 na mesec, .idi, John Lokar, guvernerjev taj-;ga nik je rekel, da je bil ta veteran so- eden izmed redkih, ki je prišel 81. prosit za kako delo, ne da bi (istega naravnost zahteval. AMERIŽKA DOMOVINA. DECEMBER 11, 1945 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER (JAMES DEBEVEC, Editor) •117 St. Clair Ave. HEriderson 0628 Cleveland 3. Ohio. Published daily except Sundays and Holidays NAROČNINA: Za Ameriko In Kanado na leto 16.60. Za Cleveland, do dc«1. celo leto $t£0. Za Ameriko ln Kanado, pol leta U.50. Za Cleveland, po oošti, pol leta M.oo. Za Ameriko ln Kanado, četrt leta $3.00. Za Cleveland, po poŠti četrt leta 12.25 Za Cleveland In Euclid, po rasarnialcih: Celo leto (6.50. pol leta $3.80. četrt leta (2.00 _POMunema Itevllka 3 »nt« SUBSCRIPTION RATK8: United State« and Canada. MJ« xm rear. Olevelan«. by mm. ti M per rear. U. s. and Canada. MM tor • mootna. Cleveland, by mall. H.«! fur it mtmtoi. U. S. and Canada. «2.00 for S months. Cleveland, by mall, 13.38 {or S month« Cleveland and Kuclld by Carrier. MUto per year: 63.80 for 6 month«. 82.00 tor 8 month*. _____Single eop!<* • e«nta. Entered aa lecond-cla« matter January 5th. 190«. at the Port Ofttee at Cleveland. Ohio, under the Act of March 8rd. 1878. __No. 288 Tues., Dec. 11, 1945 Volitve po Evropi V nekaterih deželah Evrope so že imeli volitve, odkar je bila končana druga svetovna vojna. Take volitve so imeli v Angliji, Franciji, Avstriji, Madžarski, Bolgariji, Jugoslaviji in na Finskem. Angleški narod je, kot vemo, izročil vlado v roke delavski stranki. Ta je sicer že začela s svojim programom, da se podržavi angleško narodno banko in nekatere industrije, toda kar se tiče zunanje angleške politike ni nova delavska vlada pokazala šc nobene spremembe razen, da morda ne bo dala nobene podpore grškemu kralju in njegovemu prestolu. Zunanji minister Bevin je še celo bolj bojevit kot nje-. gov predsednik Anthony Eden in bolj nasproten ekspanziji Sovjetije kot konservativec Eden. Delavska vlada tudi ni še nič pokazala, da bi hotela dati svobodo Indiji. V Franciji sestoji vlada iz treh glavnih strank, ki so dobile pri volitvah največ glasov: komunistov, socialistov in popularnih republikancev (katoličanov). Nobena teh strank nima absolutne večine, zato bosta morali vedno po dve potegniti skupaj za izvedbo kakega programa. Izgleda, da bosta orali skupaj socialistična in republikanska in da bodo komunisti ostali sami. Volitve v Avstriji in Madžarski so jasno pokazale voljo naroda. V obeh deželah so bili komunisti občutno poraženi. Na Madžarskem je dobila veliko večino stranka malih posestnikov, dočim je dobila v Avstriji večino katoliška stranka. Značilno je to, da je tako na Madžarskem kot v Avstriji še vedno sovjetska armada, in vendar so dobili komunisti tako malo glasov ali mandatov. Morda je prav to odvrnilo volivce od komunistov, ker so videli, kako pleni po deželi rdeča armada in uganja razne druge nečedne stvari. V vseh gori navedenih deželah so bile volitve svobodne in se lahko re£e, da je bil rezultat pravi izraz naroda. Vse drugačne pa so bile volitve v Bolgariji in Jugoslaviji. V teh Idveh deželah volivci nismo smeli podpirati posameznih strank, ampak so morali voliti samo vladno listo. V Jugoslaviji so bili samo kandidati Titove Osvobodilne fronte, v Bolgariji pa Domoljubne fronte, obe znani kot izrecno komunistični stranki. Tako v Bolgariji kot v Jugoslaviji se stranki bahata, d;i sta dobili nad 90/' glasov. Prav tako bi lahko rekli, da sta dobili 100% glasov, ker drugih kandidatov /pač ni bilo na listi. Zato samo naivneži kažejo na volitve v teh dveh deželah, češ, s "kako ogromno večino" so bili izvoljeni kandidatje. Fakt pa je, da v nobeni deželi, kjer so res svobodne volitve, ne dobi nobena stranka več kot kakih 60% glasov, pa še to je veliko. V Jugoslaviji je dobila Titova komunistična stranka pa nad .90' , glasov in vendar že vrabci na strehi čivkajo, da nimajo komunisti v Jugoslaviji niti ene tretjine naroda za seboj. Kako more dobiti torej manjšina ogromno večino glasov drugače, kot če je samo ena lista kandidatov in sicer lista manjšine, za katero stoje bajoneti. V taki deželi torej ni govora o kakih svobodnih volitvah, niti se ne more reči, da je rezultat volitev izraz naroda. Take volitve so čisto navadna sleparija in kdor takim volitvam ploska, je ali velik naivnež, ali pa vedoma odobrava sleparijo. Vsakemu mora biti jasno, kdor namreč misli s svojimi možgani, da se taka nasilna vlada ne more dolgo držati, ker nima večine naroda za seboj. Bajoneti se tudi ne bodo vedno bliskali po Jugoslaviji, to je gotova stvar. To je samo zdaj po vojni. Kadar bodo pa morali pričeti narodi resno mislitijia stabilizacijo svoje ekonomije, bodo dali vlado v roke oni stranki, ki ima večino naroda za seboj in to v svobodnih volitvah. Tedaj šele bo delal narod z vlado. Vlada, ki je prišla na krmilo« nasifinim potom, nima obstanka. To zahteva zakon narave, ki je močnejši kot vse postave, ki jih napravi človek. ____» Sami si delamo cene Djines se vrti razgovor med ljudmi največ o dragem življenju, in o visokih cenah. Pravimo, da imajo, hiše danes previsoke cene, pa se v isti sapi "tolažimo," da, bodo še višje. Tožimo, da, je obleka draga, da je predrago to in ono. Pa vendar smo vsemu temu krivi sami. Trdimo, da je hiša veliko predraga, pa jo vendar kupimo. Pravimo, da je obleka predraga, pa jo vendar kupimo. Vemo, da kako stvar desetkrat preplačamo. Če bi pa vsak, ki se mu zdi stvar predraga, iste ne kupil, bi šle kmalu cene doli. Noben trgovec, sploh nihče, ki imama kako stvar naprodaj, je nima za svojo uporabo, ampak zato, da jo proda in napravi nekaj dobička, da se preživi. Če bi torej ljudje ne kupovali predragih stvari, če bi trgovci ne naročali predragih stvari pri izdelovalcu, bi bili kmalu normalni časi. Toda, dokler vsak vidi, da lahko proda za vsako ceno, bo isto, naravno, držal. Zato jd pa tudi nespametno govorjenje od strani po-litikarjev, da hočejo varovati odjemalca. Ta se lahko že sam varuje in svoj denar, samo če hoče. Nihče na svetu tako ne varuje samega sebe kot odjemalec. Davke moramo plačevati, ker to zahteva postava. Toda nobene postave pa ni plačevati za kako stvar več, kot se pa zdi vredna. i Beseda od svojcev iz domovine Mrs. Terezija Turk, 1046 E. (ginilo na tisoče poštenih in ne-69. Sli., Cleveland, Ohio, je pre- dolžnih Slovencev od lakote! jela od svojega brata, dekana Ker so Slovenci videli, da bo ra-Matija Skrb ca, ki je sedaj v di komunistov uničen naš na-ubežništvu, sledeče zanimivo rod, ker so komunisti oziroma pismo: osvobodilna fronta ropali, po- Draga mi sestra! žigali'in morili katoliške Slo- Dve pismi sem Ti že pisal iz vence, so se pričeli sami ljud-begunstva. Žal ne vem, če si je organizirati v odpor in so ta-jih dobila, morda Te bo to do- ko nastale vaške straže in ka-bilo, ki ga bom poskušal po- sneje domobranci, ki so bra-slati po Angležih ali Ameri- lili vasi in domove pred komu-kancih. nističnim ropanjem in požiga- Kakor čujemo, so ameriški njem, ter varovali življenje ne-Slovenci vsi navdušeni za jugo- dolžnih. Te straže in domo-slovariskega Tita in njegovo brance so komunisti pričeli i-vlado. Vidi se, da so vsi po- vnenovati Bela garda! polnoma napačno poučeni in Slovenci bi bili kaj lahko vsi pod vtisom komunistične pregnali komunistične roparje laži propagande. Kako je v in požigalce in morilce, pa so resnici, Ti hočem bolj natanč- jih podpirali Italijani in Nem-no poročatli in moreš to pismo ei, ker so pač hoteli, da bi bil dati na razpolago tudi slo-ven- uničen slovenski narod! Nemškim časopisom. ci in Italijani so komunistom Ko so ob izbruhu vojne za- dobivali orožje in 'jih tudi dru-,sedli Nemci Gorenjsko in Itali- gače podpirali. Kljub temu bi jani pa Notranjsko in Dolenj- bila v Sloveniji strta komuni-sko, so Nemci pričeli izšel jeva- stična revolucija, pa so na to ti Slovence v masah. Iz Go- še Angleži podpirali komuni-renjske so izselili kakih 10,000 ste in Tita ter jim izročili obljudi, iz Štajerske pa še več. last v Jugoslaviji. V Sloveni-Izgnali so iz Gorenjske vse du- jo je prodrla tako banda srb-hovnike. Jaz sem slučajno iz- d da me ubijejo, pa sem mu nisti šaril! letake med voja- vedno z božjo pomočjo 5il ču_ kc, naj se ne bore. Na to — i - ; * , • , ... « . dovito resen. Se sedaj v be- ko so zasedi, Nemci Gorenjsko gunstvu me zasledujejo. v od- - so komunisti agitirai za solnosli so me obsodili na šest Nemčijo in Hitlerja, so sloven- i • -i j i , ' i let prisilnega dela m na lzgu- ko zavedne ljudi ovajali neto- bo državljanskih časti in pre-P° !C1J1' 8? Pomagali celo moženia, ki s0 ga pobrali, kar zapirati zavedne katoliške Slo- je Se ostalo 0ba brata Tone vence. Komunisti so stopili v jn stanko sta bila odpeljana v veliki men celo v službo nem- ItaHjo y taborišče> ške policije, uradov in vojne • , •, i industrije. Ko se je stanko vrml dom°v, so ga komunisti iskali, da ga Ko pa je izbruhnila vojna med ubijejo, rešil se je in šel k va- Nemčijo m sovjetsko Rusijo, so ški straži v Grahovo z vso dru- komumsti preokremli! Pričeli žin() Po itaIijanskeni razpa- so pod krinko Osvobodil, fron- u , 1943 so ^ komuni. te organizirati po gozdovih .. , . ... . ,. ,. . , sti mobiliziral,, na tio odvedli m partizane, ki so tu in tam na- , , . , •, , , ,. ' v, ' ,. . . ubili v kočevskih gozdovih. Ka-padali nemške patrulje in ita- • - , , - . i,.- i ^ , ! „ . , sneje sem sel k izkopu njego-hjanske. Da bi na Gorenjskem 4 , • \ .7 ... , . vega trupla m sem ga našel v prikrili svoje komunistično o- , , ,,„ skupnem grobu — zvezanega zadje, so Nemcem lagali, da .. žic,Q na rckah in nogah _ jaz organiziram m podpiram ^ s ug drugimi zayedni. ce bande. Rad, teh komunist,- mJ slovencL Takrat so komu- enrh izgredov so pričeli Nemci nisti pobili v okolici Kočevja v masah streljati nedolžne lju- nad en tisQČ ]judL Tone je bi] nad eno leto v internaciji, stra-Kcr se je kmalu dognalo, da hovito je stradal! Ko se je je Osvobodilna fronta le komu- vrilil> se je mcvai skrivati pred nistična organizacija za izved- komunisti v Ljubljani, da ga bo revolucije, katoliki niso ho- ne ubijejo. Doma pa je bila Leli z njo sodelovati. Radi te- ž*ena s petimi otroci in materia in da bi narod prestrašili, j0> pa so jim še komunisti je-?o začeli komunisti v masah raaji živež> živino, obleko! Ko pobijati katoliško misleče. Ni- je pr0ipadla Nemčija in sem so se borili toliko proti okupa- ja2 bežal na Koroško, se je'brat tor j u, kakor proti svojim last- vrnn domev, pa sem sedaj donim bratom. Pomorili so o bn poročilo, da je zaprti od ko-krog 40 slovenskih duhovnikov munistov, če ga niso že ubili. . . in na tisoče poštenih Sloven- Kožljek .je popolnoma po-cev. Požgali polno slovenskih žgan, vsa vas je morala bežati vasi, cerkve, večino šol in na- pred komunisti. Jožetov brat ših katoliških prosvetnih do- je z vso družino kot begunec ži-mov. Vsa dežela je postala Vel v Logatcu in sem ga tudi kakor razvalina. Radi komu- podpiral, ker je popolnoma nističnih izgredov so Nemci in vse.izgubil. En njegov sin je Italijani pričeli streljati nedol- najbrže ubit, če morda sedaj žne talce, požigati vasi, kjer niso ubili tudi Jožetovega bra-so komunisti izvršili kak na- ta. Cerknica je flo polovice l)a(b požgana, Begunje zelo poruše-Italijani so odvedli kakih 30 ne, Beguncev je večina pobitih tisoč Slovencev v internacijo z župnikom vred. Komunisti radi komunističnih izgredov in lS0 ubili tudi župnika „a Blo-v teh taboriščih v Italiji je po- kah, v Begunjah, kaplana Kra- mariča v Starem trgu. Na Je-' ■ ' zeru so ubili Tomaževega — : Avsca, Andrjažev Matlevž je u- i mrl v internaciji. Vseh ljudi iz župnije Stari trg je umrlo v internaciji, pobiti od komunistov in Italijanov nad 500 — vsak deveti človek iz župnije Stari trg je poginil po krivdi , komunistov! i Grahovo je s župniščem in cerkvijo vred povečini požgano in porušeno od komunistov. Tako je poginilo po krivdi komunistov med časom okupacije o-krog 30,000 Slovencev! Na tisoče so komunisti strahoviti? mučili, — žive so pekli — v Grahovem so vrgli v ogenj 35 živih ljudi. Rezali so jim ušesa, trgali jezike, iztikali oči, žive ljudi sekali — strahota! Vse to je delala Titova banda! — Doma in v inozemstvu pa so lagali, da se bore za svobodo, I proti okupatorju, da smo mi izdajalci, da sodelujemo zr okupatorjem. In "kakor se vidi, je cela ameriška slovenska javnost tem lažem verjela. O našem škofu so naredili cele grmade laži. Ko smo pribežali na Koroško, so Angleži vrnili nazaj 11 tisoč slovenskih mož - vojakov, cd teh so pobili večino komunisti, za sigurno vemo, da so po-: klali vsaj 6,000 mož. Nekatere I so nagnali v rudnike in so jih | kar žive poidminirali! V kočev-| skih gozdovih so poklali nad j 30,000 Slovencev, Hrvatov in i Srbov. V celi Jugoslaviji je 'poginilo tekom vojne kaka dva I milijona ljudi — večinoma po j krivdi komunistov. Cele vasi, cele pokrajine so popolnoma ; požgane, uničene, da ni tam nobenega človeka več. To je u-stvaril Tito, ki ga podpira tudi Amerika. . . ! Sedaj v Jugoslaviji vlada strahovit teror, kakor nam pri-|povedujejo ljudje, ki so zadnje čase ušli iz tega pekla! Na tisoče in tisoče ljudi je po ječah, vsak dan jih pobijejo na stotine. Iz ječ prihajajo ljudje | kakor mrliči, tako jih ttam mučijo in stradajo. Zadnje čase sem dobil poročfto iz domovine od človeka, ki je prej podpiral komuniste, in je rekel, da je vsaj 90 odstotkov ljudi proti Titu in njegovi strahovladi, pa si ne morejo pomagati, kakor sužnji so in v vednem strahu, da jih pridejo iskat komunistični rabi j i in odvedejo v strašne ječe in na morišče. Vlada je pobrala vse cerkveno premoženje, vsa industrijska podjetja, ljudem vzela ves denar, ker je zamenjala lire in marke po tako nizkem korzu, da sedaj ljudje nimajo ničesar. Mnogo uradnikov in drugih uslužbencev so vrgli na cesto iz služb. V celi Jugoslaviji vlada nasilje strah, lakota in gorje. In vse to Angloamerikanci vidijo — gledajo — in nič ne store, saj so sami dali oblast v roke morilcem in roparjem. Jugoslavija bi se bila sama rešila pred okupatorjem in komunizmom, ko bi ne bili podpirali Angloamerikanci Tita in njegovih band, ki so se bolj borile proti domačemu prebivalstvu kakor pa proti okupatorju l Sedaj sem kot begunec na Tirolskem — stanujem v žup-nišču v Tristach pri Lienzu v vzhodni Tirolski. Tu je taborišče, kjer prebiva 2,500 slo- : venskih beguncev, v Judenbur-gu in Št. Vidu jih je tudi okrog 1 1,000. Kakih 70 km od tu pa je še drugo taborišče Spittal, : kjer jih je okrog 2,000. V Ita- i lijo jih je zbežalo kakih 2,000. 1 Mnogi so raztreseni po Koro- I škem in Italiji. Sedaj nas je < slovenskih beguncev krog 13,- I 000. Mnogi so brez obleke, ker i so partizani doma ali pa na 1 poti vse pobrali. . . ! i Iz Amerike ne dobimo nika- i kih poročil. Vsa naša poro- 1 čila tja so baje prestregli ko- 1 munisti, ki so tudi slovenske i Amerikance nalagali, da smo 1 izdajalci, da smo sodelovali z 1 okupatorjem i. ti. d. Kako naj sodelujem z okupatorjem Nemcem, ki mi je vse pobral in me pregnal ter mi stregel po živ-ljeju. Kako so pač mogli A-merikanci nasesti tem komunističnim lažem proti našemu ljudstvu, našemu škofu in naši duhovščini, to se mi zdi res čudno. Prvi dive pismo sem Ti bil poslal na župni urad sv. Vida v Clevelandu, ker nisem vedel Tvojega naslova. Mati so doma in upam, da še živi, pač bolehni in nadložni. Svakinja, Tonetova žena je, kakor sem izvedel, radi razmer zbolela, Tonetu pa se je o-mračil um v tem trpljenju. Stankotiu je po njegovi smrti umrla hčerka, žena s sinčkom Stankotom pa je živela v naši vasi. Vsi težko žive. Tvojega moža sorodniki so sicer odšli nazaj v Kožljek, kako žive, če so še živi, sedaj ne vem. Je pa to zelo dobra družina. Dve leti je živela v Logatcu, izgnana in izropana od komunistov. V Kranju so župnišče in vso župnijsko imovino zasegli ko-munisti. Cerkveno premoženje v škofiji so tudi vse uzeli — vse zavode, prepovedali vse katoliško časopisje, vse demokratske politične stranke, tako da je sedaj dovoljena samo komunistična stranka. V vsej Jugoslaviji je pobitih okrog 300 duhovnikov. Naš škof je moral oežati z nami in se sedaj nahaja v Celovcu. Na tisoče in tisoče je tudi Hrvatov in Srbov, ki so zbežali.* Na begu so komunisti pobili kakih 100,000 Hrvatov. Na Hrvaškem je zbežalo pred komunisti kakega pol milijona ljudi, pa se niso mogli rešiti. Bil sem ravno v Zagrebu in sem videl ta beg. Tebe in Tvojo družino iskreno pozdravlja Tvoj brat, Matija škrbec. -o-' Kako sta študenta ušla partizanom * V Servigliano v Italiji je bil sestavljen 12. septembra zapisnik z dvema mladima študentoma, ki sta pobegnila iz par-cizanskega raja. To sta Magister Marjan in Magister Albin iz Št. Vida nad Ljubljano.. Izpovedala sta sledeče: Najin oče je bil lastnik avto-podjetja s sedežem v Št. Vidu nad Ljubljano. Za časa Jugoslavije je podjetje dobro u-spevalo in smo zadovoljno živeli. Z nemško zasedbo pa so se razmere za nas popolnoma spremenile. Nemci so preganjali vse vplivnejše nacionalno misleče ljudi, jih preseljevali v Srbijo ali pa odganjali v ge-stiapovske zapore, kjer so jih nečloveško mučili ali pa držali kot talce, da so jih potem po-strelili. Taka usoda je zadela tudi našega očeta. Nemci so ga zaprli v zloglasni kaznilnici v Begunjah na Gorenjskem, vse imetje pa zaplenili. Midva sva z družino pobegnila v Lju-blj ano, kjer sva nadaljevala s študijem. Pa sva bila tudi tu preganjana. Marjan je bil od 26. junija 1942 do 12. februarja 1943 v italijanski internaciji v Gonarsu, Albin pa je bil v gestapovskih zaporih kasneje. Ker so Nemci zaprli celo vrsto domobrancev radi žpionaže za zaveznike, so ga imeli v gestapovskih zaporih od 8. decembra 1944 pa do 1. aprila 1945. Po italijanski kapitlulaciji 8. septembra 1943 sva kot odločna prothikomunista pristopila v slovensko domclbranstvo. Kot Slovenca in katoličana sva videla v tem pomoč narodu pred komunistično nevarnostjo. — Skušala pa sva po svojih najboljših močeh pripomoči k obrambi najvišjih slovenskih narodnih svetinj. Dodeljena sva bila četi za zvezo. Po kapitulaciji Nemčije smo pričakovali; prihoda zaveznikov. Ker teh ni bio, smo se morali umakniti na 1 Karcško. Od tam sva bila iz-1 ročena po Angležih tit»v ( Midva sva bila P03^.^ za j v Jugoslavijo v teW» bataljonu s transportom-^ ni j a. Iz Vetrinja so »»j gleži odpeljali na ^ proti Podroščici kakih ■^ stavili smo se na PrV1 ^ , pred Podroščico. Tan1 s pregledali, če ima kdo ^ orožje, potem pa so (Nadaljevanje "^^gg Orajt, pa pojdimoVJ J Pretržje, da bomo v>oBjj ; se bo obnesel naš lov Iia,, kako bo mojster Zalar.J ja svoj roman, resnični a" i ni, od Cerkniškega JeZ, J Kakor smo dozdaJ J { *o se že zvadila grajščak0 : ^ nad Velike Karlovce in* 4nj kov sin iznad Loža. ^ 4 dil k svoji ljubi v v»s>pa v temnih nočeh. J ,.av gel veslati naravnost i>n ^ je zvesta ljuba postaj, leščerbo, ki mu Je 1)1 in vanju zvezda vodnica- A (j,( Mojster krojač i®^ $ vest na dolgo in _šu ^ ma z Jakobom ni ^ o( ^ in da sva laže di'žalali[že & i p pri ognju in da sva ^ na krompir, ki se Je po zarumenelo skort • bfl ^ "Zdaj bo pa že do ^ drobni," je konštfltiT , ■ 1 Matevž, "kar ostrgaj ta ga, da bc• ^ in da ne bosta okrog1 ho sna praseta. V te«^ ^ končal povest o O« birs zeru, potem bon,o wr he-iz Skrinjic in- - pil ■ "Potem nama o°s ^ p! ^ vedali in dokazali. _ ^ va šček res paže polhe- , po jaz, ki sem se ^ ^ , fJ' nauku našega očeta- d0 < ga iz kozarca spiti ved'1^ Jlo "'Nu, ja, kakopak. , tisto povedal. Le PjflV, pirček, Japček Gr%l'' pa premetavaš P° .^n« J' kj, "Uh, vroč je,^ot\\set ,'isi greh,", priznam J^ ' Sa vedno bolj mehke ^ zato, ker sett, ^ . Sv, gospoda, hotel lblt',0) v J ^ rarja in končno f žr^, ški koš, Bogu kakor zatrjuje m" ' ^ Hje lih rojakov. pr.-tl' "Ne boš si opa ^ ^ me tolažil gazda » ». da. "Pečen krom^/ m o vroč in za & ni, bi rekel. v!in,si 'ta, n "Torej, kakor se ^ o^ , vedal, je hodil nad Loža redno k ^ preko Cerkniške^ „, >■ raje se je vseae» .^ v slal po jezersk^ v , . nočah, da ga (10#' nepoklicano oko, ^ a , ^ kako drugače. > tef u zersk, površini, ^ ^ in ^ale valove. ^ ^ ha Javoru ika vi® ^ * , * "Tako visoke jaz, ki sem do t»*■ ^ je Javornik i^Mt svetu, o kateri »g paši bili enih if1 • 'PH lobiti pravtuk^ob ft čala Noetova 0 » nem potopu. js^jML "1, ravno jih ni nihče ^o^MM sti visoke," i popravljal moJfcl d0 p" lf rad videl, da ML njegovih bese^j fj^ sem ter tje, T ...poj toda tam v k°tu, « 0 i|L . lovco mu je J^V ve ljube Prl-ia ,t in Wm vodila narav»°„ kov, dokler •; ' ž je I' Krojač i prisluhnil in e sprožilo love kot muhe ^ I bodo ocvirki na J, fy, reče." . 0 fMi Pa. Se jut«0 J^g, 'AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 11, 1945 5 Pisana mati SPISAL J. F. MALOGRAJSKI __ 01 je postalo tesno pri sr- cerkev sama in njen stolp! Vse a kaj takega ni mislila. je bilo še tako, kakor pred tri- 11 to sploh ni ugajalo, da najatimi leti in vendar zopet ' ^ožila. Rada bi bila tako vse drugače! Poleg strica kakor do- Od časa do časa jo je izpre-,} ji je on priporočal, letalo nekaj kakor groza, ne-• :]semoži in ji celo izbral kak strah, ki pa ni bil nepri-- /Se je je lotil nenadoma jeten. Trepetala je v čudni el!> kakor da ima nekdo slasti ab misli, da bode ondi, IrPravico do nje nego Du- kjer je užila v svojih otroških m letih toliko bridkosti, živela i ,se ji je, da bi ne bilo zdaj srečna in vesela, še bolj bi v tako važni stva- Pa morda ob misli, da bo lahko J !"°r Je bila moižitev, ne po- tudi druge osrečevala. I ^ glasu svojega srca in Stric je opazil njeno vzne-,lli je rekel, da bi bilo ne- mir j en je. Boječ se, da bi se (pi od nje, ako bi pozabi- ne varala v svojih nadah, da pii (|atelja izza mladih let in ne bi pričakovala več, kakor jo l ne pozvedela prej, pre- ie čakalo, ji je pripomnil: ,li, J °dloči z najpomemb- "Ne veseli se prehudo, Ani-ViČ k5rak v svojem življenju, ca!. Nič ne veva, kaj nama doli JP morda tudi on še vča- nese bližnji trenotek. Ah, doji li ne računi morda oro se spominjam, s kakimi tf se spomni na vse ti- cbčutiki sem se vozil jaz tisti-psj'4'0, ki ji je nekdaj izka- krat tod mimo. Kako sem ob-fiiVl jemal v duhu očeta, stiskal bra-:iaf»o se j. je zdelo zdaj tu, tvojemu očetu, roko, kako rffrie.bila mogla tako po- se veselil- P^opiti prag do- l^koro v dolžnost si je mače In kaJ sem našel? ^ j Je zdaj tem pogosteje Kako žalosten sem se vračal dT"anj. stric jo je skušal zopet! Sicer pa je na zmelj'] iof 5!ikokrat pogovoriti, a ko že tako' da ni neskaljenega 'Tevie na Is Preveč mu je bilo le- svefeu' kl P°'znaJ° samo žalosl sreči, da bi se bil in nikakega veselja!" Jo|!, n j enim željam. In ko Anica je postala zamišljena. bo|8ko zaznal, kam jo žene Zaskrbelo jo je nekaj vpričo ifcelfr i« je bil začel vsled stričevih besed. Začela je pre-jii'C'1' sam zopet misliti na udarjati, kaj bi jo lahko čaka-I.lstni kraj, se je tudi v !o neprijetnega in stresla se je. pjft11 prsih obudilo zopet Ka.i> če bi bil" zaman tako pi'* tudi v njegovih prsih .'Jeklo srce v domači kraj, kaj, . . . tudi k njemu že bi se vračala prepozno, kaj, mladost ter mu li- ee ^i morale ostati neizpolnjeni0 domotožje v srce ... I "e vse tiste tajne želje njenega je klicati in vabiti ^rca? oflj®0 ravan, črez hribe in ; Vsa ta vprašanja so se ji po-;7>ii?.Pohajal k njemu glas j javila hipoma in bila je zdaj v, 4 lcal in vabil kot dragi ie ne^trphejša nego prej. naj' pride še enkrat; "Kako počasi vozi!" je pri-1 'ji'r je tako prijetno pomnila opetovano stricu. Ta S|k J'e P° drevju, kjer pa jo je tolažil in ji prigovar-ce, o v zlatih solnčnih jal, da naj bo mirna, jiefl ""lovitno polje, kjer Jt Zazvonilo je baš poldan, ko ^Ti^etje po sočnatih li- sta konja zavila v vas. Ifcr* mu J'e obetala do- "H Korenu!" je zaklicala sladkega miru ob Anica vozniku. "Vprašajte, kje ""ij^skega potovanja. (jc pri Korenu! Tam se ustavi-^ij^in preudarjal, a na- mo!" ^B^enil, da proda sVo- Pa vprašati ni bilo treba ni-in se preseli v do- k;gar, saj se je sama še dobro e.spomnila na hišo, kjer je ne-1]il jpa dne je stopli k Ani- mara gospodaril njen prijatelj . i^kel; ' izza mladih dni. "Ce bi res bil "Sij midva greva — tja, kmet!" je pomislila sama pri i^r-■ žene srce!" sebi. "Pa naj bo, naj bo karko- je vzkliknila, okle- li, vseeno! Nisem mar tudi jaz 't il? °koli vratu in se raz- kmetica?" ■'. .tj eselja_ Bila je pripravljena na vsa- ''I^Il XVIII. ko. žrtev za onega, ki ji je iz- kl^ir drhtela P° celem ; kazoval ljubezen v onih časih, ^urjenja, ko sta se1 ko je trpela pod tolikim- so-po znanem ji vraštvom. "Naj bo karkoli!" je o^IU1 domači"vasi. ponavljala sama pri sebi in ust- 'rf/ft • Se ji je zdelo vse ne so trepetale kakor bi molila ' R«ao| Kako nizek je po tihem ... In res je prosila ' na kateršm je stala' Boga, da bi se izteklo po in- ^v'l^Petra, kako nizka ljah njenega srca. Jflt^ l . --------------- VeS 2 dvema pilotoma. Slika nam predstavlja letalo .^stany (P-S2) z dvema kontrolnima kabinama. tij 0 \^08tjo na 475 milj na uro, brez pristanka lahko 12>500 milj in se dvigne do 45,000 visoko. KAKO STA ŠTUDENTA UŠLA PARTIZANOM (Nftditllevaale z 2 FtranU žili na živinske vagone in peljali v Podroščico. Na tej postaji smo spoznali, da smo izročeni partizanom. Kar smo vsi smatrali kot, nemogoče, se je zgodilo. Angleži so požrli svojo besedo, ko so nas sprejeli kot vojne ujetnike. Kasneje smo slišali, da so nas izročili, ker je Tito to zahteval in je z nami delal kupčijo za ubogo Koroško. V Podroščici so v vagone stopili partizani. Začeli so krasti, kar je komu prišlo pod roke. Do naju, ki sva bila v notranjosti vagona, takrat niso prišli. Nato so nas zaklenili ter odpeljali skozi predor na i Jesenice. Tu se je vlak ustavil in tu se je začelo ropanje v velikem. Ko so tiako preiskovali žepe, so našli pri domobrancu Komanu iz Dravelj revolver. Zato ga je partizanski oficir udaril s pištolo po listih tako, da mu jt> izbil zobe. Fanta so zvezali in ga je v Kranju neki kapetan ustrelil. Pokopali so ga kar na prostem j in zemljo nad njim zravnali* j Po daljšem čakanju na Je-sonicah so nas odpeljali dalje v Kranj. Med potjo se je v našem vagonu neki četnik ustrelil. Na kolodvoru so nas postavili v četverostope in odgnali sko:zi mesto do ba|rak. Med potijo so nas ves čas za-sramovali. J>o tu je bilo z na-, mi tudi nekaj civilnih žensk. Tem so tudi vse pobrali in pokradli. V taborišču se je začelo pretepanje. Partizani so hodili Vso noč med- nami in nas tepli. Tako je partizan u-daril domobranca in ga vprašal: "Zakaj sem te udaril?" Ko je ta odgovoril, da ne ve, ga je partizan udaril drugič in spet vprašal, zakaj. Ko je ta spet rekel, da ne ve, zakaj je tepen, je partizan mogočno izjavil, da za to, ker je domobranec, in ga je speti tepel. To je šlo vso noč naprej. BilLso v tem mučenju neutrudljivi. Zjutraj so nas grupirali v skupine po 20. Začelo se je zopet ropanje. Kar komu niso že poprej odvzeli, je prišlo sedaj na vrsto: denar, fotografije svojcev, notesi, peresa, čevlji, boljši kosi obleke. Toliko da nas niso popolnoma slekli. Hrana je bila zelo slaba. Zjutraj smo dobili nekaj grenke črne kave, opoldne pa smo dobili zelno juho brez kake zakuhe. Kruha ves čas nismo videli. Bilo je tam v ba- < rakah precej nemških ujetnikov. Tem so dajali redno hrano. Ko sem gledal te nemške ' včjake in partizane, mi je ho- : dilo na misel, kar smo se učili : v šoli iz Prešerna: "Slovenec, že mori Slovenca brata." Ni- : koli nisem mislil, da more kak Slovenec tako podivjati, kot so ' ti partJizani, ki smo jim mi bili t izročeni na milost in nemilost. Neki mlad partizan nam je ! sam rekel, da se mu čudno zdi, ' zakaj njegovi predstojniki z nami tako ravnajo, med tem ko : gestapovce dobro hranijo in le- i po z njimi ravnajo. Naslednji dan so nas prebrali. Oficirje in podoficirje so že prej oddelili od nas. Zdaj so oddelili posebej vse pod 18 le- ■ tom, vse, ki so bili pri domobrancih osem mesecev in p!ose- ■ bej one, ki so svoječasno ušli partizanom. Posrečilo se je nama, da ui-deva. Neki dan sva že v mraku odvila nekolikp in zrahljala žično ograjo okoli taborišča. V temi sva se potem splazila ven in straža naju k sreči ni opazila. Straže so bile zelo številke, toda bili so mladi in neiz-vežbani fantlje, ki so komaj znali puško rabiti. Tako sva jim srečno ušla. Hodila sve vso noč in proti jutru prišla do Št. Vida. Med potjo sv£ srečala nekaj partizanov, pa so bili s svojimi ženskami ir se za naju niso interesirali. \ Št. Vidu sva se skrivala pr) znanih ljudeh po podih od 3 junija do 6. septembra, ko sva se napotila proti Italiji. Nekam sva se morala umakniti. Zvedela sva pa tudi, da je \ Itialiji sedaj kot begunec najin oče, ki je poprej bil zaprt pri Nemcih. Posrečilo se nama je s pomočjo dobrih ljudi priti čez mejo. V škofovih zavodih, kjer se imeli zaprte domobrance, je bil tudi najin bratranec Magister Franc. Sam nama je pripovedoval, ko je bil kot mladoleten končno rešen, o tamkaj-šjih razmerah. V mali gleda lišiki dvorani je bilo zaprti! 700 domobranskih vojakov. Pi so v drugih prostorih ravno tako trpeli radi prenapolnosti. ] Zaradi tega in zaradi strašne hrane, ki je bila samo juha i* pesnega perja, so se razvile razne bolezni. Ljudje so začeli v velikem številu umiratii. Temu se je pridružilo divje pretepanje. Fante s« pretepali s puškami tako, da so se lomile. S komur sva prišla v stik, nama je pravil o pretepanjih še hujših kot sva pih sama doživela. Zdi se, da so hoteli partizani svojo novo svobodo pokazati poseihno s tem, kaj so se naučili od nem-Ikih mučilcev. Mnogi, ki so doživeli partizanske zapore, so rekli, da italijanska internacija na Rabu, ki je bila grozna, ni nič proti temu, kar so delali partizani s slovenskimi ljudmi. Drugi so rekli, da gredo raje zopet v Dachau, kakor da bi še enkrat padli v roke-tatar-. skim partizanom. Slišala sva tudi, da leži v breznu, z imenom Brezarjev graben pri Podutiku zelo veliko od partizanov postreljenih četnikov. Partizanske oblasti so prepovedale hoditi v hrib, kjer se to brezno nahaja. -o- Naši begunci Spodaj prinašamo imena be- . guncev, ki so bežali pred komunističnim terorjem iz svoje domovine. Vsi ti 6e nahajajo sedaj na Koroškem. Navajamo kraj, odkoder so doma, ime in priimek ter leto rojstva. Dolenjci na Koroškem (Nadaljevanje) It TRATE so sledeči: Milkiavčič Marija, 1886 Mlinar Cecilija, 1914 Mlinar France, 1909 Mlinar Katarina, 1910 Mlinar Marija, 1917 Mlinar Marijana, 1919 Mrak Janez, 1904 Mrak Jože, 1929 . ,4 ; NOTHING CAN STOP THEM SINCE THE BUTCH I: W HUNG OUT THAT SIGN i, ^ Mrak Neža, 1907 Oblak Jakob, 1900 Oblak Katarina, 1931 Oblak Pavel, 1901 Oblak Terezija, 1900 Peternelj Anica, 1930 Peternelj Cilka, 1928 Peternelj France, 1892 Peternelj Marica, 1921 Peternel Miha, 1888 Peternelj Mihec, 1936 Pivk Frančiška, 1902 Pivk Janez, 1937 Pivk Martam 1901 Pivk Bid, 1931 Primožič Marija, 1923 Rebernak Marija, Selan Andrej, 1939 Selan Tone, 1941 ISelan Ciril, 1938 Selan Ivan, 1935 Selan Jože, 1933 Tavčar Ignac, 1912 Tavčar Majda, 1942 Tavčar Majda, 1943 Vončina Ignac, 1896 Vončina Marija, 1889 Vončina Marija, 1921 Vončina Marija, 1942 Žakelj Elica, 1929 Šakelj Ivan, 1900 Žakelj Vida, 1926 Iz KOMENDE so sledeči: Milavec Danica, 1923 Močnik Franc, 1922 Naglič Antonija, 1925 Pfeifer Cecilija, 1925 Pfeifer Franc, Plahuta Andrej, 1910 Plahuta Franc, 1905 Plahuta Janez, 1898 Plahuta Marjana, 1867 Platiša Ivana, 1925 Pogač ar Mika, 1923 Ropret Angela, 1896 Ropret Lovren, 1891 Stele Cil/ka, 1918 Spenko Franc, 1913 Spenko Ljudmila, 1926 Spruh Flori j an, 1928 Spruh Milko, 1929 Stupar Jerica, 1919 Stupar Jože, 1912 Ur,h Ana, 1912 Urh Janez, 1908 Urh Jože, 1919 Verfcič Fran j a, 1918 Zarnik Andrej, 1941 Zamik Julij ana, 1914 Zarnik Kristina, 1937' Zarnik Miha, 1939 Zamik Viktor, 1907 * Zarnik Vinko, 3938 Zavrl Ignac, 1909 (Dalje prihodnjič) --o- Vestno poročilo Orožnik najde v vodi ležečega mrliča. Potegne ga na suho in od vseh strani dobro in natančno prgeleda, nato ,pa naredi uradno poročilo na višjo o-blast: "Mrlič, ki sem ga našel in potegnil iz vode, ne kaže ni-kakih znakov poškodb, kar zna biti znamenje, da je —'sam skočil v vodo." MALI OGLASI " Soba se odda Odda se opremljena soba poštenemu slovenskemu dekletu ali fantu. Vprašajte na 734 E. 155. St. _ (289) Posestvo na deželi Naprodaj je lepo posestvo v Mentor, Ohio. Hiša 6 sob, skedenj, 2 akra rodovitne zemlje, veliko sadnega drevja in malin. Hitremu kupcu za samo $7,300. Za podrobnosti pokličite C. A. Rybak, PO 6727. (290) Ako iščete dobrega popravljalca za va&e čevlje, pridite k nam. Vedno prvovrstno delo. Popravljamo stare čevje. Cene zmerne in fino delo. PRANK MARZLIKAR 16131 St. Clair Avt. (Tuea. x) Thomas Flower Shop CVETLICE ZA VSE SLUČAJE MI TUDI DOPELJEMO 11311 Si. Clair Ave. GLenville 4310 | ALBIN, ANDY in FRED THOMAS, lastniki. Na poti domov 'iz begunstva. — Slika napi predstavlja dve stari ženski in enega ■moškega, ki željno čakajo na Anhalter postaji v Berlinu na vlak, da jih odpelje domov. Na stotine je talcih beguncev na berlinskih postajah in vsak vlak iz Berlina odpelje popolnoma zaseden. BELO DOBIJO Delajte v MODERNEM POSLOPJI THE TELEPHONE COMPANY potrebuje žensko za hišno znaženje poslopij v mestu Stalno delo — dobra plača Poln ali delni čas 6 večerov v tednu od 5:10 zv. do 1:40 zj. Zglasite »e v Employment Office 700 Prospect Ave. soba 901 od 8 z j. do 5 pop. vsak dan razen v nedeljo THE OHIO BELL TELEPHONE CO. Išče se karpenterje Stalno delo. Dobra plača. Ko-?ar zanima, naj se zglasi na )60 E. 185. St. (x) Dobra služba Slovenka dobi delo čez dan, da bi varovala bolnico. Dobi svojo sobo- in hrano. Zglaisite se na 390 E. 165. St. med 6 in 3 uro zvečer. (x) MALI OGLASI Furnezi! Popravljamo vsake vrste Resetting $15, čiščenje $5 Termostat kontrola LrRika mesečna odplačila Chester Heating Co. Govorimo slovensko 1183 Addison Rd. ENdlcOtt 0487 _(X) Posestvo naprodaj Kdor hoče svoj denar dobro investirati, naj kupi ta tri posestva: 6121, 6123 in 6125 St. Clair Ave. Za informacije pokliče MA 6530. (x) Novo vodstvo! Topravljamo pralne stroje, vacuum čistilce, električne likal-nike, in druge električne predmete. Mi kupimo in prodajamo pralne stroje. Pridemo jih iskat ter jih pripeljemo na dom. St. Clair Repair Service 7502 St. Clair Ave. EN 7215. (M-T-x) Stanovanje iščeta Mlad zakonski par brez otrok, ki oba delata, išče stanovanje 3 ali 4 sobe, kje v Collinwoodu, Nottinghamu ali Emclidu. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče KE 6038. ' (290) JOHN" ZULICH INSURANCE AGENCY IVanhoe 4221 18115 NE F F ROAD He čakajte, kadar ste bolni! Pridite takoj k meni, da vam razložim v vašem lastnem jeziku, kaj lahko storim za vas. Pravočasna in pravilna preiskava bolezni prinese mnogokrat lahko ozdravljenje. V mojih 15 letih skušnje v bolnišnici sem bil uspešen v zdravljenju zastarelih bolezni kot je revmatizem, bolezen v želodcu, mehurju (Prostate) na vodi in podobno. DR. PAUL W. WELSH HYDROPATHIC CLINIC 423 Citizens Bldg. 850 Euclid Ave. Uradne ure: 10 do 4 razen v sredo in po dogovoru. Telefon: MAin„6016 (Tues.-x) AMERIŠKA DOMOVINA, DECEMBER 11, 1945 ŽIVI VIRI IVAN MATIČIČ Tudi na Pogorje so prinesli križ tuji duhovni pastirji. Toda Pogorjani jih niso razumeli in jim niso zaupali. Svarog, Perun, Daždbog so bili silnejši od križa; Cateži, More, Volkodlaki strašne j si >c|d pekla. Sveto-vit jc stal svetel in trden na Pogorju in na Vrhunih, Stri-bog jih srdit držal v strahu. Dokler se ni uklonil Križane-mu sam veliki vojvoda Nam-drag tam doli na Vojvodskem polju. Sveti križ je zablestel na Stražniku, prednji straži vojVr.Jdske trdinjave. Vojvoda Namdrag je prejel sveti krst, za tem njegova vojska. Potem so pa duhovni pastirji znanili blagovest skoz strm in dol. Pogorjani so zaslišali blagovest o Odrešeniku, in Vrhuni so jo čuli. Toda velika Šuminja je tekla v nesktoinčje, preden je trdi ljud doumel evangelij. Beli žub roje lil izpod črnega kamna, Pečana šumela izpod Počene peči, Ponik pronikal od Vi-ševika. To potočje se je stekalo s pogorske in žuborske župe v Šuminjo, ki se je valila skozi neskončno dolino Milavo in jo zalivala skoro do robov. Gor-ščak se je zaganjal izpod Svi-tave skozi tisovsko župo v Mo-činjo. j Onstran doline, z Vrhunja je grmel izpod osredja Biranskih, vrhurtoiv Besji to-k, neukročen se gnal v Šuminjo; daleč izpod' skrajnih osojnih vrhov je drve-j la Bistra v nižavo. Od južnih koncev vrhunov, izpod Kresne gore se je trgala Mrzka reka ter se valila prek Vojvodskega polja v Brjanski zaliv. Nad vsem tem vodovjem je bdel tri-glavi bog morja, pcitoč j a in ozračja. In besi so bruhali žve- CLEVELAND ORCHESTRA Vladimir Golschmanii, dirigent. SEVERANCE DVORANA Četrtek. 13. decembra 8:30 Soboto. 15. decembra 8:30 Program vključuje dela MOZARTA, DEBUSSY in BRAHMS _CEdar 7300_ V BLAG SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE NEPOZABNE SOPROGE IN DOBRE MATERE Rose Zgonc ki je za vedno zatisnila svoje mile oči dne ill. decembra 1944. Leto dni Je že poteklo, kar srce zlato našlo je pokoj, ki vedno je za nas skrbelo, ves čas do zadnjega dne, Bog odvzel dra?o mater, ki svet je nam. ne more dati. Z Bogom! Vam srce ponavlja, na VaS grob spomini hite. Naj Vam večni Bog poplača za vsa Vaša dela in skrbi, in za vse trpljenje tu na zemlji, v nebesih naj Vam plača Bog. Žalujoči ostali: LOUIS, soprog; MOLLIE, MARGARET. LUCILLE, hčere; RICHARD, sin. Euclid, O., 11. dec. 1945. - -»»- -- 1 ■ .i plo in lavo iz Gluhovnika; v Že- * leznih ježih je še vrelo železo, 1 a v Brjanskih vrhunih je poje- 1 mal poslednji ognjenik. Vendar ' je prodiral Kristus v zemljo 1 Brjanov. Polagoma, skrivaj je ' prihajal skoz neprastcipne mej- ' nike, nenadejan se bližal seli- '' ščem. Blagovestniki so se spenjali 1 na Pogorje. Toda Pogorci jih 1 niso sprejeli. Pogorje je bilo 1 tujcem nepristopno in opasno. j Po koizjih -stezah se je spreha- j jala zverjad, doli ob nižavju in močvirju so prežali roparji in 1 potepuhi na popotne ljudi. A • kako naj bi pogorsko pleme za- ' tajilo Peruna? Da bi obrnilo hrbet Soncu? Svetoivitu? Ve- ! lesu? Vesni? Zori? Danici? 1 Ne, mogočni Stribog bi pogubi! Pogorje, požgal svojim nezve- ; stim selišča, a v svojem stra- i hotnem besu bi prevrgel zem- 1 ljo. Kaj vedo doli v nižavju, kako para Perunov ogenj po-gorski svet. Plemiči lahko o-bračajo Soncu hrbet, ga ne potrebujejo; lahko se kregajo z Zoro in Danico. In kaj jim bo Veles, varih čred? Ubij jih bes Peruna, ino Črt volkodlak jih raztrgaj te gosposke plašurje! Saj tudi v Svitanu ni vse tako. Tam stoji cerkev, res, pogor-ski tovorniki so jo bili videli na lastne oči. Toda videli so tudi ! množice tam, ki so plcitresale praprot ob obali, v uteho Pe-|runovemu besu, pa klicale v I pomoč boga triglavega, gospodarja morja. V Nedeljo. Leži pregloboko v mteičvirni ravnini, predaleč za bosce. Pogorjani so bili proslavili prvi svit Vesne pa se utešeni vračali skozi gošče v naselja. Bogovom, kar jim pritiče, da bodo ljudem dobri, naklonjeni jim 'C|b setvi in žetvi, a besi jim prizanašali. Višinje se je udinjalo pomladi. Starešina Višin je odrejal svojemu zarodu pomladno delo. Statve v kraj, v roke drevesa za oratev! Do tega dne tkalci bodo njegovi rodovinci jutri orači. Višin je keračil ponosen okrog kolib, ,saj je bil čel-nik bratstva višinjskegil. Budili ova družinčad je prek zime tesarila in orodarila, jutri bo orala. Murni so bili kuzmarji in oblačilci. Trop kolib na Vi-šinju: tri rodovine, vsaka po tri lesenjače. Višini v sredini, na vrhu griča, mtočno ograjeni s plotom. Ljudje, drobnica, senik, tkalnica — vse podprto s koli, pa zakida/no z gnojem. Sedem družin znetenih v dveh kolibah, od deda do vnuka. Višini so živeli tu že od sedmega rodm. Budini so bili za dve pokolenji mlajši, Murni celloi za tri. Budi-nov rod so bili pritegnili izza Gluhovnika Višini v svojo sose-i ščino, iztrebili jim celo kos gošče za posev in jim odstopili kos griča ,za naselitev. Kajti Budini so bili spretni tesarji in so umeli spretn'oi otesati stan in orodje, pa so si zgradili močno tesarnico za vsa pogorska bratstva. Nu, Budini so pritegnili za seboj še Murne in jim postavili v svoji soseščini lesenja- HoumwIvm help themttlvM whert they salvage uted fat. It help^ make many essential* for the hom* It'« worth 4 red polnte a pound noW j če, zato, ker so bili Murni spretni kučmarji in oblačilci, J potrebni okolju, j Na sosedni, jutranji grič so se bila prvi usedli Jasini. Bili so kožarji. Za temi so prišli obutarji Bršlini, dalje rešetar-ji in žlicarji Žitiči. Tretji, ve-Ičerni hrib so bili posedli lončarji Zorani pa žgali ilo; dalje so se jim pridružili sirarji Gor-janini ter sekirarji Živoji. Ti slednji so se bili preselili prav izza Belega žubora. V Železnih ježih so bili nabirali železno rudo pa jo pregnetali in ostrili na nakovalu. Pogorska bratstva so se potegovala zanje ter jih pritegnila iz žuborske v pogorsko župo. Tri naselila, tri gnezdišča; nizke okajene kolibe so se komaj videle iz divje hoste in visokih ograj. V sredi med temi naselji se je dvigal četrti grič, Svetovit, posvečeni Kresu. Kakor svetilnik je stal tu, ko zvest čuvar zrl na osojno Višinje, jutranje Jasinje in večerno Z oranje. Vesna se je dramila. Starešini in prvenci so pehali rodo-vince izza plotov — in bratstva so šla drugo k drugemu na sejmovanje. Višini in Murni so imeli zalogo ukrojenega oblačila, Budini delili obtesane ko- Božična darila Peči — Radije — Likalnike — Šivalne kabinete. Imamo tudi igrače za otroke. Pridite, dokler je zaloga ^popolna. NORTHEAST Sales & Service 819 E. 186. St. — KE 5700 lenčaste veje, močne lesene kljuke, to so bili plugi; dalje so imeli brane, topomča, trlice, statve, Žitiči so imeli rešeta, Zorani lonce, Živoji Sekire, kopače, srpe in rezila. Ljudje so znesli svoj zimski pridelek ven in ga razložili pred kolibami. Potem se je vnelo. Po sredi selišča je koračil starosta Budigoj z vel-moži ter nadziral in po pravici razsojal. Starešinci so se vtikali v prepire, potegovali se za svoje zadruge, odganjali prepir, 1 j»vce in lakomneže, ki bi hoteli za ožgan črep imeti pet sežnjev natikane volne. Z Jasi-n,ja je krenil Budigoj na Zo-ranje, potem na Višinje. Povsod si je ogledal zimski pridelek zadrug ter ga z velmoži presojal: so li črep i dobro žgani, so plugi močni, statve dobro otesane; so rešeta močno pletena, sekire in kopače priostrene. In množice so zamenjavale in vlačile blago iz naselja v naselje. Tu se je pričkal kdo za-strani slabo pletenega rešeta, tam lomil brkač krevljasto to-porišče, Jasinka treščila pred Zoranca glinast črep, češ da je prežgan. Največ prerekanja je bilo pred Oblačilci. Vsaka zadruga bi hotela dobiti več obleke kakor je natkala platna sama. Starešini so vpili, pehali zdražbarje vsaksebi ter modro razsojali prepire. Pred se-kimico je bil pa mir. Sekirarji so bili Pogorcem nekaki ču-dotvorci; zato so z veseljem sprejeli vse od kraja: sekiro, srp, kopačo, rezilo, meč ali kopje, dasiprav tumpasto, bilo jim je dragoceno, nenadomestljivo orodje in orožje. Vsa tri bratstva so bila ponosna na svojo sekirnico. Tudi kožarji in o'butvarji so bili močno oblega- ni. Vsakdo bi hotel kožuh in ve-zanke, toda vse boljše je moralo s tvorniki v daljni Svitan, v zameno za sol, kresilno pripravo, boljša rezila in druge dragocene stvari, ki so jih prinašali tuji prekupci v deželo. Ti so mnogokrat odvzeli pogor-skim tovornikom volno in kože, a njih same odvedli s seboj v sužnost. Brjanska vojska je spala daleč na Vojvodske* lju. Toda Pogorjani soj ponovno svoje pridelke ^ ju: potrebovali so tegaillS ga prav ko oni volne . njev. Perun jih ubij, (Dalje prihodnji) --—m^ — Pivo kuhano u ,lct' Aj pili v Babilonu že let« & Kristusom, •-Ji Veliki Wings, 11, in mali Wings, S, stojita v pozoru, ko gre mimo njiju angleški častnik W. A. D. Brook. Slika je bila posneta na zrakoplovnem polju Kaitak v Hong Kongu. Ta dva Kitajeka sta vojni siroti, katerih oče je bil po Japoncih ubit, mati pa se nahaja pod oskrbo vojaškega zdravnika v bolnišnici. j---- Thanks, Bud Bv Du«Y WIS ^ I MICTORV <4 i nouW r mmn / 'i i ^ \ Najboljšo Garancijo Zavarovalnine If ( Vam in Vašim Otrokom KRANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA / i k • ^ I Najstarejša slovenska podporna organ' ) v Ameriki . . . Posluje že 52. let° ( 1)0 i Članstvo 39,889 Premoženje $6,000,00° / e! ^ I Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.9» I" [ >r" / Če ho£eS dobro aebl in svojim dragim, savaro] se vrl oW \ s leni iu nadsolvcutui podporni ortranlzaciji, KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNO*1- * ^ j^lj«, ™ . kjer ae lahko zavaruiei za imrtnine. rasne poškodbe. oP» bolecni in onemoglosti. , ■ ) K. S. K. JEDNOTA sprejema moške »n ženske od lf- d° ( otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta pod svoje okrilje- i i« y ) K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrate certlf»» ( dobe od «250.00 do tS.00e.IM). , ) * ».otf'y ( K. S. K. JEDNOTA je prava mati vdov In llrot. Ce »^Jft 1 ali članica te mogodne in bogate katoliške podporne orga"1 ( trudi ae in pristopi takoj. I Za pojasnila o aavarovanja in za vse drage P(M,rjb^t«» \ se obrnite na uradnike in oradniee krajevnib / K. S. K. Jedn»te, ali pa na: l GLAVNI URAD .. t f '/ 351-353 No. Chicago St. SIMS BROS. (SIMCIC), ELEKTRIČNI PREDMETI, POTREBŠČINE ZA HIŠO IN DOM 8812 Buckeye Road RA1018 Dragi prijatelji :— SIMS BRATJE so se povrnili iz vojaške službe naše domovine in so sedaj pripravljeni, da služijo vam. Da, mi P°strežemo s Popolno izbero ELEKTRIČNIH PREDMETOV in POTREBŠČIN ZA HIŠO IN DOM. Oglasite se torej zdaj pri nas, da vam pomagamo prihraniti na ČASU, DENARJU in DELU z novimi vodniki na električnem polju, ki so boljši kot še kdaj. KAR POGLEJTE nekaj teh pripomočkov, ki jih imamo za vas! FRIGID AIRE REFRIGERATORS BENDIX, MAYTAG, APEX, ABC, BLACKSTONE WASHERS and IRONERS GRAND, ROPER, ESTATE, ROYAL ROSE, CROWN GAS RANGES FRIGIDAIRE, GIBSON, ESTATE ELECTRIC RANGES GAS, OIL, and COAL HEATERS PHILCO, STROMBERG CARLSON, MOTOROLA, BENDIX, LEAR, RADIOS GENERAL ELECTRIC and WESTINGHOUSE APPLIANCES Mi imamo vse, ki bo napravilo vaš dom lepši in udobnejši. Pridite k nam in si oglejte našo moderno prodajalno, kjer vas bo sprejel stari rek: "SIMS BROS. VAM KLIČEJO - DOBRO DOŠLI!" Se vam toplo priporočajo: FRANK P. SIMCIC JOSEPH L. SIMCIC RUDOLPH W. SIMCIC STANLEY S. SIMCIC ANDREW A. SIMCIC POPRAVLJAMO STREHA Sk VRŠIMO VSAKOVRS'P JS GRADBENA DELA M /\VkrM^. Prenovijenje ie naša posebnost. £ VjHTUTCT dobiti materi->al za prenovijenje in P°P' ^ KStf Ht^ STREHE POKRIVAMO OD $7?nVoljst,t '^l Vse delo je prvovrstno in v vaše rt0 ^1 ^S^k želite, se plačevanje uredi na laW^n06t. t jj^jrfSB plačila. Se priporočamo za naklonje1 Vt^ySj KOVAČ BJ r GENERAL OONTRACTOI^y KE 5030 956 E. 185. ST. ■1 J Nudimo v nakw Lepe SKRINJE IZ CEDROVINE. Z bombažem napolnjene in innerspring POSTELJE, različne velikosti in fedre. ■ 3i ^ Nov MAYTAG PRALNI STROJ na razstavi-lahko že zdaj naročite. Pridite, oglejte si in naročite pri nas trpežn° / NORWOOD APPLIANCE & FURNIR 6104 St. Clair Avenue _JOHN SUSNIK | SKEBE & ULLE PLUMBING and HEATING CO- 0A i j 15601 Waterloo Rd. i