KOLEDAR
(Vestnik:)
  XL.	—r-
SoURe Družbe s«. Cirila in Metoda
v Ljubljani
za navadno leto
1926.
Izdalo in založilo vodstvo.
*' * *
V Ljubljani.
Tiste ,,Narodne tieltarne". 1929.
Rodoslov
našega kraljevskega doma.
Sve za krst častni i svobodu zlatnu! Geslo dinastije.
Nj. Veličanstvo kralj Aleksander I., rojen na Cetinju dne 17. XII. (4. XII.) 1888; poročen dne 8. VI. 1922 z
Njenim Veličanstvom Marijo, princezo rumunsko, rojeno dne 9. I. 1900.
Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič prestolonaslednik Peter, rojen dne 6. IX. 1923.
Kraljeva roditelja: Nj' V. kralj Peter I. Veliki, Osvoboditelj In Ujedinitelj, t 16. VIII. 1921 in
kneginja Zorka, | 4. III. 1890.
Kraljev brat: Nj. Kralj. Visočanstvo kraljevič Gjorgje, rojen na Cetinju dne 8. IX. 1887.
Kraljeva sestra: Nj. Visočanstvo princeza Jelena, rojena na Reki dne 5. XI. 1884, poročena v Petrogradu s knezom Jovanom Konstantinovičem dne 21. VIII. 1911.
Kraljev stric: Nj. Visočanstvo knez Arsenije Karagjorgjevič, bratNj. V. kralja Petra, roj. dne 16. IV. 1859.
Kraljev bratranec: Nj. Visočanstvo knez Pavle, sin kneza Arsenija, rojen dne 27. IV. 1893., poročen z grško princezo Olgo, rojena dne 29. V. 1903. Njun sin: knez Aleksander, rojen dne 13. VIII. 1924.
Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev.
a) grb:
Dvoglavi beli orel v poletu na rdečem ščitu; vrh obeh glav krona kraljevine; na prsih ima orel ščit, na katerem so: srbski grb (bel križ na rdečem ščitu), hrvatski grb (25 polj, ki so menjaje se rdeča in srebrna) in slovenski grb (tri zlate šesterokrake zvezde nad belim polumesecem na modrem ščitu).
b) barve:
Državne srbske: rdeča modra
i .1 ».im
: modra bela rdeča,
bela, hrvafske: rdeča bela modra,
:: bela modra
Leto 1926.
je navadno in ima 365 dni (med temi 52 nedelj in 15 katoliških cerkvenih praznikov vStevši leta 1911. odpravljene); začne se s petkom in konča s petkom.
Začetek leta 1926.
Občno in drž. leto se začne novega leta dan, 1. prosinca, katoliško cerkveno leto 1.adventno nedeljo 29.listopada 1925, pravoslavno cerkveno leto 14. prosinca 1926.
Godovinsko število.
Zlato število ....	8
Epakta ali lunino kazalo XVI Solnčni krog ....	3
Rimsko število ...	9
Nedeljska črka ...	C
Letni vladar: Solne e.
Odpravljeni cerkveni prazniki.
1. Svečnica (2. II.), 2. Marijino oznanjenje (25. III.), 3. velikonočni ponedeljek, 4. binkoštni ponedeljek, 5. mali šmarin (8. IX.),
6.	sv. Štefan (26. XII.).
Državni prazniki.
1. Ciril In Metod, slovanska apostola: dne 24. vel. travna.
2. Vidov dan: dne 28. rožnika v spomin junakov, padlih za vero
in domovino.
3. Uiedinlenle SHS: dne 1. grudna.
4. Aleksandrov dan: dne 17. grudna (rojst. dan kralja Aleksandra I.)
Znamenja luninih premen.
Mlaj @ Prvi krajec J Ščip ® Zadnji krajec C
Solnčna mraka leta 1926.
Leta 1926. bo mrknilo solnce dvakrat: popolnoma dne
14.	prosinca — začetek ob 4 in 59 min. zjutraj, konec ob 10 url in 14 min. dopoldne — in nepopolno dne 9. in 10. malega srpana, pri nas obakrat nevidno. — Luna leta 1926. ne bo mrknila.
PROSINEC » JANUAR
Srbsko: J«(jyap.	Luž.-srb.:	Wulki rdžk.
Hrvatsko: Siečanj. -SF- 31 dni. -3P- Poljsko: Stycze6. Češko: Leden.	Rusko:	JIHimph.
Dnevi		Za rimske katoliCane		Za pravoslavne	Narodna imena
1 2	Pet. Sob.	Novo leto Obr.Gsp. Ime Jezusovo.	19 20	Bonifacij Danilo II.	Dragovit Zlatan
X.: Ko je		bil Herod umrl. Mal. 2. -	P.:	Rodoslov Jez. Mat. 1.	
3 4 6 6 7 8 9	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	V osmini N. L. Tit, šk. Tetesfor, p. m. Sv. trije Kralji. Zdravko,Valentin ( Severin, op. Julijan, m	21 22 23 24 25 28 27	Ned.sv.otcev Anastazija 10 muč kretskih Evgenija Božič. Rojstvo G. Zbor Bogorodičin Štefan, 1 muč.	Slavlmir Dobromir Grozdana Darin Svetoslav Bogoljub Nikosava
1: izletni Jezus i templju. Luk. 2. -			P.	: Beg v Egipi. Mat. 2.	
10 11 12 13 14 15 16	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	1 po razgl. 0. Higin, p. m. Arkadij, m. Veronika, d. Srečko Not., sp. $ Maver, op. Marcel, p.	28 29 30 31 1/1 2 3	Ned. po božiču Nedolžni otr. Amzija Melanija Novo leto 1926 Silves er, p. Mat - hi ja, pror.	Dobroslav Božidar Bodigoj Bogomir Neda Radoslav Tmislava
X.: 0 ženitnini e Kam Gal. I«. 2. — P.			Ivan v outtevi. Mirk. 1.		
17 18 19 20 21 22 23	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2 po razgl. 0 Anton Sv. Peti a stol v R. Kanut, kr. Fabijanin Seb. m.]) Agna, d. m. Vinko Zaroka M. D.	4 5 6 7 8 9 10	Ned. pred Bogoj. Teopempt Bogojavljenje Zbor Ivana Krst Jurij Polijevkto, Gregor Niški	Zvonimir Vera Hiammlr Žlvojin Janja Sviloj Voljica
X.: Jez. ozdravi gobavega. Mat. 8. — P.: Josip gre iz Nazareta. Mat. 4.					
24 25 26 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. S' Pet. Sob.	3. po razgl. 0. Spreobr. sv. Pavla Polikarp, šk. m Ivan Zlat,, c. uč. Roger in tov., m ® Pran Sal., šk. Martina, dev. m.	11 12 13 14 15 16 17	Ned. pu Bogojav. Tatljana Jermilo Sava Pavel Tlvejski Verige sv. Petra Anton Veliki	Milislava Kosava Vsevlast Dušana Dragomii GurisUva Desislav
X.: 0 delavcih v vinogradu. Mat. 20. — P.; Jezus ozdravi slepega. Luk 18.					
311 Ned. |		70nica. Peter Nol. 118 Ned. 34. po Duh.			Divna
		Dan zraste za		l uro t min.	
	Dan je dolg 8 ur 25 min. do 9 ur 26 min.				
Beležke.
SVEČAN * FEBRUAR
Srbsko: $e6pyap. Hrvatsko: Veljača. Češko: Unor.
28 dni.
Luž.-srb.: Maly r6žk. Poljsko: Luty. Rusko: <J>eBPaj!b.
Dnevi		Za rimske katolitane	Za pravoslavne		Narodna Imena
1	Pon.	Ignacij, šk. m.	19! Makarij Egipt		Budmil
2	Tor.	Svečnica	20	Jeftimij	Ljubomira
3	Sred.	Blaž	21	Maksim	Bojmir
4	Čet.	Veronika	22	Timotej, ap.	Daroslav
5	Pet.	Dobroslava (Agata)	23	Klemen	Jagoda
6	Sob.	Doroteja, d. m. ( |24		Ksenija	Žalimir
X.: 0 sejalen in semenu. Luk. B. — P.:			0 kananejski leni. Mat. 15.		
7	Ned.	60nica. Romuald	25	N. 35. po Duh.	Malina
8	Pon.	Ivan Mat., sp.	26	Ksenofont	Zvezdodrag
9	Tor.	Apolonija, d. m.	27	Prenos moči I.Z1.	Blagoslava
10	Sred.	Školastika, d.	28	Efrem Sirski	Vojmil
11	Čet.	Adolf, škof	29	Pr. moči Ign. B.	Dobrana
12	Pet.	Evlalija ©	30	Trije jerarhi	Zvonimir
13	Sob.	Katarina	31	Kir in Ivan	Vrativoj
	K.: Jezus ozdravi slepca. Luk. 18. —		P.:	0 Caheju. Luk. 19.	
14	Ned.	50nica. Valentin, m.	1/Z	N. 36. po Duh.	Cvetna
15	Pon.	Favstin, m.	2	Srečanje Gosp.	Ljuboslava
16	Tor.	Pust. Julijana, d. m.	3	Sim. in Ana	Strahomir
17	Sred.	+ Pepeln. Donat, m.	4	Izidor Peluz.	Vesela
18	Čet.	Simeon, šk. m.	5	Agata, d. m.	Dobrana
19	Pet.	Julijan, m. J)	6	Vukol, šk.	Bratomil
20	Sob.	Elevterij, šk.	7	Partenij, šk.	Drago
X	: HudiH Izkuša Jezusa. Mat. 4. — P.:		0 cestnin, in farizeju. L. 18.		
21	Ned.	1. post. Maksimiljan	8	N. cestninarja	Miloslav
22	Pon.	Sv. Petra stol v A.	£	Nikifor	Gojslav
23	Tor.	Peter D., c. u.	10	Haralamko	Čudomil
24	Sred.	Kvat. Matija, ap.	11	Blaž, m.	Divka
26	Čet.	Valburga, d.	12	Melecij	Bludomir
26	Pet.	f Kvat. Aleksander	13	Martinijan	Nikna
27	Sob.	Kvat. Leander, šk. @	14	Ciril, sl. ap.	Inoslav
L: in. izpren. na gen. Mal. 17. — P.: 0 izgubljenem sinu. Luk. 15.					
28| Ned.		| 2. postna. Roman, op. |l5| N. izgub, sina			Sodka
Beležke.
8UŠEC ★ MAREC
Srbsko: Mapr.	Luž.-srb.:	Nalčtnik.
Hrvatsko: Ožujak.	31	dni.	^	Poljsko:	Marzec.
Češko: Bfezen.	Rusko:	Mnprb.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1 2 3 4 6 6	Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	Belko (Albin), šk. Simplicij, sp. Kunigunda, ces. Kazimir, sp. Evzebij, m. Miroslav, sp.	16 17 18 19 20 21	Pamfilij Teod. in Marijan Leon Vel., p. Arhip Leon, šk. Timotej, šk.	Belin Milana Mislav Sladoje Danica Zvezda
X.	: Jezus izžene budila. Luk. 11. — P.:		0 poslednji sodbi. Mat. 25.		
7 8 9 10 11 12 13	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	3. post. Tomo, A. ( Lan božji, sp. Frančiška, vd. Srtdi p. 40 mučen. Heraklij, m. Gregor Vel., p. Rozina, d.	22 23 24 25 26 27 28	Mesopust Polikarp Najd. glave Iv. K-Taiazij Porfirij, šk. Prokop Vazilij	Jelen Bodin Danimir Stana Radoja Božana Svetovid
K.	Jezus nasiti 5000 mol Iv. 6. — P.: D pustu in miloilini. Mat. S.				
14 16 16 17 18 19 20	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	4. postna, (sred.) $ Klemen M. D., sp. Radovan (Hllarij) Jedert, d. Slavoljub (Eduard) Josip, ž. M. D. Niketa, m.	1/3 2 3 4 5 6 7	Siropust Teodot Evtropij Gerazim, p. Konon 42 mučenikov Vazilij	Desimir Velislav Ljubislava Budim r Slavoljub Zlata Vlada
	K.: Judje hočejo Jaz. kamenj. Iv. 8. —		P.	0 Nalanaelu. Iv. 1.	j
21 22 23 24 26 26 27	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	5. postna, (tiha.) 3) Oktavijan, m. Viktorin, m. Gabrijel, v. a. Oznan. Mar. Dev. M. D. 7 žalosti Rupko, šk.	8 9 10 11 12 13 14	1. ned vel. posta 40 mučenikov Kondrat Sofronij Jeruz. Teofan Nicefor, sp. Benedikt	Tuga Slavo Dražislav Jaroslav Predrag Srdan Stanimir
	R: Jez. prihod v Jeroz. Mat. 21. — P.:		0 mrtvoudnem. Mark. 2		
28 29 30 31	Ned Pon. Tor. Sred.	6. postna, (cvetna) Ciril, m. ® Angela F., vd. Modest, šk.	15 16 17 18	2. ned. vel. posta Savin , Aleksij Ciril	Uma Branivoj Priblslav Mojmir
		Dan zraste za 1 uro 45 min.			
	Dan je dolg 11 ur 1 min. do 12 ur 46 min.				
Beležke.
Srbsko: AnPHJi.	Luž.-srb.:	Jutrownik.
Hrvatsko: Travanj.	30	dni.	^	Poljsko:	Kwieciefi.
Češko: Duben.	Rusko:	Anptjib.
Dnevi		Za limske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imeni
l| Čet. 2 Pet. 3| Sob.		Vel. čet., Hugon, šk. f Vel. pet., Fran P. Vel. sob., Rihard	19 20 21	Hrizant Otcivm.sv.Save Jakob, sp.	Mutimir Gojmir Žarko
X.: Jez vstane od mrtvih. Muk. K. —			P.: 0 hoji za Kr. Mark. 6.		
4 5 6 7 8 9 10	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	Velika noč. Vst. G. Vel. pooed. ( Sikst, p. Hegerij, sp. Albert, šk. Marija KI. Ezekijel, pr.	22 23 24 25 '6 27 28	3. ned. vel posta Nikon Caharija Blagovesti Gabrijel Matrona Hllarijon	Dušica Dabiživ Čudna Radivoj Vilienica Ljuban Srčanica
I.: Jez. si prik. pri up. vratih. Iv. 20. — P.: 0 obsedenem mutcu. Marko 9.					
11 12 13 14 15 16 17	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	1. povellk. (bela) Julij, p. © H rmenegild, m. Tiburcij, m. Jela, Helena Turiblj, m. Anicet, p.	29 30 31 1/4 2 3 4	4. ned. vel. posta Ivan Lestv. Ipatij Marija Egipt. Tit Ničeta Josip	Rada Sava Zdegoj Jelaca Gestirad Božislava Vitigoj
K.: 0 dobrem pastirju. Iv. 10. — P.: 0 Cebedijevih sinovih. Muk. 10.					
18 19 20 21 22 23 24	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	2 povelik Apolonij Krescenciia, d. m. Sulpldj, m. 3) Varstvo sv. Josipa Soter in Kaj, p. Vojteh, šk. m. Ju'i>, m.	5 6 7 8 9 10 11	5. ned. vel. posta Evtihij Jurij Herodion Evpsihij Terencij, m. Antipa	Gradislava Tihurad Dragislav Dragomira Ljutomer Dobriča Jurislav
	K.: Joz. napove odhod. Iv. 16. — P.		: Marija mazili. Iv. 12.		
25 26 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet.	3. povel. Marko, ev. Klet In Marc., p. Pert grin, sp. Vital, m. ® Peter, m. Katarina San., d.	12 13 14 15 16 17	6. ned ve), posta Artemon Martin, p. Aristarh Agapija Simeon	Tugomir Sekana Raduna Slavica Tankoslava Samorad
	Dan zraste za 1 uro 38 min. Dan je dolg 12 ur 49 min. do 14 ur 27				min.
Beležke.
Srbsko: M«j.	Lu2.-srb.:	Rdžovnik.
Hrvatsko: Svibanj.	31	dni.	Poljsko:	Maj.
Češko: Kvčten	Rusko:	Mufi
Dnevi		Za rimske kaiolitane		Za pravoslavne	Narod a Imena
1	Sob.	Filip in Jškob	18| Ivan prop.		Žiga
X.: Jer. obljubi sv. Duha. Iv. IB. — P.: V zalelku je bila Beseda. Iv. 1.					
2	Ned.	4. povelik. Atanazij	19	Uskrs. Vstaj. G.	Živana
3	Pon.	Najd. sv. križa	20	Uskrsni ooned.	Solnčarica |
4	Tor.	Cvetko, Florijan, m.	21	Uskrsni tor.	Valhun
5	Sred.	Pij V. p. (	22	Teodor Sik.	Desirad
6	Čet.	Ivan Ev. pr. 1. vr.	23	Jurij, velem.	Zdemir
7	Pet.	Stanislav, šk. m.	24	Sava St.	Prisnoslav
8	Sob.	Prikazen sv. Mih.	25	Marko ev.	Budisiav
K.:0		molitvi. Iv. 16. — P.: 0 nevernem Tomi. Iv. 20.			
9	Ned.	5 pov. Gregor N.	26	Ned. Tomina	Prvinica
10	Pon.	Antonio, šk. 1 g	27	Simeon	Dvorna
11	Tor.	Mamert, šk. >	28	9 mučemkov	Ljerka
12	Sred.	Pankracij, m.J £	29	Jason in Sos.	Stoj mir
13	Čet.	Vneb hod Krist.	30	Jakob ap.	Jasna
14	Pet.	Bonifacij, m.	1/5	Jeremija	Svetol k
15	Sob.	Zofija, m.	2	Atanazij	Jaromira
	K.: 0 prilaniu sv. Duha. Iv. 15. — P.:		0 Jos pu Urim. Mark. 15.		
16	Ned.	6. povel. Ivan Nep.	3	Ned. mlronosnica	Mladena
17	Pon.	Paškal, sp.	4	^ekgija	Dušoje
18	Tor.	Venancij, m.	5	Cirena	Mladica
19	Sred.	Celestin, p. J)	6	Job	Vitoslava
20	Čet.	Bernardin, sp.	7	Najdba sv. križa	Milodar
21	Pet.	Srečno, sp.	8	Ivan, ev.	Jelina
22	Sob.	Milan (Emil), m.	9	Izaija	Boža
K.: 0 sv. Duhu in ljubezni. Iv. 14. — P.:			bolniku v Betzajdi. Iv. 5.		. -1 " ' 1
23	Ned	Binkošti. Duhovo	10	Ned. o mrtvoud.	Milorad
24	Pon.	Bink. pon. Marija, p.	11	Ciril in Metod	Cveta
25	Tor.	Urban, p.	12	Epifanij	Zdestan
26	Sred.	Kv. Filip N, sp.	13	Glikerija	Dragica
27	Čet.	Magdalena P.,sp.@	14	Izidor	Volkašin
28	Pet.	f Kv. Lev II., p.	15	Pohamlj	Jaromir
29	Sob.	Kv. Veljko, (Maksim)	16	Teodor	Dana
X.: Meni je dana vsa oblast. M. 2B. —			P.: 0 Samarijanki. Iv. 4.		
30	Ned.	1 pob. Sv. Trojica	17	Ned. Samarijanke	Milica
31	Pon.	Ai gela, d.	18	Teodot	Bojslav
Beležke.
aar
ROŽNIK * JUNIJ
Srbsko: Jyh.	Luž.-srb:	Smažnik.
Hrvatsko: Lipanj. 'tF 30 dni. ^ Poljsko: Czerwiec. Češko: Cerven.	Rusko:	ImHb.
Dnevi		Za rimske katolilane |		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Tor.	Juvencij	19	Patricij	Radovan
2	Sred.	Marcelin, m.	20	Talalej	Velimir
3	Čet.	Telovo. Kiotilda C	21	Konst. in Hei.	Radoslava
4	Pet.	Kvirin, šk.	22	Vladimir	Dika
5	Sob.	Bonifacij, šk. m.	23	Simeon	Dobromil
K.: 0 veliki velerji. Luk. 14. — P.: 0 sleporolenem. Iv. 9.					
6	Ned.	2. pob. Norbert	24	Ned. sleporojenca	Miljutin
7	Pon.	Lukrecija, m.	25	Karpo	Bogomil
8	Tor.	Medard, šk.	26	J ui ij	Svetin
9	Sred.	Prim. in Fel., m.	27	Terapont	Dostana
10	Čet.	Marjeta, kr. O	28	Vznesenje Oosp.	Rusmir
11	Pet.	Srce Jez., Barnaba	29	Teodozij	Hrvoje
12	Sob.	Ivan Fak., sp.	30	Izak Dalm.	Zorica
K.	: 0 izgubljeni ovci. Luk. 15. — P.: 0 Kristovem povelilanju. Iv. 17.				
13	Ned.	3 pob. Anton P.	31	Ned.otcev Nik. zb.	Zlatana
14	Pon.	Bazilij, c. u.	1/6	Justin	Bislav
15	Tor.	Vid, m.	2	Nikefor	Dragimlr
16	Sred.	Fran Reg., sp.	3	Lukijan	Tratomir
17	Čet.	Bratoljub (Adolf), šk.	4	Mitrofan	Bodin
18	Pet.	Gervazij in Pr., m.3)	5	Peter Koriški	Bogdan
19	Sob.	Julijana, d. m.	6	VNarijon	Milava
X	: 0 tel.nbj.lovo. Luk. 5. — P.: Kogar leja, naj pride k meni. Iv.7.				
20	Ned.	4. pob. Silverlj	7	Dobovo	Nenadej
21	Pon.	Vekoslav (A.), sp.	8	Duh. poned.	Miloš
22	Tor.	Ahaci j, m.	9	Duh torek	Gostlmir
23	Sred.	Zdenka (Sidonija)	10	Aleks, in Anton.	Višeslav
21	Čet.	Ivan K., Kres	11	Bartol in Barn.	Janislav
26	Pet.	Prosper, m. @	12	Onufrlj	Grlica
26	Sob.	Ivan in Pavel, m.	13	Akvillna	Hrana
X.: 0 farizejski pravilnosti. M. 5.—P.: Kdor otela in miter bolj Hubi. M.10-					
27	Ned.	5 pob. Hema	14	Ned. vseh svetih	Ladislav
28	Pon.	Vidov dan. Lev II.	15	Vidov dan	Zorana
29	Tor.	Peter in Pavel, ap.	16	Tihon	Peroslav
30	Sred.	Spomin sv. Pavla	17	Emanuel	Predislav
	Dan zraste do 21. dne za		19 min in se zopet skrči do		
		konca meseca za 3 min.			
	Dan je dolg 15 ur 46 min. do 16 ur 2 min.				
Beležke.
Srbsko: Jyji.	Luž.-srb.:	Pražnik.
Hrvatsko: Srpanj.	31	dni.	Poljsko:	Lipiec.
Češko: Červenec.	Rusko:	IOjihh.
Dnevi		Za rimske katoličane	ta pravoslavne		1 Narodna imena
1	Čet.	Rešnja kri	1»	Leontij	Bogoslav
2	Pet.	Obiskanje M. D. Q	19	Juda, ap.	Dragonama
3	Sob.	Helijodor, m.	20	Metod	Nada
	K.: Jezus nasiti 4000 mož. Mark. B. —		- P	: 0 ribičih. Mal. 4.	
4	Ned.	6. pob. Urh. šk.	21	2. po Duhovem	Belizar
5	Pon.	Ciril in Metod	22	Evzebij	Dobruška
6	Tor.	Izaija, pr.	23	Agripina	Domogoj
7	Sred.	Viligoj, šk.	24	Rojstvo Ivana K.	Negoda
8	Čet.	Jelisava (Eliz.)	25	Febronija	Mllolika
9	Pet.	Anatolija, dev.	26	David Solunski	Hvalimir
10	Sob.	Ljuba (Amai.), d. O	27	Samson	Ljubica
K	0 lažnjivih prorokih. Mat. 7. — P.: Nihče ne more slui. 2 gosp. Mat. 6.				
11	Ned.	7. pob Pij 1., p.	28	3. po Duhovem	Medo
12	Pon.	Mohor in Fort, m.	29	Peter in Pavel	Draguška
13	Tor.	Marjeta, d. m.	30	Zbor apostolov	Dragan
14	Sred.	Praznik svobode	1/7	Kozma in Dam.	Svobodin
15	Čet.	Hinko (Henrik), c.	2	Obleka Marijina	Vladimir
16	Pet.	D. Marija Karm.	3	Hijacint	Bogdan
17	Sob.	Branko (Aleksij), sp.	4	Andrej Kr.	Držislav
K.	: 0 krivičnem hilnikn. Lok. 16. — P.: 0 stotnikovem hlapen. Mat. 0.				
18	Ned.	8. pob. Kamil 3)	5	4. po Duhovem	Miroslav
19	Pon.	Vinko Pavl, sp.	fi	Sisoj Vel.	Radoš
20	Tor.	Elija, pr.	7	Toma	Česlav
21	Sred.	Olga	8	Prokop	Zora
22	Čet.	Marija Magd.	9	Pankracij	Pribina
23	Pet.	Apolinar, šk.	10	45 mučenikov	Brana
24	Sob.	Kristina, d. m.	11	Olga	Ratimir
X.: Ju. plaha nad Jeruz. Uk. 19. — P.:			obsed. Gerazentih. Mat. 9.		
26	Ned.	9. pob. Jakob, ap. @	12	5 po Duhovem	Boljedrag
26	Pon.	Ana	13	Zbor. Oabr. arh.	Jana
27	Tor.	Zlatko (Avrelij)	14	Aklla	Dušan
28	Sred.	Zmagoslav (Vikt.)	15	Vladimir Vel.	Svetomir
29	Čet.	Marta, d.	16	Atinogen	Dobrila
30	Pet.	Abdon in Senen, m.	17	Marina	Vitodrag
31	Sob.	Vatroslav (Ig. L.) (f	18	Emilijan	Jeleniča
Dan se skrči za 55 min.
Beležke.
VELIKI SRPAN * AVGUST
Srbsko: Abitct. Hrvatsko: Kolovoz. Češko: Srpen.
^ 31 dni.
Luž.-srb.: Žnjeric. Poljsko: Sierpien. Rusko: ABrycrb.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
K	. 0 farize	u in cestninarju. Luk. 18. —	P.:	0 mrtvoudnem. Mat. 9.	
1	Ned.	10. pob. Peter v ok.	19	6. po Duhovem	Dedomir
2	Pon.	Porcijunkula	20	Ilijin dan	Bojan
3	Tor.	Najdba sv. Štefana	21	Simeon	Mirača
4	Sred.	Dinko (Domin.), op.	22	Marija Magd.	Ljubačica
5	Čet.	Marija D. snež.	23	Trofil	Predobra
6	Pet.	Preobraženje Gosp.	24	Kristina	Vlastica
7	Sob.	Kajetan, sp.	25	Ana	Vidojka
K.: Jez. ozdravi gluhon. Mark. 7. —P.: Jezus ozdravi 2 slepca. Mal. 9.					
8	Ned.	11. pob. Cirijak & !26		7. po Duhovem	Godeslav
9	Pon.	Roman, m.	27	Pantelejmon	Našemir
10	Tor.	Lovro (Lovrenc), m.	28	Prohor	Juriča
11	Sred.	Tiburcij in Suz., m.	29	Kalinik	Bolemir
12	Čet.	Klara, d.	30	Sila	Dobrogost
13	Pet.	Hipolit in Kas., m.	31	Začetek posta	Davola
14	Sob.	t Evzebij, sp.	1/8	Najdba Makab.	Dobrina
X.	Ousmilj.	Samarijanu. Luk. 10. —P.: Jez. nasiti 2000 moi. Mal. 14.			
15	Ned.	12. pob. Vneb. M. D.	2	8. po Duhovem	Budinja
16	Pon.	Rok, sp. J	3	Izak in Dalm.	Nemira
17	Tor.	Liberat, m.	4	7 dece v Efezu	Radigoj
18	Sred.	Helena, kr.	5	Evsignij	Branislava
19	Čet.	Ludovik, šk.	6	Preobrat. Oosp.	Ljudevit
20	Pet.	Bernard, op.	7	Dometij	Žarka
21	Sob.	Ivana Frančiška, vd.	8	Emilijan	Mirjana
K.: Jez. ozdravi 10 gobavcev. Luk. 17. — P.: Vihar na morju. Mal. 14.					
22	Ned.	13. pob. Timotej	9	9. po Duhovem	Ostrivoj
23	Pon.	Zdenko (Filip B.) @	10	Lovrenc	Bogovoljka
24	Tor.	Jernej, ap.	11	Evplo	Borivoj
25	Sred.	Ludovik, kr.	12	FotijinAnikit.m.	Dragorad
26	Čet.	Cefirin, p. m.	13	Makso	Perunika
27	Pet.	Josip Kal., sp.	14	Konec posta	Zlatko
28	Sob.	Avguštin, šk.	15	Vnebovzetje M. D.	Milogaj
	K.: 0 boiji previdnosti Mat. 6. — P.:		D mešalniku. Mat 17.		.
29	Ned.	14. pob. Obgl. Iv. Kr.	16	10. po Duhovem	Želided
30	Pon.	Roža Lim., d. (	17	Miron	Milka
31	Tor.	Rajko, sp.	18	Flor	Mlldrag
Beležke.
Srbsko: CerrreuSap.	Luž.-srb.: Požnjeric.
Hrvatsko: Rujan. 'tF 30 dni.	Poljsko:	Wrzesien.
Češko: Žari.	Rusko:	CenTflopi.
Dnevi		Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
1 2 3 4	Sred. Čet. Pet. Sob.	Egidij (Ilij), op. Stefan, kr. Mansvet, šk. Rožica (Rozalija), d.	19 20 21 22	Andrej Samuel Tadej, ap. Agatonik	Mladin Miljeva Lepa Nedamisel
K.; 0najmlj.mladeniču- Luk. 7. — P.			0 kralj, računu. Mal. 18.		
B 6 7 8 9 10 11	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	15. pob. Lovrenc J. Hermogen, m. Bronislava, n. © Rojstvo M. D Mala G. Korbinijan, šk. Nikolaj Tol., sp. Prot in Hijacint, m.	23	11. po Duhovem 24	Evtihij 25	Bartol, ap. 26	Adrijan 27: Plmen 28	Mojzes Etiop. 29	Obgl. Ivana Krst.		Nedeljka Radonica Mrena Gostinja Vsemir Rakita Slaven
K.: Jez. ozdravi vodeničnega. Luk. 14. — P:			Obogateni mladeniču. M. 19.		
12 13 14 15 16 17 18	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	16. pob. Ime Mar. Virgilij, šk. Povišanje sv. križa Kv. M. D. 7 žal. J) Ljudmila, vd. f Kv. Rane sv. Franč. Kv. Josip Kup., sp.	30 31 1/9 2 3 4 5	12. po Duhovem Pas Bogorodičin Simeon Mamant Janič II. Vavila Caharija	Večedrag Zremil Znanoslav Svegoj Sodimir Prva n Sokolica
K.	0 največji zapov. M. 22. — P.: 0 gosp., ki je zasadil vinogr. M. 21.				
19 20 21 22 23 24 25	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet. Pet. Sob.	17. pob. Januarij Evstahij in tov., ni. Matej, ap. ev. @ Mavricij, m. Tekla, d. M. D rešiteljica ujet. Kleofa, sp.	6 7 8 9 10 11 12	13. po Duhovem Sozon Rojstvo M. D. Joahim in Ana Menod Teodor Aleks. Avtonom	Vitodrag Morana Blagoslav Celimir Slavna Sadivoj Uroš
H.:	Jez. ozdravi mrtvoudnega. M. 9. — P.		: 0 kraljevi ženitnini. M. 22.		
26 27 28 29 30	Ned. Pon. Tor. Sred. Čet.	18. pob. Ciprijan Kozma in Dam. Večeslav, kr. m. ( Mihael, v. a. Jerko (Jeronim), sp.	13 14 15 16 17	14. po Duhovem Povil. sv. križa Nikita Evfemija Zofija	Stojslava Radomira Vidica Stojan Jekica
		Dan se skrči	za	1 uro 40 min.	
	Dan je dolg 13 ur 26 min. do 11 ur 46 min.				
Beležke.
VINOTOK ★ OKTOBER
Srbsko; OKTo6ap. Hrvatsko: Listopad. Češko: &i'jen.
Luž.-srb.: Winowc.
31 dni. -tP~ Poljsko: Paždziernik Rusko : OktaSpI).
Dnevi		Za rimske katoliiane	Za pravoslavne		Narodna imena
1	Pet.	Remigij, op.	18	Evmenij	Semislava
2	Sob.	Angeli varuhi	19	Trofim in tov.	Miran
X.: 0 kraljevi ienitnini. Mat. 22. — P.: 0 največji zapovedi. Mit. 22.					
3	Ned.	19. pob. Kandid	20	15. po Duhovem	Vitomir
4	Pon.	Fran Ser., sp.	21	Kodrat	Tegodrag
b	Tor.	Placid in tov., m.	22	Foka, m.	Dumnuka
6	Sred.	Brunon, sp. Q	23	Spočet, sv. Iv. K.	Brunoslav
7	Čet.	Rožni venec	24	Tekla	Dragonika
8	Pet.	Brigita, vd.	25	Evfrozima	Dragosta
9	Sob.	Dionizij, šk. m.	26	Ivan, ev.	Svetina
X.: Jez. ozdravi kralji!. sina. Iv. 4. — P.: 0 zvestem hlapcu. Mat. 25.					
10	Ned.	20. pob. Fran B.	27	16. po Duhovem	Stremil
11	Pon.	Nikazij, m.	28	Večeslav	Negoslava
12	Tor.	Maksimilijan, šk.	29	Mihajlovo	Drugislav
13	Sred.	Slavoljub (Edvardi	30	Gregor Arm.	Rosica
14	Čet.	Kalist, p. 3)	I m	Pokrovit. M. D.	Sestrena
15	Pet.	Terezija, d.	2	Ciprijan	Radislav
10	Sob.	Gal, op.	3	Dijonizij	Velena
X.: 0 kraljevem računu. Mat. 18. — P.: D			kananejski ieni. Mat. 15.		
17	Ned.	21. pob. Posv. cerk.	4	17. po Duhovem	Mira
18	Pon.	Luka, ev.	5	Haritina	Travica
19	Tor.	Peter Alk., sp.	6	Toma, ap.	Stojgoj
20	Sred.	Ivan Kanc., sp.	7	Sergij	Raša
21	Čet.	Uršula in tov., d. ®	8	Pelagija	Stojslav
22	Pet.	Kordula, d. m.	9	Štefan	Zorislav
23	Sob.	Ivan Kapistran, sp.	10	Evlampij	Živka
X.: 0 divinem denarju. Mat. 22. — P.: 0			Petrovem ribjem lovu. Luk. 5.		
24	Ned.	22. pob. Rafael,	11	18 po Duhovem	Blagota
25	Pon.	Krizant in Dar., m.	12	Probo in tov.	Zlatija
26	Tor.	Evarist, p. m.	13	Karpo	Vranica
27	Sred.	Frumencij, šk.	14	Sv. Petka	Srebra
28	Čet.	Simon in J., ap. (	15	Lukijan	Mila
29	Pet.	Prazn. naše svobode	16	Longin	Gradimir
30	Sob.	Klavdij, m.	17	Ozija	Vladika
X : 0 Jajrovi hčeri. Mat. 9. — P.; 0 ljubezni do sovraloikov. Luk. 6.					
31	Ned.	23. pob. Volkoslav	18| 19. po Dnhovem		Gorazd
Beležke.
Srbsko: HoBe.Moap.	Luž.-srb.:	Nazymnik.
Hrvatsko: Studeni.	30	dni.	-5*-	Poljsko:	Listopad.
Češko: Listopad.	Rusko:	HoafiPb.
Dnevi		Za rimske katoličane		Za pravoslavne	Narodna imena
1	Pon.	Vsi sveti	19	Prohor	Ljubomil
2	Tor.	Verne duše	20	Artemij	Zdanila
3	Sred.	Viktorin, šk. m.	21	Ilarijon	Bogomil
4	Čet.	Dragotin (Karol)	22	Averkij	Dragomir
5	Pet.	Mirko, Filomela @	23	Jakob, ap.	Savina
6	Sob.	Lenko (Lenart), sp.	24	Areta	Ratislav
K.:	0 dobrem semenu. Mat. 13. — P.: 0 najmljanskem mladeniču, luk. 7.				
7	Ned.	24. pob. Prosdocim	25	20. po Duhovem	Zdenko
8	Pon.	Bogomir	26	Dimitrij	Nežir
9	Tor.	Božidar, m.	27	Nestor	Sebislav
10	Sred.	Andrej Av., sp.	28	Arsenij 1.	Golobica
11	Čet.	Davorin (Martin) šk.	29	Avramij	Višnjica
12	Pet.	Martin, p. m.	30	Štefan Mil.	Davorin
13	Sob.	Stanislav K., sp. ])	31	Stahij	Nevenka
X.: 0 gortiinem zrnu. Mat. 13. — P.: 0 sejavcu in semenu Luk. 8.					
11	Ned.	25. pob. Bogdan	!/ll	21. po Duhovem	Borislava
15	Pon.	Lavoslav, kr.	2	Akindin	Volčiča
16	Tor.	Ivan Trogirski, sp.	3	Akepsin	Večerin
17	Sred.	Gregor čudotv., šk.	4	Joanikij	Ljubava
18	Čet.	Odon, op.	5	Galaktion	Oliva
19	Pet.	Jelisava (Eliz.) @	6	Pavel	Imlca
20	Sob.	Srečko Val., sp.	7	Jeronim	Vladlboj
K.:	0 grozoti razdejanja. Mat. 24. — P.: 0 bogatinu in uboicu. luk. t(.				
21	Ned.	26. pob. Dar. M. D.	8	22. po Duhovem	Grmislav
22	Pon.	Cecilija, d. m.	9	Onisifor	Jezdimir
23	Tor.	Milivoj (Klemen)	10	Erasto	Ravijola
24	Sred.	Ivan Kriški, sp.	11	Štefan Deč.	Jeca
25	Čet.	Katarina, d. m.	12	Ivan Mil.	Kolomir
26	Pet.	Silvester, op.	13	Ivan Zlat.	Zdedrag
27	Sob.	Virgilij, šk. C	14	Filip	Vedrana
K.: 0 poslednji sodbi. Luk. 21. — P.: Jezus izganja hudiče. Luk. 8.					
28	Ned.	1. adv. Sosten, m.	15	23. po Duhovem	Lelija
29	Pon.	Saturnin, m.	16	Matei, ap.	Skoromir
30	Tor.	Andrej, ap.	17	Gregor	Hrabroslav
		Dan se skrči	za	1 uro 16 min.	!
		Dan je dolg 9 ur 58 min. do 8 ur 42			min.
Beležke.
Srbsko: JJeaeMbap. Hrvatsko: Prosinac. Češko: Prosinec.
^ 31 dni. -tP-
Luž.-srb.: Hodovvnik Poljsko: Grudzien. Rusko: fleKaČPb.
Dnevi		Za rimske katoličane	Za pravoslavne		Narodna imena
1	Sred.	Ujedinjenje SHS	18	Državni praznik	Božena
2	Čet.	Bibijana, m.	19	Abdija	Tihomir
3	Pet.	Fran Ks., sp.	20	Gregor Dekap.	Sveljub
4	Sob.	Barbara, d. m.	21	Darovanje M. D.	Velika
K.: Ivan Krst. v jeli. Mat. 11. — P.: 0 Jajrnvl hčerki. Luk. 8.					
5	Ned.	2. adv. Sava, op. ©	22	24. po Duhovem	Stojana
6	Pon.	Nikolaj, šk.	23	Aleksander	Vladovita
7	Tor.	Ambrož	24	Katarina	Veselin
8	Sred.	Brezm. sp. M. D.	25	Klemen	Rodana
9	Čet.	Levkadija, d. m.	26	Alimpij	Savica
10	Pet.	Melhijad, p.	27	Jakob Perz.	Dražič
11	Sob.	Damaz, p.	28	Štefan	Gojica
K.: Ivan K. pričuje n Kristu. Iv. 1. — P.: 0 usmiljenem Samarijanu. Luk. 10.					i
12	Ned.	3. adv. Maksencij 3)	29	25. po Duhovem	Široslav
13	Pon.	Lucija, d. m.	30	Andrej, ap.	Vitača
14	Tor.	Dušan Spiridijon, op.	l/IZ	Naum	Vojmir
15	Sred.	Kv. Kristina, d.	2	Uroš	Cvetana
16	Čet.	Evzebij, šk.	3	Sofronij	Jaronega
17	Pet.	j-Kv. Aleksandrov dan	4	Državni praznik	Strojslav
18	Sob.	Kv. Gracijan, šk.	5	Sava	Ljubonega
K.: Ivan K. pnklican v proroke. L. 3- — P.;			0 bogatinovih sadovih. L. 12.		
19	Ned.	4. adv. Nemezij @	6	26. po Duhovem	Uglješa
20	Pon.	Liberat, m.	7	Ambrož	Boživoj
21	Tor.	Tomo, ap.	8	Patapij	Tomislav
22	Sred.	Zenon, m.	9	Spoč. M. D.	Zvezdana
23	Čet.	Viktorija, d. m.	10	Ivan, desp.	Ozrislav
24	Pet.	f Adam in Eva	11	Danilo	Dunja
25	Sob.	Božič. Rojstvo Gosp.	12	Spiridijon	Žitigoj
K.	: Simeon in Ana ozn. Gosp. L. 2. — P.: Jezus ozdravi v soboto. L. 13.				
26	Ned.	Ned. po božiča. Štefan	13	27. po Duhovem	Zlatka
27	Pon.	Ivan, ev. (	14	Tirzo	Pelislav
28	Tor.	Nedolžni otročiči	15	Eievterij	Zorica
29	Sred.	Tomo, šk.	16	Agej	Vrhoslav
30	Čet.	David, kr.	17	Danilo	Branimir
31	Pet.	Silvester, p.	18	Sebastijan	Blažena
meseca za 4 min.
Dan je dolg 8 ur 40 min. do 8 ur 24 min.
Beležke.
Pristojbine:
I.	Poštne.
A. Tuzemski promet.
Izza 1. VI. 1925 so v veljavi tele pristojbine:
1. Pisma do 20 gr 1 Din; za vsakih 20 g 50 p več.
2. Dopisnica — navadna 50 p, z odgovorom 100 p.
3.	Tiskovine do 50 g 25	p; za vsakih 50	g 25 p več;
največja	teža 2 kg; pošiljajo se	odprte. Tiskovine	za slepce do
500 g	10	p; za vsakih 500 g 10 p	več; največja teža	3 kg; odprto.
4	Vzorci brez vrednosti do 100 g 50 p; za	vsakih 50 g
25 p več; največja teža 500 g; zaviti pregledno.
5. Poslovni papirji do 200 g 1 Din; za vsakih 50 g 25 p več; naj večja teža 2 kg; odprto.
6. Mešane pošiljke — kakor za vzorce; če so pa poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje.
7. Priporočnina 3 Din.
8. Ekspresnina 3 Din.
9. Pristojbina za pokaz 50 p.
10. Povratnica, zahtevana pri predaji 3 Din, po predaji 6 Din
11. Poizvednica 3 Din.
12. Za preklic pošiljke, izpretnembo naslova, znižanje ali črtanje odkupnine se plača pristojbina za priporočeno pismo, oziroma tudi še za brzojavko.
13. Poštanske uputnice (nakaznice) (komad 25 p) — a) navadne: nakaznica do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300 p, do 500 Din 400 p, do 1000 Din 500 p; izplačnina do SO Din 50 p, do 1000 Din 100 p, do 5000 Din 200 p. b) brzojavne: nakaznina, kakor pri navadnih nakaznicah; izplačnlne ni nobene; brzcavna pristojbina, ekspresnina 3 Din. Pristojbine se plačajo pri predaji.
14. Vrednostna (denarna) pisma — pristojbina : a) težna do 20 g 400 p, do 40 g 450 p, do 60 g 500 p, do 80 g 550 p, za vsakih 20 g 50 p več; b) vrednostna do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din; za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti še po 1 Din več; dostavnina 3 Din; obvestnina 50 p; ekspresnina 3 Din.
15. Zavitki	(paketi) — pristojbina	: a)	težna do 3	kg 8 Din,
do 5 kg 12	Din,	do 10 kg 25 Din, do 15	kg 40 Din,	do 20 kg
50 Din; za obsežnejši paket ali paket, ki zahteva večjo opreznost, se plača dvakratna težna pristojbina; b) vrednostna: do 100 Din 1 Din, do 500 Din 2 Din, do 1000 Din 5 Din, do 5000 Din 10 Din, potem za vsakih 1000 Din ali del te vrednosti po 1 Din več; dostavnina 5 Din; obvestnina 50 p; nakaznina za odkupnino do 25 Din 1 Din, do 50 Din 150 p, do 100 Din 200 p, do 300 Din 300	p, do	500	Din 400 p, do 1000	Din	500 p, do	2000 Din
600	p, do	3000	Din 700 p, do 4000	Din 900 p, do	5000 Din
1200 p. Največja teža 20 kg; vrednost neomejena.
. B. Inozemski promet.
1. Pisma: do 20 g 3 Din; za vsakih 20 g 150 p več.
2. Dopisnice: navadne 150 p, z odg. 300 p.
3. Tiskovine: do 50 g 50 p ; za vsakih 50 g 50 p več; za tiskovine v Cehoslovaško veljajo pristojbine za uizemstvo. Za slepce : do 500 g 20 p; za vsakih 500 g 20 p več.
4. Vzorci brez vrednosti: do 100 g 1 Din; za vsakih 50 g 50 p več.
5. Poslovni papirji: do 300 g 3 Din; za vsakih 50 g 50 p več.
6. Mešane pošiljke: kakor za vzorce; če so poslovni papirji vmes, kakor za poslovne papirje.
7. Priporočnina: 3 Din.
8.	Ekspresnina: 6	Din.
9.	Povratnica: pri	predaji	3	Din,	po	predaji	6	Din.
10.	Poizvednica: 6	Din.
11.	Preklic pošiljke,	izprememba	naslova:	6	Din.
12. List za odgovor: 8 Din.
13. Pristojbina za ocarinjenje pisemskih pošiljk: 3 Din.
14. Vrednostna pisma: pjomet sedaj dovoljen z Albanijo, Avstrijo, Belgijo, Bolgarijo, Čehoslovaško, Egiptom, Francijo, Gdanskim, Italijo, Madžarsko, Nemčijo, Poljsko, Romunijo, Švedsko, Švico, Turčijo in Veliko Britanijo; teža 2 kg, vrednost 1000 Din; težna pristojbina kakor za priporočene pošiljke iste teže, vrednostna 5 Din.
15. Zavitki (paketi) — pojasnila o pošiljatvi se dobe pri vsaki pošti.
II.	Brzojavne.
Za brzojavko v notranjem prometu se plača redne besedne pristojbine 50 p, najmanj 5 Din; vsaka brzojavna polica velja 50 p. Brzojavka s potnino: pristojbina za sporočilo potnine 5 Din: za kilometer po dnevu 10 Din, ponoči 20 Din, največ do 10 km.
Najvažnejše o brzojavkah v evropskem inozemstvu: pri vsaki brzojavki se računa ena beseda več; najmanjša pristojbina znaša 1 frank = 15 Din.
Lestvice za pristojbino kolkov ali štempljev.
I. Kolek za menice.
Od vseh vrst menic, ne glede na to, ali so izdane v državi ali v inozemstvu:
do 300 Din	Din	0'60
preko 300 Din do 600 Din.................................................Din	T20
600 „ „ 1.200 „ „ 2 —
1.200	„	„	2.000	   4--
2.000	„	„	3.200	    6-20
3.200	„	„	5.000	   9-80
5.000	„	„	6.800	   13'20
preko 6.800 Din do	10.400 Din		. Din 19 —
10.400 „ „	14.000 		• „ 25 —
14.000 „ „	20.000 		• „ 34 —
20.000 „ „	26.000 			. „ 43 —
26.000 „ „	32.000 „		. 52--
32.000 „ „	38.000 ,,		• „ 61 —
38.000 „ „	44.000 			• „ 70-—
44.000 „ „	50.000 			• „ 79 -
„ 50.000 „ „	60.000 „		• 94 —
60.000 „ „	70.000 			. „ 109 —
70 000 „ „	80.000 			„ 124—
80.000 „ „	90.000 			. „ 139 —
90.000 „ „	100.000 			. „ 154 —
„ 100 000 „ „	125.000 „		■ „ 192 —
„ 125.000 „ „	150.000 			. „ 230 —
„ 150 000 „ „	175.000 			. „ 268 —
,. 175.000 „ „	200.000 			. „ 306 —
„ 200.000 „ „	250.000 			. „ 382 —
„ 250.001 „ „	300 000 			. „ 458 —
„ 300.000 „ „	350 000 		. „ 534 —
„ 350.000 „ „	400.000 			. „ 610 —
„ 400.000 „ „	500.000 			. „ 760 —
preko 500.000 Din od vsakih 1000 Din še po 1 Din. 1000 Din se jemlje za popolnih 1000 Din.		Znesek izpod
II.	Kolek za pobotnice. Od vsakega zneska ... ‘/2°/o
III.	Kolek za pogodbe.
a) Pristojbina za kupne in najemne pogodbe (izza 1. VIII. 1922):
Za premičnine...................................................2°/o
Za nepremičnine...................................................6%
b) Pristojbina za druge pogodbe:
— Din do 5 Din......................
preko	5	n	ii	10
»	10		ii	15
»>	15	)»	ii	25
»>	25	i»	ii	50
*»	50	ii	ii	75
	75	>i	n	100
it	100	ll	ll	200
)f	200	li	*) !•	300
V	300	ii		400
t>	400	ii	ii	500
ti	500	ll		600
in za nadaljnih vsakih 400 Din po 2 Din več
IV.	Kolek za račune.
Din —
3
•i
6
05
10
15
25
50
75
Dl*. Jakob Pirnat, mecen Družbe sv. Cirila in JVIetoda.
Dne 8. junija 1924 je umrl v Lazih pri Velenju bivši odvetnik in graščak dr. Jakob Pirnat, ki je zapustil vso svojo prav znatno imovino Družbi sv. Cirila in Metoda.
Pokojnik je bil rojen dne 20. julija 1847 v Št. liju pri Velenju. Pravniške študije je dovršil v Gradcu z odličnim uspehom; potem se je posvetil odvetništvu. Že kot visokošolec in pozneje kot odvetniški koncipijent je aktivno posegel v narod* no in politično delovanje. Bil je n. pr. med usta* novitelji Celjske čitalnice. V poznejšem življenju je postal svoje vrste samotar, toda nikoli se ni izneveril svojemu narodu in njegovim težnjam.
Pisec teh vrstic je sklenil o priliki službenega potovanja po Šaleški dolini pred 13. leti spoznati pokojnika osebno. Ker mu je bilo znano, da je izredni samotar graščak in povrhu še doktor, mu je bilo nekako tesno, kako se mu naj dostojno približa. Dospevši pred grad, ki pa je bil zunaj bolj podoben razvalini, je naletel pred hlevom na starega, po obleki in obrazu zanemarjenega moža, ki je kidal gnoj. Smatrajoč ga za hlapca, ga je vprašal, ali je gospod graščak dr. Pirnat doma. Mož je zapičil vile v gnoj ter odgovoril: «Tisti sem <jaz! Kaj pa želite?» Ker je stal sredi gnojnice, se mu obisk ni mogel približati, temveč se mu je na daljavo predstavil. Pokojnik je napravil prav vzra* doščen obraz, si obrisal gnojne noge in roke ob travo ter peljal gosta v pritlično grajsko sobo. V sobi je bila nepogrnjena postelja s slamnjačo, miza in dve stari klopi. Mož je prinesel hleb črnega kruha, suho klobaso in steklenico slivovke. V raz*
govoru je povedal, da ima samo to sobo opravljen no, v prvem nadstropju pa hrani v sobah sadje, krompir, seno, slamo itd. Pri slivovki je postal pokojnik zelo zgovoren ter s ponosom pripove* doval, da je že pred petimi leti napravil oporoko, v kateri je določil Družbo sv. Cirila in Metoda za
Dr. Jakob Pirnat.
glavnega dediča. Končno je gosta spremil v trg Velenje, ne da bi se bil obul.
Radi takega samotarskega življenja je smatrala pokojnika njegova okolica za velikega čudaka; živel je skrajno skromno, skoraj beraško. Odrekel se je vsaki udobnosti v hrani in obleki, da prihrani.
čimveč premoženja, toda ne zase (bližnjih svojcev ni imel, ker je ostal vse življenje samec), temveč le za svoj narod. Družba sv. Cirila'in Metoda po* stavi svojemu velikemu dobrotniku dostojen na* grobni spomenik, a trajnejši spomenik si je po* stavil blagi pokojnik v srcih hvaležnih rojakov. — Večna mu slava!
Kompoljski:
Nemci in mi.
Na veliko začudenje slovenske narodno čuteče javnosti so dobili Nemci pri volitvah v narod* no skupščino leta 1923. v mariborskem okrožju svoj mandat. To začudenje je bito tem večje, ker je bilo v naši javnosti splošno razširjeno krivo mnenje, da so Nemci v Sloveniji s preobratom in ustanovitvijo naše narodne države za vselej do* igrali svojo vlogo v našem javnem življenju.
Poznavalcev razmer in opazovalcev tedanjega volilnega boja pa ta izid nikakor ni presenetil. Mentaliteta našega obmejnega prebivalstva, neopa* ženo in tiho, a zato tem bolj uspešno sistematično delo naših nasprotnikov ter nenavadno oster med* sebojni boj slovenskih strank, vse to je vplivalo na slovenskega volilca, da je pripomogel Nemcem do mandata.
Naravno, 4a se je samozavest neznatne nem* ške manjšine s to pridobitvijo silno dvignila. Saj niti sama ni pričakovala takega uspeha, kakor ga tudi nismo pričakovali mi. Zato je bila upravičeno ponosna in se je ponašala še bolj pred zunanjim svetom kakor pa pred nami s to pridobitvijo. K sreči pa so bile po teh volitvah splošne politične razmere v naši. državi take, da ta, za nas toliko sramotni mandat, ni prinesel nam toliko škode,
3
našim nasprotnikom pa ne toliko koristi, kakor bi se bilo lahko dogodilo ob drugačnih prilikah. Pač pa datira od takrat smotreno delo nemške manj« šine na naši severni meji.
Uspehov tega dela naša širša javnost še ne čuti in ga tudi ne vidi, ker ga pač noče videti. Kdor se pa malo bolj poglobi v sedanje obmejne razmere, pa opazi naravnost presenetljive znake tega tihega, smotrenega in vztrajnega dela. Splošno se opaža ne samo v večjih prometnih središčih, ampak tudi zunaj po deželi in celo v hribovskih seliščih, da nastopa nemška manjšina, oprta na naše neza« vedne in zapeljane ljudi, mnogo bolj samozavestno, kakor je nastopala prej. Izguba skupščinskega za« stopstva, katero je prineslo leto 1925. nemški manjšini v Sloveniji, tega dela nikakor ni zavrla, kakor bi pričakoval marsikak naivnež. Zgodilo se je baš nasprotno: vse v tem pravcu usmer jeno delo se je noživilo, poglobilo in prilagodilo novim raz« meram ter se vrši za širšo javnost skoro neopaženo pod raznimi kulturnimi, gospodarskimi, športnimi, turistovskimi ali pa prijateljskimi gesli. In kakor lahko vidi vsak nepovršen opazovalec, doseza to delo presenetljive uspehe. V tem podrobnem delu korenini tudi tista samozavest in ponos, ki se pojavljata pri nemški manjšini zlasti v zadnjem času na naši severni meji.
Vse to delo lahko opredelimo na dve veliki skupini, in sicer:
al delo, katero vrši naši državi pripadajoča nemška manjšina na našem ozefhlju;
b) delo, katero se vrši pri nas po pripadnikih tujih držav.
Ad a). O prvem ne bom izgubljal besed, in si« cer ne zato, da bi ne uvidel velike važnosti njegove, ampak zato, ker je način tega dela pri nas tudi v širši javnosti kolikor toliko znan še izza prejšnjih časov. Vrši se pod pretvezo kulturnih, gospodar« skih, športnih, turistovskih in prijateljsko družab«
nih, največkrat navidezno slučajnostnih, manjših sestankov. To delo je tem uspešnejše, ker se vrši, dasi skoraj neopaženo, vendar docela sistematično. Zanj se ne zanima niti naša uprava, niti naša jav* nost. V prvi vrsti bi bila v to poklicana seveda naša narodnoobrambna društva, katera bi morala vzbuditi zanimanje v širši javnosti in pritegniti k temu narodnoobrambnemu delu tudi državno obs last. Zakaj naše narodnoobrambno delo zlasti na severni meji je obenem tudi državnoobrambno delo. Žal pa, da zapadajo naša narodnoobrambna društva ob splošni brezbrižnosti javnosti od dneva od dneva vedno večjemu mrtvilu.
Ad b). Nekoliko obširneje pa se je treba baviti z drugo skupino, t. j. z delom, katero vrši v tem oziru inozemstvo na našem ozemlju.
Kot pravični nasprotniki moramo odkrito pri* znati, da so bili v tem delu Nemci že od nekdaj pravi mojstri in so še — danes. Velikanski in dale* kosežni poraz v svetovni vojni jih ni oplašil, ampak naravnost podžgal v tem oziru. Okoli 30 milijonov, t. j. ena tretjina njihovega naroda živi raztresena po tujih državah v vseh petih .delih sveta. In ven« dar imajo z vsakim, tudi najmanjšim drobcem, tesne kulturne in gospodarske stike. Ti kulturni in gospodarski stiki pa donašajo njihovi domovini že sedaj razne sadove, donašali jih bodo pa še več v bodočnosti.
Svoje delovanje so v tem oziru uredili prav smotreno in so ga kolikor največ mogoče osredo* točili. Pri nas najbolj poznani društvi, katerih delo* vanje smo dolgo let okušali na lastni koži, «SchuU verein» in «Siidmark», sta se združili. Leta 1925. so otvorili v Stuttgartu «Nemški narodni dom» (das Haus des Deutschtums), ki je postal središče notranjega, še bolj pa zunanjega narodnoobramb* nega dela in kamor se sedaj stekajo niti nemških manjšin z vsega sveta in od koder dobivajo novih napotkov, pobude in — gmotne pomoči. Da si vsaj
3*
nekoliko lahko predstavimo velikost tega pod* jetja, naj omenim, da ima poslopje 87 prostorov, kateri so vsi urejeni in se res uporabljajo samo za narodnoobrambno delo in propagando nem; štva. V njem se nahajajo razni arhivi, muzeji in razstave; z eno besedo vse, kar spada v to stroko. Samo čitalnica prejema 600 raznih nemških ino* zemskih časopisov. Oddelek za zemljevide ima urejenih nad 7000 zemljevidov, ki kažejo nemške manjšine iz vseh delov sveta. V njem je nastanjen nemški inozemski institut, kateri se je osnoval leta 1917., torej takrat, ko je najhuje divjala sve* tovna vojna, kar je tudi značilno. Od tu se vodi nad 100 nemških obrambnih in napadalnih društev, od tu izvira silno obsežna nemška propagandna literatura od znanstvenega dela in ugledne revije pa tja do navadne brošure in letaka.
Ta institut izdaja tedenski časopis v obliki letaka takozv. «Pressekorrespondenz». V njem se priobčujejo novice iz vseh delov sveta, ki so količ* kaj v zvezi s kulturnim, gospodarskim ali političnim življenjem nemških manjšin širom sveta. Da so te novice na poseben način prikrojene in pobarvane, je samoobsebi umevno. Saj se ta letak razpošilja ne samo raznim kulturnim, političnim in drugim društvom doma in v inozemstvu, ampak tudi vsem nemškim časopisom, ki potem delajo s ponatiskom tistih novic in s svojimi komentarji uspešno propa* gando. Seveda se ta list (letak) pošilja vsem brez* plačno.
Brez dvoma bo nas zanimalo sledeče značilno dejstvo: Ko se je meseca maja 1925 slovesno otvoril «nemški narodni dom» v Stuttgartu, je izdal «nemški inozemski institut» slavnostno številko . svoje redne polmesečne revije. Za to številko so poslali gradivo z vsega sveta, pred vsem nemški poslaniki in odpravniki poslov. S posebnim dopi* som pa so pozdravili otvoritev ravno predstavniki državne uprave, in sicer skoro vsi od drž. kance*
iarja dr. Luthra in zunanjega ministra dr. Stresse« manna, pa tja do poslanika v republiki Uruguay.
Tako Nemci. In mi?! —
Toliko v splošnem o tej organizaciji, katere delovanje se čuti vedno bolj tudi med nami. Ne samo to, da njihova propagandna literatura obširno razpravlja o položaju nemškega življa v naši državi, seveda iz docela svojega stališča, da se vsaka navi« dežna krivica, katera se zgodi nemškemu življu pri nas na gospodarskem, kulturnem ali političnem polju, po svoje pobarva in razpošlje širom sveta, ampak tudi drugače čutimo delovanje te organi« zarije. Ni samo gol slučaj, da se od časa do časa v obmejnih krajih pojavljajo trdovratne govorice, da se severni del mariborske oblasti pridruži Av« striji. Za leto 1925. je termin za to mesec oktober. Kot neodrešeno nemško ozemlje imajo n. pr. na svojih propagandnih zemljevidih označeno vso Dravsko dolino, Slovenske gorice, Ptujsko polje, del Haloz in vso Mislinjsko dolino, tako da teče meja — po njihovem naziranju severno od Celja. Ako se je mudil v poletju 1925 v naših obmejnih severnih krajih neki Saksonec in imel «prijateljsko družabne« sestanke z voditelji nemštva v posa« rneznih krajih, tudi to ni gol slučaj, ampak smo« treno delo gotove organizacije. Prav gotovo tudi niso bili samo tisti trije častniki iz Nemčije na propagandnem delu v naši državi, katere je res slučajno prijela naša policija meseca julija 1925 v Zemunu. Na tem in takem delu dela velikanski aparat, katerega mi ne vidimo, katerega uspehe pa utegnemo doživeti že mi, prav gotovo pa naši zanamci.
Zato je docela neumestno in skoro bi rekel naivnootroško posnemati ptiča noja in zapirati oči pred sicer nerazveseljivimi, a žal resničnimi dejstvi. Kljub vsemu navdušenju za lastno državo, ali prav« zaprav ravno zato, se ne smemo izogibati realnosti, ampak pogledati tudi trpki resnici naravnost v oči
ter pripoznati, da perspektiva v bodočnost naših mej ni posebno razveseljiva in rožnata. Ko se pri* ključi Avstrija Nemčiji, kar se zgodi najbrž prej, nego si mislimo, kljub in proti vsem oviram, potem bomo mejili mi slabiči na kolos 60 milijonski, skrajno žilav in podjeten narod. Takrat ne bo pomagalo še tako veliko junaštvo majhnega naroda in tudi ne še tako dobro orožje, v katerem nas bo nasprotnik vedno nadkriljeval. Zakaj računati na tako ugodno konstelacijo, kakor jo je imela med svetovno vojno ravno mala Srbija, bi bilo nesmi? selno. Tako razmerje se ne pojavi niti ne vsakih tisoč let enkrat, še manj ga more seveda roditi vsako stoletje.
In kaj smo storili za utrditev meje mi v sedmih letih po osvoboditvi in kaj storimo še danes v osmem letu?! —...
Človek bi najrajši molčal. Res smo na meji nacionalizirali celo vrsto šol in tudi nekaj pod* jetij. A te šole so danes deloma prazne, ali pa le delno zasedene večinoma z mladim, neizkušenim učiteljstvom, ki je danes tu, jutri tam. Naša meja, po naravi tako lepa in zanimiva, velja v zaledju kot Sibirija, kamor se pošiljajo ljudje v pregnanstvo iz vseh stanov in poklicev. Mi sami ne storimo ničesar, država pa tudi ne. In tako kvečjemu malo pojadikujemo — vsako leto le enkrat v CM kole? darju — tuintam sklenemo še kvečjemu kakšne resolucije, katere zapremo v miznico, in basta, pri koncu smo. Zato dandanes na meji ne moremo drugega pokazati, kakor celo vrsto na pol praznih šol in pa trumo finančnih paznikov, mladih in čilih dečakov, katere je zaneslo na mejo iz vseh koncev in krajev. O resnem gospodarskem in kul? turnem delu z prav malimi izjemami ni niti govora. Naša meja vzbudi zanimanje širše javnosti samo takrat, kadar so volitve v narodno skupščino. Takrat jo oblazijo vse stranke in vsi kandidati obljubljajo nemškemu prebivalstvu nebesa na
žemlji, potem pa vlada zopet navidezni mir božji do prihodnjih volitev. Med tem časom pa delajo prav tiho, vztrajno in smotreno naši narodni na* sprotniki, katerim so ti kraji in ljudje vse drugače pri srcu, kakor pa nam.
k* Dr. Pavel Turner.
Nase časopisje, ki ima dovolj prostora za vse medsebojne strankarske izpade, ki posvečuje cele kolone pustolovščinam širom sveta, ki zna vzbuditi med občinstvom zanimanje za vsako ma* lenkost, to časopisje pušča dalekosežni proces, ki
se vrši ob naši meji, docela iz vidika. In vendar je tu prizadet naš lastni narod, naša lastna država!
Najbolj pogosto naletimo na izgovore, da je zadeva naših mej stvar — države. Stvar pa ni ta* ka, kakor se navadno vzame. Državo tvorimo mi, državljani. Torej je to naša zadeva. Če bomo mi čakali, da pride incijativa za smotreno gospodar* sko in kulturno delo v naših obmejnih krajih iz Beograda, potem res lahko držimo križem roke mi in še cele generacije, ki pridejo za nami; če jih bode pustil naravni nasprotnik, namreč.
Pobuda za tako delo mora iziti direktno iz naroda in njegovih voditeljev. Njihova naloga je, da to delo usmerijo ter da najdejo pota in sred* stva za dosego postavljenega smotra. Prav tako je tudi njihova dolžnost, da pritegnejo k moralne* mu delu in gmotnim žrtvam ves vladni, oziroma državni aparat lastne narodne države. Država ozi* roma vlada se tega sodelovanja in tudi žrtev ne bode branila. Saj je to prav tako ali pa še bolj v njenem lastnem interesu, kakor pa v našem na* rodnem. Povsod delajo tako in dosezajo uspehe. Mar bomo mi hodili druga pota?
Poživitev in temeljita reorganizacija našega narodnoobrambnega in narodno prerojevalnega dela v mejah lastne države je nujna in neodložlji* va. Ko bode pa to vprašanje rešeno, potem bomo morali šele misliti na brate in sestre, katere je usoda zanesla v tujino. Pri tem ne mislim samo na neodrešeno Primorje in Koroško, ampak tudi na tiste tisoče in stotisoče, ki žive razkropljeni skoro po vsem svetu in imajo menda edini spomin na rodne brate in sestre trpko zavest, da je na nje pozabila tudi lastna — domovina. Uverjcn sem, da se našemu narodu, materinemu jeziku in domovini naši vsako leto odtuji na desettisoče naših ljudi ne toliko po lastni, kakor pa p o naši krivdi.
Marica Lamutova:
Oj bratje, združimo se v delu!
Še pridejo k nam z juga ptice, še pride z juga k nam spomlad, a srcu ne prinese več veselja, ne tužnim mislim solnčnih nad ...
Oe duša se jc napotila na draga, rodna kraška tla, še vedno se je povrnila bolj žalostna, kot tja je šla, ker zdi se, da je ves prostrani Kras postal le eden skupni grob, gomila naših lepih prošlih dni, ki tujec jim je grobokop.
Tam doli suženjstvo . .. robovi ... a tu brezdomovinstvo in razdor, brez bratoljubja hčere in sinovi.,.
Le malokdaj smo bili si edini: oj, bratje, našli smo se one dni, ko tujec jc prelival našo kri, ko smrtno pesem je zaklenkal Slovencem Gosposvetski zvon, ko južne brate spet je vklenil sovrag v okove robskih spon — tedaj smo našli se — ponižani, razžaljeni, izdani...
V bolesti divji
zbudila se je naša vest,
k osveti stisnili smo pest,
iščoč podjaimljcnim svobodnih cest,
a le trenutno ...
Oj, bratje, združimo se v delu. brez srda in zavisti, v ljubavi do svobodne grude, a stalno — ne trenutno!
Vzajemno iščimo koristi, da skupnega bo dela blagoslov zrahljal okove zasužnjenih sinov!
In kadar loti nas se bratski srd, stopimo na naš Getzemanski vrt, napotimo se tja na Suhi bajer, premislimo trpina zadnjo pot, ki šel je strt brez krivde v smrt; recimo: mea culpa! in konec naših bo zablod!
Največji tisti bo junak, ki brez orožja bo pregnal oblak, ki bratske nam ljubavi ogrevajoče solnce skriva ...
Kompoljski:
Pred vojnim sodiščem.
Vojaška sodišča niso imela v svetovni vojni nikjer toliko posla, kakor v Srbiji. Na desettisoče nedolžnih starcev, žen in skoraj še otrok so zlasti izprva po zasedbi kratkomalo usmrtili, pobili in pobesili brez preiskave in razsodbe. Tisoče pa so spravili pred vojno sodišče, ker so hoteli zuna* njemu svetu vsaj na videz pokazati, da je bila tista strašna nečloveška moritev — potrebna in upra* vičena.
Pred vojnim sodiščem v Beogradu se je leta 1916. obravnaval nenavaden slučaj. Pred številnim vojaškim sodnim dvorom je namreč stala enajst* letna Milica Baričeva, hči bivšega srbskega višjega uradnika, ter se je razgovarjala radi poskušenega veleizdajalstva. Navaden konec take obdolžitve so bile — vislice.
Komaj enajstletna Milica je prišla pred vojno sodišče takole: Ko se je posrečilo združenim Nemcem, Avstrijcem in Madžarom leta 1915. dru* gič zasesti Beograd, so nastale v mestu silne zmeš* njave. Kdor je mogel, je zbežal, ali pa se je vsaj
skril pred krutim sovražnikom, ki ni poznal no* benega usmiljenja ter ni prizanašal niti starcem, ženam in otrokom.
Miličin oče je moral hipoma odpotovati s svojimi uradnimi spisi že par dni pred zasedbo v Pariz. Komaj, da se je še poslovil od svoje žene in hčerke edinice. Tako sta ostali mati in Milica sami v tistih težkih dneh.
Par dni nato je udrl sovražnik nepričakovano v mesto in ga strahovito pustošil. Vse je bežalo. Milice takrat ni bilo doma, bila je pri neki pri* jateljski rodbini na drugem koncu mesta. Mati jo je čakala, iskala in klicala, a je v tisti velikanski zmedi ni mogla najti. Zato se je v zadnjem hipu na prigovarjanje svojih prijateljic pridružila bes guncem, ki so spremljali srbsko vojsko na oni usodni križevi poti v hudi zimi preko gorate Albas nije in slednjič na otok Krf. Upala je, da med potjo naleti na svojo hčerko edinico.
A Milica je ostala v Beogradu. Ko je zmislila na beg, je bilo že prepozno. Tako je ostala deklica sama brez očeta in matere, brez vsake pomoči v mestu, kjer je gospodaril sovražnik s samo njemu lastno krutostjo. Prebivala je v skromni sobici v stanovanju svojih staršev, druge prostore pa so zasedli sovražni častniki. Živela je, kakor je ve* dela in znala. Ohraniti je hotela imovino svojih roditeljev, zato ni hotela zapustiti lastnega doma ter se preseliti k znancem.
Seveda je imela vojaška uprava vso oblast v rokah. Kako je gospodarila, si lahko mislimo. Kljub vsemu pa je morala slednjič dovoliti, da so doma ostali domačini iskali svojce po mednarod* nem Rdečem Križu. Marsikomu se je po večme* sečnem poizvedovanju vendarle posrečilo izvedeti naslov bližnjih in daljnjih sorodnikov, s katerimi je potem ostal v redkih pismenih stikih.
Tudi Milica je iskala na ta način svoje rodi* telje. Po več mesecih je zvedela naslov svojega
očeta. Mati pa je bila podlegla mukam tiste strašne poti preko Albanije in umrla.
Z očetom si je pridno dopisovala. Seveda je pa bilo pisarjenje svojcem omejeno in strogo nad« zorovano. Pisati se je smelo samo tolikokrat, ko« likorkrat je dovolila vojaška oblast. Vsa pisma je oblast natanko pregledala, preden jih je oddala naprej. Torej se je smelo pisati le to, kar je bilo vojaški oblasti po godu, ne pa — resnice.
Milica je bila v svoji bedi in osamelosti vsa srečna, ko je našla očeta. Pisala in pisala mu je pač tolikokrat, kolikorkrat je smela. Tudi od njega je prejemala še precej redno poročila.
Mlademu in ljubečemu srcu pa je bilo težko pisati samo tisto suhoparnost, da je živa in zdrava ter da se ji godi dobro. Saj je videla in sama oku« sila toliko gorja in bede, doživljala dan na dan toliko vnebovpijočih krivic! Kako rada bi si bila olajšala svoje srce in vsaj malo potožila svojemu očetu! Pa ni smela.
Zato je njena brihtna glavica tuhtala in tuh« tala skoro noč in dan. Slednjič se ji je pa le po« srečilo.
Za dopisovanje so se dobivale nalašč v ta namen napravljene dopisnice iz močnega papirja. Milici je šinila v glavo misel, da bi se morda dala taka dopisnica — precepiti. V sredino bi se lahko potisnil majhen pooisan listič obe polovici bi se zopet zlepili, in tako bi voiaška oblast ne zapa« zila ničesar pri pregledu. Oče bi pa morda le prišel na to in bi zvedel, kaj se godi v Beogradu.
Razveselila se je te misli in šla takoj na delo. Vzela je več dopisnic ter se urila v preceplje« vanju in zlepljanju. Ker ni bila nerodna, se ji je kmalu obnesla ta poskušnja nad vse pričakova« nje dobro. Vsaj tako je mislila.
Pa je napisala majhen listek, ga potisnila med obe polovici ter ji zopet zlepila. Nevajeno oko ni niti zapazilo, da je bila dopisnica precepljena in
zopet zlepljena. Opazila je pa to vojaška oblast pri cenzuri. In par dni potem, ko je Milica oddala dotično dopisnico na pošto, je prišla po Milico vojaška patrulja ter jo odgnala v zapore.
Po večmesečnem trnljenm in zasliševanju je prišla Milica končno pred vojno sodišče. Docela
Karla Ponikvarjeva.
si je bila svesta, da jo čaka — smrt. Dasi tako mlada, vendar se ni prav nič bala smrti. Prešinjala jo je neka posebno prijetna zavest, da bode umrla za domovino. In koliko jih je videla, ko so šli v gotovo smrt brez vsakega strahu in z nekim svetim ponosom. Saj, so vedeli, da umirajo za rodno
zemljo, za narod svoj, za svojo domovino in pa tudi za to, da se bode njihovim potomcem pozneje godilo na tem kosu lepe domače zemlje bolje v zlati svobodi.
Tako je tudi Milica sicer bleda in upala po večmesečnem trplienju v 'eči stopila določenega dne samozavestno in ponosno pred številni sodni dvor.
»Ti si Milica Baričeva?« jo vpraša sodnik.
»Sem.«
»Si ti pisala to dopisnico in ta listek?« Sodnik ji oboje pokaže.
»Da.«
»Kdo te je napotil k temu?«
»Nikdo.«
»Pa zakaj si pisala, da smo obesili te in te?«
»Mar li ni istina?«
»A, tega se vendar ne sme pisati.«
»Zakaj ne, če je istina?«
»Pa čemu pišeš, da ropamo?«
»Li ni resnica?«
»Pa da smo napravili iz kraljevskih dvoran konjski hlev?«
»Saj imate konje v njem.«
Z napeto pozornostjo so poslušali sodniki jasne in odločne odgovore mlade Srbkinje. Priča; kovali so, da bode deklica lagala, se tresla od strahu, jokala in prosila milosti. Zdaj pa ravno nasprotno. Vse je priznala odkrito ter odgovarjala na stavljena vprašanja odločno z nekim posebnim ponosom, iz katerega je zvenelo kakor zaničevanje sovražniku. Vsi so bili razočarani. Še celo sodnik je prenehal, umolknil in se zamislil. Potem pa se je obrnil kakor v zadregi k sodnemu dvoru ter vprašal v nemškem jeziku, češ, kaj naj napravimo s tem človečetom.
Mesto sodnikov pa mu je odgovorila v nem* škem jeziku Milica sama:
»Gospodje! Jaz nisem nikako človeče, ampak poštena Srbkinja, ki ljubi svojo domovino. Z me* noj pa storite to, kar ste storili z drugimi.«
Ves sodni dvor se je spogledal od začudenja. Nihče ni niti slutil, da Milica razume in govori tudi nemško. Že to jih je osupnilo. Še bolj pa jih je osupnil odgovor sam na sebi.
Sodnik ukaže, da naj straža odvede Milico. Sodni dvor pa se posvetuje o kazni.
Milica Baričeva je bila — oproščena. Življe* nje ji pa ni rešila njena mladost, ampak odkrito* srčnost in neustrašenost ter ljubezen do domovine Sodniki se kar niso mogli načuditi temu — otroku. Zato so ji izjemoma prizanesli. Ker so pa bili sovražniku v Beogradu nevarni celo taki otroci, zato so poslali Milico v neko oddaljeno letovišče na Madžarsko ter tamkaj opozorili, kako nevarno človeče je ta — otrok.
Ksaver Meško:
Bol.
Kakor trpe
ob vihre vzbesnelossrditili udarih, ob groma besnenju, ob bliska žarih valovi z nadzemsko silo razpenjeni in vendar v bregove negibne uklonjeni, tako trpi premnogo srce uklonjene v tesne, negibne meje.
Ksaver Meško:
Odpuščeno!
V nočeh brez spanja kdaj spomniš se morda na me, in misel ti težka in grenka vznemiri srce:
«Morda še ob smrti je mislil z bridkostjo na me.»
Poslednja moja bo misel molitev za te.
flaša manjšina v Avstriji in nemška manjšina V naši državi.
Da se postavi na laž nemško kričanje o dozdev* nem zatiranju Nemcev v naši državi, je naša agilna obrambna organizacija izdala brošuro, ki navaja jasno in popolnoma resnično paralelo o po* loža ju Slovencev pod Avstrijo in Nemcev v naši državi. Ta pojasnitev je bila potrebna zato, ker je celo avstrijski zvezni kancelar dr. Ramek nasedel lažnjivim spletkarjem ter govoril v dunajskem parlamentu o položaju naših rojakov popolnoma v duhu in po obvestilih renegata Schumija in koro* škega »Heimatsdiensta«. Dr. Ramek se je v svojem govoru povzpel tako visoko, da je trdil, da stori avstrijska vlada za koroške Slovence celo še več, kakor zahteva od nje obveznost v sanžermenski pogodbi.
Šolstvo in cerkev. Poglejmo si najprej para* lelo glede na šole. Leta 1861. je bilo na Koroškem 28 popolnoma slovenskih šol. Z nasilno germani* zacijo se je to število do izbruha vojne znižalo na 3 slovenske šole, med katerimi je bila ena šola
Rikard Mally.
1914., toda to svojo obljubo je izpolnila tako, da je odprla le 3 razrede tako zvane slovenske osnov* ne šole, a jo popolnoma podredila ondotni 5raz* redni nemški šoli, da so za obe šoli isti prostori in isto učiteljstvo t. j. nemško, oziroma renegatsko. Ko je bila koroška vlada istotako prisiljena, da
(v Št. Rupertu pri Velikovcu) zasebna. Po plebi* scitu je koroška vlada vkljub obveznim določbam sanžermenske pogodbe še te tri slovenske šole na* silno zaprla. Na pritisk Društva narodov je avstrij* ska vlada obljubila, da otvori v Št. Jakobu v Rožu zopet slovensko šolo, kakršna je bila pred letom
otvori slovensko šolo tudi v Št. Rupertu, je ime* novala za upravitelja šole zloglasnega renegata župnika Avg. Križaja, za njim pa trdega Nemca, vsled česar je izmed 59 prijavljenih otrok prišlo v šolo le 6, lansko jesen pa so se prijavili samo 3 otroci; nato so šolo zaprli. Ker so se torej sloven« ski starši uprli ponemčevalnemu zavodu, razglaša koroška vlada, da ne marajo slovenskih šol, tem« več so popolnoma zadovoljni z obstoječimi nem« škimi šolami, za slovenske šole pa da se bori le slovenska iredenta. Prave manjšinjske šole za Slo« vence na Koroškem ni torej nobene. Kar se tiče takozvanih utrakvističnih (dvojezič« n i h) šol, ki so bile ustanovljene po letu 1870., je stanje sledeče: Po načrtu bi se v takih šolah mo« ralo prvo in deloma še tudi drugo šolsko leto po« učevati razen dveh predmetov slovensko, s pri« četkom tretjega šolskega leta pa nemško, le tri ure na teden bi se morala poučevati slovenščina. Takih šol izkazuje koroška učna uprava 80. Že pred vojno so bile utrakvistične šole zgolj krinka za prikrivanje nemških šol. Učiteljstvo na teh šolah je ali nemško, ki slovenskega pismenega jezika niti ne zna, ah pa — kar je še hujše — od« padniško. Eni kot drugi se trudijo, da otrokom ogrdijo in zamrzijo materin jezik. Te šole so torej najgrše ponemčevalnice. Slovenske učitelje je nemški teror pregnal iz dežele, tisti pa, ki so vztra« jali v domovini, čakajo še danes zaman na zopetno nameščenje.
Kako pa skrbi naša država za šole svojim manjšinam? Naš splošni prosvetni zakon določa, da se otvori šola z učnim jezikom dotične manj« šine povsod tam, kjer se prijavi najmanj 30 otrok. Take šole vzdržuje naša država: V Vojvodini 193 nemških osnovnih šol s 561 oddelki. Te šole je obiskovalo v šolskem letu 1923—24 celokupno 26.091 otrok. V Hrvatski in Slavoniji je 11 nem« ških osnovnih šol. V Sloveniji je 14 osnovnih šol
z nemškim in 18 s slovenskonemškim učnim jezi* kom, torej imajo pri nas Nemci 4% osnovnih šol, čeravno nemško prebivalstvo tvori le 3 3/4 % vsega prebivalstva. Vse te šole je vzdrževala naša država popolnoma ter s tem v celem obsegu izpolnila ob« veznosti napram manjšinam. Toda naša država je
Fran Hauptman.
šla v svoji liberalnosti in strpljivosti še dalje ter v Vojvodini prostovoljno vzdrževala Nemcem še 64 otroških vrtcev (zabavišč) in 8 meščanskih šol. Tudi v Sloveniji sta 2 meščanski šoli s slovensko« nemškim učnim jezikom. A to še ni bilo dovolj. Naša država je dala Nemcem celo srednje šole,
4*
da dobe pristop v državne službe in svobodne poklice. Tako so imeli Nemci do leta 1924. dve po? polni gimnaziji (v Novem Vrbasu in Žombolju) in realko v Vršcu. Gimnazija v Žombolju je pre? nehala, ker se je to mesto odstopilo Romuniji. Po? leg tega so imeli Nemci še nižje gimnazije v Vršcu, Novem Sadu, Pančevu in Mariboru. Pozneje so nemški starši, ki so želeli svoje sinove spraviti na vseučilišča, sami želeli, naj bi se njihovi otroci čim? prej naučili državnega jezika, zato je za tekoče šolsko leto naša vlada zatvorila popolno gimnazijo v Novem Vrbasu, realko v Vršcu in nižje gimna? zije v Novem Sadu in Pančevu; ohranila pa je nižje razrede v Novem Vrbasu, Vršcu, 1 razred v Ljubljani in 4 razrede realke v Mariboru.
Tudi v cerkvi uživajo Nemci naše države po? polne pravice. V Vojvodini je 131 katoliških in evangeljskih cerkev, kjer se pridiguje le nemško; v nadaljnih 36 cerkvah pa izmenoma nemško in madžarsko. Tudi v Sloveniji je 21 cerkva, v kate? rih se vršijo le nemške pridige, v 16 cerkvah pa nemške in madžarske. Povsod so ostali nemški, oziroma madžarski duhovniki na svojih mestih, dasi je znano, da so nekateri med njimi glavni po? borniki vsenemške oziroma madžarske misli. Isto? tako je naša država obdržala v službah vse nem? ško in madžarsko učiteljstvo, dasi nekateri teh učiteljev še do danes niso napravili izpita za državni jezik.
Društva, organizacije in tisk. Dr. Ramek je bil ali sam krivo poučen, ali pa se je zanašal na splošno nepoučenost evropske javnosti, ko je v avstrijskem parlamentu trdil, da imajo koroški Slovenci nad 80 prosvetnih društev, oziroma go? spodarskih organizacij, katerih nobeno ni bilo raz? puščeno po letu 1918. Kakšna pa so dejansko ta slovenska društva na Koroškem in kako delajo v Avstriji? V Avstriji je sploh tako slabo garan? tirano za svobodo društvenih shodov in zborov,
da imajo celo nemške stranke oborožene organi« zacije v svojo obrambo i. s. socijalisti »Republika« nischer Schutzbund«, Vsenemci »Heimatsschutz« verband«, narodni socijalisti »Hackenkreutzler« itd. Lahko si torej mislimo, kako je v teh pokra« jinah s slovensko manjšino, ki seve še misliti ne sme na ustanovitev slične organizacije v svojo obrambo.
Izmed 80 društev, o katerih je govoril avstrij« si kancelar, obstoja dobra tretjina le na papirju pri političnih oblastvih, da jih morejo citirati, ka« dar je treba svetu pokazati, kakšne dobrote uživajo manjšine v Avstriji. Sicer pa ta društva ne delajo, ker ne morejo in ne smejo. Delati ta društva ne morejo, ker ni inteligence, ki bi jih vodila. Koro« ška vlada je po plebiscitu izgnala vso duhovsko in prosvetno inteligenco preko meje. Pri tem se je vlada skrila za takozvani »Heimatsdienst«, v ka« tero organizacijo so se spojila vsa zgoraj omenjena obrambna društva posameznih nemških strank. Pod parolo »likvidiranja« je »Heimatsdienst« za« čel sistematično uničevati in iztrebljevati vse, kar bi spominjalo na Slovence. Posebno divje se je vrgel »Heimatsdienst« na slovensko duhovščino in učiteljstvo kot skoraj edino inteligenco koroških Slovencev. Pod pritiskom »Heimatsdiensta« je za« čel tudi celovški ordinarij at sistematično prega« njati slovensko duhovščino; 32 naših duhovnikov je kratkomalo odpustil samo zato, ker so Sloven« ci, česar niso hoteli zatajiti. Približno toliko duhov« nikov je bilo premeščenih v nemške kraje. Od teh je bil pozneje cn del vpokojen, drugi del se je pre« selil v našo državo, ko ni mogel več zdržati groženj in šikan. Na vsa tako izpraznjena mesta je »Hei« matsdienst« diktiral nemške duhovnike, ki veči« noma sploh ne znajo slovensko. S tem so se dosegli germanizatorični smotri koroške vlade.
Pravtako nasilno se je postopalo s sloven« skim učiteljstvom. Po plebiscitu so avstrijske ob«
lasti odpustile 57 slovenskih učiteljev in učiteljic, čeravno so bili vsi rojeni in pristojni na Koroškem.
Naša država pa ni samo v konvenciji prevzela obveznost za popolno ravnopravnost manjšinam, temveč jim je to zagotovila prostovoljno v naši ustavi. Nemci se pri nas tudi pridno poslužujejo
Dr. Anton Medved.
teh pravic ter imajo razna društva s kulturnimi, gospodarskimi, prosvetnimi, dobrodelnimi in šport« nimi smotri. Samo vojvodinski Nemci imajo pri svojem »Kulturbundu« 114 krajevnih organizacij, poleg tega pa še 44 drugih društev. V Sloveniji de« luje 31 nemških društev. Razen tega so Nemci po«
litično organizirani v svoji nemški stranki. Pod Madžarsko niso smeli imeti Nemci nobenega dru? štva, tudi svojih kandidatov niso smeli postavljati.
Koroški Slovenci imajo edini časopis »Koro* ški Slovenec«, a še ta mora izhajati na Dunaju. Nemci pa imajo v naši državi 25 nemških časopi* sov in revij, med temi 5 v Sloveniji. Naši rojaki v Avstriji nimajo torej sence tistih pravic, ki jih uživa nemška manjšina v naši državi.
Ksaver Meško:
Pri mrtvi materi.
Ponoči me v spanju je angel prijel na lahko za roko.
Molče sem vstal, in tiho povedel me je s sabo.
Povedel me k tebi, o mati.
Ležala si sredi cvetlic, prečudna je bila belina, prečuden mir tvojih lic.
Pokleknil sem ob postelj, poljubil tii belo roko, poljubil bela ti lica, poljubil z očesa solzo.
Poklical sem te poltiho hoteč te zbuditi iz sna, da bi še enkrat ti povedal, da ljubim iz dna te srca.
A ti si spala, molčala.
Udaril z glavd sem ob tla.
S pekočo bridkostjo spoznal sem: ne zdramim iz smrti te sna ...
Naši grobovi.
F o sklepu zadnjega našega koledarja je pobrala kruta smrt celo vrsto dobrotnikov in dobrot; nic naše šolske družbe. Nekateri smrtni slučaji so se pripetili že poprej, a so se po neljubi pomoti pozabili omeniti na zadnji veliki skupščini, oziro; ma tudi v našem Vestniku.
Dr. Gabrijel Hočevar, bivši okrožni zdravnik na Bledu, večletni predsednik ondotne C. M. po; družnice in pokrovitelj družbe, je umrl dne 26. januarja 1924 na Studencu pri Ljubljani v najlepši moški dobi.
Dr. Fran Strelec, notar v Ormožu, je istotako dosegel jedva 50 let. Umrl je dne 19. aprila 1924 za jetiko. Pokojnik je bil že v obmejni Gornji Radgoni marljiv tajnik ondotne C. M. podružnice, v Ormožu pa 2 leti predsednik.
Pavel Skale, živinozdravnik in ravnatelj mestne klavnice v Ljubljani, je preminil dne 21. aprila 1924. Pokojnik je bil med pokrovitelji naše družbe in celih deset let kot tajnik duša novo; meške C. M. podružnice.
Ivan Zurc, veleposestnik in trgovec, je umrl v Semiču dne 19. maja 1924 star 62 let. Pokojnik je bil odličen rodoljub, večletni predsednik ondotne C. M. podružnice.
Dr. Josip Lavrenčič, mlad odvetnik v Ljub; ljani, svak ministra n. r. dr. Žerjava, je umrl v Ljubljani dne 29. julija 1924. Pokojnik je bil po« krovitelj naše družbe.
Ga. Cenka Jerele roj. Debevčeva, poštarica v p., je preminila v Mojstrani dne 10. avgusta 1924. Pokojnica je bila agilna narodna žena, več let duša ondotne C. M. podružnice.
Dr. Pavel Turner, profesor in posestnik v Mariboru, zaslužen slovenski pisatelj in velik nas rodni dobrotvor, je umrl v Mariboru dne 25. sep= tembra 1924 v visoki starosti. Pokojnik je bil dva* kratni pokrovitelj naše družbe ter je vse svoje lepo premoženje zapustil za narodne namene.
Katinka Dolničarjeva.
Ga. Karla Ponikvarjeva, neustrašena narod* na prvoboriteljica, duševna voditeljica in organi* zatorka tržaških in sploh primorskih Slovenk, ustanoviteljica zavoda sv. Nikolaja (zavetišča brezposelnih služkinj), je umrla v Trstu dne 7. oktobra 1924. Pokojnica je bila mnogo let pred*
sednica ženske C. M. podružnice v Trstu, kjer je mnogo storila za našo Družbo.
Dr. Fran Rosina. Dne 15. oktobra 1924 so izgubili mariborski Slovenci z dr. Rosino svojega zaslužnega voditelja, narodnega in gospodarskega organizatorja. Prezgodnja smrt tega odličnega ro? doljuba je bila posledica brezsrčne internacije ob izbruhu vojne. Pokojnik se je začel v naši narod? ni obrambi udejstvovati že leta 1892., ko je bil kot odvetniški kandidat izvoljen pri celjski C. M. po? družnici za blagajnika, kateri posel je z veliko po? žrtvovalnostio opravljal do leta 1898. Prišedši v Maribor je bil takoj izvoljen v odbor ondotne po? družnice. Od leta 1911. je bil pokojnik član glav? nega odbora CMD in sicer ves čas načelnik raz? sodišča. Bil je tudi družbeni pokrovitelj.
Ubald pl.Trnkoczy, lekarnar v Ljubljani, na? vdušen Slovan, podpornik narodnih društev, mno? goletni občinski svetnik in predsednik Mestne hranilnice, je umrl v Ljubljani dne 16. oktobra 1924. Naša družba ga šteje med svoje pokrovitelje.
Rikard Mally, davčni kontrolor v p. in po? sestnik v Tržiču, je umrl istotam dne 23. oktobra 1924. Pokojnik je bil vsestransko delaven rodo? ljub, ki mu gre glavna zasluga, da so tržiški Slo? venci iztrgali občino iz nemškutarskih rok. Pri ondotni CM podružnici je bil mnogo let marljiv blagajnik in tudi družbeni pokrovitelj.
Jakob Hren, višji sodni svetnik v p., je umrl v Ljubljani dne 28. decembra 1924 v visoki starosti 95 let. Pokojnik se je začel že kot visokošolec na Dunaju narodno udejstvovati. V viharnem letu 1848. je bil član narodne straže. Kot sodni svetnik v Celovcu je bil 6 let državni in deželni poslanec za kočevski okraj ter se je kot tak v dunajskem parlamentu neustrašeno potegoval za naše narod? ne pravice. Dasi razen skromne pokojnine ni imel premoženja, je vendar rad podpiral narodna dru? štva. Naši družbi je bil dvakratni pokrovitelj.
Fran Ogrizek. V začetku januarja t. 1. je v Mariboru zadela kap bivšega tovarnarja Fr. Ogriz« ka, ki je živel do prevrata v Spodnji Šiški kot trgovski potnik ter marljivo sodeloval pri narodnih društvih. Par let je bil blagajnik C. M. podružnice v Šiški.
Dr. Janko Debelak, prvi direktor pošte in brzojava v Sloveniji, je umrl dne 15. januarja t. 1. v Ljubljani, star 56 let. Pokojnik je bil rojen v Ro« gaški Slatini (Rodine), kamor so tudi prepeljali njegovo truplo. Rajni dr. Debelak je bil neustrašen rodoljub, ki je tudi iz tujine podpiral naše na« rodno in obrambno delo. Kot poštni nadkomisar in svetnik v Zadru je opetovano pošiljal tudi za našo šolsko družbo večje in manjše zneske na« brane med prijatelji in znanci.
Fran Hauptman, profesor v p., je preminil v Ljubljani dne 29. januarja t. L, star 78 let. Po« kojnik je bil rojen pri Sv. Križu nad Mariborom; služboval je skoraj ves čas do upokojitve v Grad« cu, kjer je vedno nastopal kot neustrašen rodo« ljub. Bil je soustanovitelj ondotne izvenakademske C. M. podružnice in ves čas njen odbornik (pod« predsednik ali blagajnik).
Dr. Anton Medved, gimnazijski profesor v Mariboru, je umrl istotam dne 26. februarja 1925. Pokojnik je bil nad vse koncili j anten duhovnik in neomahljiv narodni boritelj, ki je aktivno sodelo« val pri mnogih narodnih društvih. Posebno je slovel kot izboren govornik. Mariborski C. M. po« družnici je predsedoval celih 13 'let, t. j. od leta 1900 do 1914, torej tudi še v času, ko je ostala duhovščina po večini obrnila Družbi hrbet. Po« kojnik se tudi ni bal biti do svoje prezgodnje smrti aktivni član Orjune.
Ivan Vidmar, bivši dekan v Bovcu, je umrl koncem meseca februarja 1925 v Idriji ob Bači. Pokojnik je bil predsednik bovške C. M. podruž« nice od leta 1900 do 1908.
G. Katinko Dolničarjevo roj. Vidic z Bleda, soprogo kolodvorskega restavraterja v Ljubljani, smo izročili materi zemlji dne 6. marca 1925. Po* kojnica je bila zelo delavna odbornica šentpeter* ske C. M. podružnice, zato so njene tovarišice po* častile njen spomin z znatno zbirko za našo Družbo.
Dr. Anton Gregorčič.
Dr. Anton Gregorčič, zlatomašnik, profesor bogoslovja, bivši državni in deželni poslanec, je umrl v Gorici dne 6. marca 1925, star 73 let. Po* kojftik je bil izrazita osebnost, vodja goriških Slovencev. Vnet za vsak narodni pokret je usta*
novil v Gorici C. M. podružnico, ki ji je predse« doval celih 20 let, dokler ni Družbe razbremenil s tem, da je ustanovil za Goriško lastno šolsko društvo (Šolski dom), ki je vzdrževalo v Gorici vse slovensko osnovno šolstvo. Vkljub temu pa je pokojnik ostal z našo šolsko družbo v prija« teljskih odnošajih. Tudi za ustanovitev nekdaj cvetoče slovenske gimnazije v Gorici je imel po« kojnik glavne zasluge.
Lovro Humer, nosestnik na Jesenicah (Go« renjsko), bivši občinski tajnik in restavrater, je umrl na Jesenicah dne 7. marca 1925 v najboljši moški dobi. Pokojnik je bil prvi starosta jese« niškega Sokola, član Orjune in član, oziroma odbornik vseh narodnih društev. Več let je tudi predsedoval ondotni C. M. podružnici, ki jo je ustanovil 1. 1905. V predvojni dobi je imel pokoj« nik skoraj vse narodno in obrambno delo v ogro« Ženih Jesenicah na svojih ramah.
Ga. Katinka Guštinova roj. Tomšičeva, hišna posestnica v Metliki, je umrla 70 let stara dne 21. marca 1925. Pokojnica je bila vzor idealne, za svoj narod delavne in požrtvovalne Slovenke, ki je skoraj 15 let predsedovala metliški C. M. podruž« nici ter imela neprestano pred očmi smotre in po« trebe naše šolske družbe.
Ivan Rakovec, ugleden meščan in tovarnar v Kranju, je nenadoma preminil dne 23. marca 1925. Pokojnik je bil visoko naobražen in po celi Slo« veniji čislan industrijec, nad 24 let svetnik Trgov« ske in obrtniške zbornice v Ljubljani, član in pod« pornik mnogih narodnih društev. Tudi naša C. M. družba ga ima med svojimi pokrovitelji.
Josip Rohrman, notar v Kostanjevici na Do« lenjskem, je umrl dne 3. aprila 1925 po dolgotrajni bolezni. Pokojniku je bila naša šolska družba po« sebno pri srcu. Že kot notarski koncipijent v Mo« kronogu je predsedoval ondotni C. M. podružnici,
a ko je prišel od tam za notarja v Cerknico, so ga takoj izvolili za predsednika tamošnje podružnice.
Matija Sila, dekan in častni kanonik v To< maju na Krasu, je zaspal v Bogu dne 7. aprila 1925 v 86. letu starosti. Pokojnik je bil vzor slovenske? ga duhovnika starega kova, kateremu je bil duhov? niški poklic božje poslanstvo na zemlji, zato ni delal razlike med verniki po politični pripadnosti. Vse narodne težnje, posebno našo narodno' obram? bo, je vedno neustrašeno zagovarjal, priporočal in dejansko podpiral.
Ga. Hedviga Šubičeva, vdova po ravnatelju srednje tehniške šole v Ljubljani, je dne 10. aprila 1925 sledila v večnost pred letom umrlemu sopro? gu. Kakor soproga je tudi njo zadela kap. Pokoj? nica je bila zelo ugledna in v vseh krogih čislana narodna dama, ki je požrtvovalno delovala pri vseh narodpih napravah, posebno pa pri C. M. družbi. Več let je bila predsednica šentjakobsko? trnovski podružnici v Ljubljani.
Pavel Košir, šolski upravitelj v Prevaljah na Koroškem, bivši okrajni šolski nadzornik v Veli? kovcu, je umrl dne 18. aprila 1925 v Prevaljah v najlepši moški dobi. Po prevratu je organiziral po? kojnik slovensko šolstvo na Koroškem, izdajal je za mladino list Mlada Jugoslavija, zbiral in izdajal je narodne popevke in pravljice in tudi znanstve? no deloval. Ker je bilo pod Avstrijo slovenskemu učiteljstvu na Koroškem strogo zabranjeno vsako sodelovanje pri narodnih društvih, je pomagal po? kojnik natihoma zbrati med tovariši pokrovite? Ijino za C. M. družbo.
Dr. Ivan Žolger. Dne 6. aprila 1925 je izgubil naš narod odličnega sina. Pokojnik je bil vseuči? liški profesor na ljubljanski pravni fakulteti, sloveč znanstvenik, prvi in zadnji slovenski minister v avstrijski vladi. Dasi je živel vedno v tujini ter imel Nemko za ženo, je vendar ostal zvest sin
svojega naroda ter tudi skrbel, da so se mu otroci slovensko vzgojili. Že kot vseučiliščnik v Gradcu je bil 2 leti delaven predsednik ondotne akadem* ske C. M. podružnice.
Emil Malhape, ki je dne 27. aprila 1925 hipno preminul na Bledu, je bil trgovec in industrijalec
Lovro Humer.
v Ljubljani ter edini inozemec (Francoz), ki ga ima naša šolska družba med svojimi pokrovitelji Fran Stajnko, ugleden tržan ljutomerski, je umrl dne 15. junija 1925 v Ljutomeru. Pokojnik ie bil zelo naobražen in vsestransko delaven narod* njak. Njegovo ime nahajamo v odborih mnogih
narodnih društev in gospodarskih zavodov. Že kot 231etni mladenič je bil odbornik ondotne C. M. podružnice, nato r>a je podružnici predsedoval štiri leta (1911—1914) t. j. do izbruha vojne, ko je moral odriniti na bojišče, kjer si je tudi nakopal kal smrti. Dosegel je komaj 39 let.
Pripomba. Želeli smo prinesti še več slik, kar pa zaradi tehničnih težkoč ni bilo možno.
Poročilo o šolstvu v Julijski Krajini.
V lanskem C. M. koledarju je bil priobčen posnetek poročila o slovenskem šolstvu v Julijski Krajini, ki ga je podal tajnik C. M. družbe na celjski skupščini. Ker je bilo v koledarju podano le v izvadku in je vredno, da obširneje seznanimo slovensko javnost o stanju slovenskega šolstva v takozvanem zasedenem ozemlju, se nam zdi po? trebno podati na tem mestu povsem novo stvarno poročilo iz dobro obveščenega vira.
Po kobariškem umiku leta 1917., ko je Avstri? ja zopet zasedla Goriško, je najprvo omogočila povratek domačega ljudstva in razumništva, da bi pričelo z obnovitvenim delom. Tedaj se je po? skrbelo tudi za ureditev šolskih razmer. Učiteljem, ki so bili pri vojakih, je bila dana lepa prilika, da so se oprostili vojaštva in nastopili svoje službeno mesto. Komaj se je malo uredilo šolstvo leta 1918., je prišel polom Avstrije in v tej zmešnjavi, neredu in brezvladju so morali učilnice zapreti in nastaniti v njih umikajoče se vojaštvo avstrijskih armad. Ko je končal umik avstrijske vojske, so začele prihajati italijanske čete, ki so> zasedle slovenske vasi in nastanile vojaštvo tudi v šolah. Tako so bili mnogi kraji posebno ob bivši fronti brez šol in brez pouka.
Zanimivo je, da so izdale vojne oblasti takoj ob prihodu Italijanov, dasiravno ni bilo marsikje ne šol, ne pouka in se niso dobila šolska izpriče* vala, odlok, kjer so bile navedene stopnje redo* vanja v spričevalih po italijanskem načinu od 10 do 5, odnosno do 1, toda v obratni vrednosti kot prej pri nas. Ta ukaz je dala vojaška oblast tudi županstvom. To je bil menda prvi šolski odlok; drugi pa tisti, ki je pozival slovensko učiteljstvo k lojalnosti novim gospodarjem. Vsak učitelj se je moral s podpisom obvezati, da priznava novo državo in zato so mu obljubili redno izplačevanje plače.
Ko sta bojna vihra in nered pri zasedanju nekoliko potihnila, so začele takoj nove italijanske oblasti otvarjati šole. Pa ne povsod, ampak samo tam, kjer vojaštvo ni zasedlo šolskih poslopij; sicer ni bilo ponekod celo leto 1919. in 1920. šole. Koder so bile nameščene šole v barakah, se je pričelo takoj leta 1919. spomladi s poukom. Ker ni bilo dovolj slovenskih učnih moči — nekateri uči* telji se še niso vrnili, drugi so se vrnili in zopet odšli in bili uslužbeni na Koroškem in v drugih slovenskih pokrajinah — so začeli Italijani name* ščati svoje učitelje, namenjene v prvi vrsti za pouk italijanščine. Ti učitelji so bili vojaki, navad* no podčastniki in so jeli ravnati tudi z otroki z italijansko vojaško disciplino, ki je svoje vrste.
Da bi se pokazali dobrohotni, so v začetku dajali otrokom vojaški obed (rancio) in kruh. Vsaka šola je bila takoj iz početka preskrbljena s trikoloro, katero je moral domači duhovnik z veliko slovesnostjo blagosloviti. Kako se je ljud* stvo in mladina vedla pri tem, si lahko vsakdo predstavi. Ta zastava se je morala razviti na šol* skem poslopju ob gotovih dneh, ki jih je določila neka okrožnica. Za šolske nadzornike so imeno* vali italijanske profesorje, ki so bili vešči sloven* ščine. Da bi se italijansko učiteljstvo iz . Julijske
Krajine priučilo slovenščini in bi po tem uspešneje poučevalo italijanščino, so začeli prirejati posebne tečaje, a predavatelji sami so bili slabo podkovani v slovenščini. Baje so nameravali že takrat odsloviti slovenske učitelje in jih nadomestiti z laškimi. Da so zatvorili Italijani slovenske šole v jezikovno me? šanih krajih, je tudi umevno. To je posebno hudo občutila Istra. Tam je menda dandanes komaj Va vseh predvojnih šol in učiteljstva hrvaških. Vse druge so nadomestili z italijanskimi šolami in uči? teljstvom.
Prvi odloki in dopisi, ki so jih pošiljale šolske oblasti, so bili dvojezični, tako je ostalo do 1. 1922. Ko so začele šolske oblasti pošiljati samoitalijanske dopise, so nekateri učitelji menda, da bi se bolj prikupili nadzornikom, začeli dopisovati samo v italijanskem jeziku in teh je bila velika manjšina. Potem pa je prišel kategoričen ukaz, ki je uvel sa? mo italijanske dopise' Sicer so šolske oblasti od nepodrejenih krogov sprejemale tudi slovenske do« pise, toda rešitve so bile izključno italijanske. Se? daj se mora dopisovati samo italijansko vsem uradom.
Povrnimo se k šolam in njihovim učnim na? Črtom. Leta 1919/20 je bila italijanščina vpeljana kot predmet obvezno i. s. v nižjih razredih 4 ure na teden in v višjih 6 ur. Knjig ni bilo nobenih. Za poučevanje italijanščine so bili nastavljeni italijan? ski učitelji vojaki, pa tudi učiteljice, ki so znale nekaj slovenščine; toda to ni pri pouku na uspehu nič izpremenilo. Slovenski otroci se italijanščine po nobeni ceni niso hoteli učiti in prišlo je do jako smešnih prizorov med italijanskim učiteljem in slovenskim otrokom. Ubogim učiteljem je bila prava muka poučevati italijanščino in mnogi so se kar bali tistih ur in slovenski šolski voditelji so imeli tudi neprilike s temi učitelji, saj so jim vedno tožili in večkrat grozili, češ da oni dajo potuho tem neredom in jih celo vprizarjajo nalašč, samo
da bi se italijanski učitelj naveličal in bi zapustil šolo. Deževale so ovadbe na šolske svete in nad* zornike. Ti so morali storiti svojo dolžnost in po? zvati zatožence, naj se opravičijo. Mnogi so vse skupaj zmetali v koš in zadevo kot neosnovano pokrili. Drugim pa so dobrodošle take stvari in so
Ivan Rakovec.
preganjali učiteljstvo. Je bila prava muka za slo* venskega učitelja in mnogokateri je podlegel in se vdal.
Uspehi pouka v italijanskem jeziku so bili ničevi. Koliko denarja se je zastonj potrošilo. Naučno ministrstvo uporablja že izza prvega za*
S*
četka določene vsote v propagandistične svrhe v Julijski Krajini. Italijanski učitelji dobivajo poseb* ne nagrade, šole se širijo in novi razredi otvarjajo. Kar se tiče slovenskega pouka, se je vršil kot pred vojno po starem učnem načrtu. V začetku so imeli učitelji mnogo posla z ureditvijo pouka, ker mnogi otroci niso uživali med časom vojne nikakršnega pouka ali jako pomanjkljivega. Š šolskim letom 1920/21 je bila italijanščina uvedena v slovenske ljudske šole kot neobvezen predmet. Menda je bilo v Nittijevi dobi, ko se je govorilo, da dobe nove pokrajine samoupravo. Italijanske učne moči so bile sedaj v zadregi, da ne bodo imele učencev za italijanski pouk. Vendar se je prijavilo zanj nekaj otrok po naročilu staršev, ki so mislili, da je le prav, ako se otroci nauče tudi nekoliko italis janskega jezika; toda ti priglašenci niso vztrajali celo leto; obisk je bil jako slab, zato tudi uspeh ničev. Sitnarjenja je bilo vedno še dosti. Italijanski učitelji so še vedno natolcevali slovensko učitelj* stvo, češ da izpodbujajo otroke, naj nasprotujejo pouku in ovadb ter preiskav ni bilo konca.
V tem je prišla aneksija. Meseca februarja leta 1921. so dobile šole ukaz, naj dostojno proslave ta dogodek. Formalno se je menda povsod izvršil, a kaj je vsak govornik otrokom povedal, menda ni nobeden kontroliral.
Z naslednjim šolskim letom se je italijanščina uvedla zopet obvezno in tako je potem ostalo. Nadzorniki so se za slovenski pouk malo ali nič brigali, le italijanski pouk jim je bilo naročeno nad* zorovati, da morejo poročati o «uspehih». Nadzor* niki so seveda tudi v tem smislu nadzirali — videli so povsod uspehe in italijanski učitelji so dobivali nagrado za pouk. Višje oblasti so bile s temi uspehi zadovoljne in so krepko podpirale nadaljnjo akcijo.
V tej dobi so se vršila stalna nameščenja učiteljev po vsej pokrajini. To so zahtevali tudi okrajni šolski sveti. Slo je za ohranitev slovenskega
učiteljstva. Nameščenje se je vršilo po avstrijskem zakonu. Manjkalo pa je slovenskega učiteljstva, tako da so morali za izpopolnitev vrzeli otvarjati takozvane «Schnellsiederkurse», iz katerih so prh hajale, si lahko mislimo, kakšne moči. Na pritisk slovenskih šolskih svetov in drugih vplivnih oseb, so obljubljale italijanske šolske oblasti, da bodo sprejele pri natečajih tudi one učitelje, ki so bežali v Jugoslavijo, kar je prav resno zagotovil takratni tržaški generalni komisar. A kaj se je zgodilo — po preteku par mesecev so to obljubo pojedli in noben izmed mnogih prosilcev, ki so šli v Jugo* slavijo, ni prišel v poštev.
Slovenski predmeti so se poučevali v šolah kot prej. Izdelali so tudi začasni učni načrt, preden so uveljavili italijanskega. Na novo je bil vpeljan predmet o moralnem pouku in ustavoznanstvu ter pouk o higijeni, kakor v italijanskih pokrajinah. Opremili so šole z zemljevidi Italije in ukazali, naj se poučuje zgodovina Italije. Učne knjige so bile zelo pomanjkljive. Ponatisnili so brez pravega reda in smisla posamezne dele iz prejšnjih čitank in dodali nekaj malenkosti iz zemljepisja in zgodovine Italije. Dodanih je bilo nekaj slik italijanske vla* darske rodovine. Te knjige pa niso ohranile svoje veljave. Drugo leto so bile že odložene. S tem so zadeli starše novi stroški. In tako so skoro leto za letom prenavljali, dodajali, črtali, cenzurirali itd. V Italiji je sploh taka navada, da se za vsako šolsko leto posebej določi, katere knjige se bodo letos ali drugo leto vpeljale. Založnikov je polno; včasih so delali še sami učiteljbspisatelji s takimi knji* gami dobre kupčije. Sedaj menda ministrstvo stro* go prepoveduje učiteljem izdajanje in zalaganje šolskih knjig. Ni torej po vsi državi enotnih knjig. Taka menjava knjig ni posebno praktična, vedno novi stroški, posebno sedaj, ko so knjige precej drage.
Glede šolske obveznosti so Italijani pustili v novih pokrajinah tako, kakor je bilo prej, da se ne bi reklo, da so prinesli manj kulture, kot je je bilo prej. Da celo še dalje so šli, ker so po nekod same šole vpeljale vsakdanji šolski obisk do 14 leta in s tem odpravili takozvane nadaljevalne
Josip Rohrman.
tečaje. Italijani so vpeljali celodnevno šolsko ob* veznost do 14 leta v novih pokrajinah, dočim je v starih pokrajinah kvečjemu petletna šolska ob* veznost. Niso si upali napraviti zakona o šolski obveznosti za vso Italijo enakega. Na račun novih pokrajin so dvignili tudi drugod šolsko obveznost
na 5 let. Prej je bila na splošno tri leta. Zato tolik analfabetizem, posebno v južni Italiji. S tem je potrjeno dejstvo, da niso prinesli v nove pokrajine nove in višje kulture, kakor so kričali, ko so prišli, ampak po vzorcu novih pokrajin in z ozirom na te so tudi drugod dali priboljšek. V mestih je bila menda že prej daljša šolska obveznost. Toda glavni namen tako obširne šolske obveznosti v novih po* krajinah je prozoren': sedaj, ko je vpeljana italijam ščina kot učni jezik, naj bi se poitalijančevanje vršilo čim prej in uspešno. Zato morajo otroci tudi v višjih razredih obiskovati šolo dvakrat na dan. Ljudje pravijo hudomušno, da prej, ko so obiskos vali otroci šolo samo enkrat na dan, so več znali, kot sedaj, ko jo obiskujejo dvakrat na dan in je število učiteljstva tudi večje. Mnogo je na tej sodbi resnice.
S šolskim letom 1923/24 je bila vpeljana italU janščina kot učni jezik v vse slovenske šole. Opis šemo nekoliko podrobneje način, kako se je ravnaš lo. Omenili smo, da so začeli polagoma uveljavljati italijanščino. Prišlo je tudi par okrožnic, ki so zas htevale od slovenskega učiteljstva, da bodo morali polagati italijanske izpite. Za enkrat je ostalo samo pri napisanem ukazu. Potem je prišel odlok, ki je to tolmačil na drug način, nato tretji, ki je to uničil itd. Pri njih je nekaj navadnega, da sedaj nekaj ukazujejo, kar kmalu potem prepovedujejo. Poznajo dobro odloke in protiodloke. Tako se ni mogoče zanašati na neko gotovost in reči: tako je ukazano in tako ostane — ne; tako je za sedaj rečeno in kdo ve, koliko se bo še izpremenilo. To dobro vedo ljudje, ki imajo opraviti z vojno ods škodnino.
Nekaj učiteljstva je le napravilo izpite iz italijanščine po predpisih izpred vojne. Potem je prišla doba, ko so izpraševalci dobili ukaz, naj jih čim več vržejo. To se je tudi zgodilo in zato so učitelji izgubili veselje do izpitov.
V tem se je politični položaj v Italiji izpre* menil; fašizem je prišel na površje. S pohodom na Rim so vzeli fašisti oblast v svoje roke. S tem dne* vom je bila takorekoč zapečatena usoda sloven* skega učnega jezika v šolah. Med tem letom so prišle razne novotarije. V spomin rimskega pohoda so morale šole obesiti zastave. Prihajali so fašisti in zahtevali od učiteljev, da morajo razobesiti za* stave in nič ni pomagalo, če so se sklicevali, češ da nimajo od pristojne šolske oblasti nobenega ukaza. Fašisti se niso brigali za to. Kadar se jim je zdelo — in zlasti če so praznovali njih obletnico ali kaj podobnega, so kar preko šolske oblasti naročili učiteljstvu praznovanje ali celo udeležitev. V tem šolskem letu je vlada pripravljala nov načrt in zakon. Nameravala je slovensko' učiteljstvo z malimi izjemami odsloviti; s koncem šolskega leta 1922/23 naj bi se smatrali vsi slovenski učitelji eo ipso odpuščeni in med počitnicami bi morali iznova prositi za nameščenje in nato bi sprejeli in potrdili le tiste, ki bi jim ugajali. Odlok, ki je izšel nekako sredi meseca julija, je bil priobčen tudi v slovenskih listih. «Edinost» ga je sicer objavila, toda komen* tirati ga ni mogla, ker je bil tako nerazumljiv, da ga sami šolski nadzorniki niso znali tolmačiti. V odloku je sicer jasno stalo, da morajo vsi iznova prositi za nameščenje, ampak v šolskih oblastnijah se je učiteljstvu reklo, da ni treba, češ da odlok ni veljaven itd. Torej zopet jasen dokaz, kako odlok izpodbija odlok. S tem je bilo učiteljstvo potolaženo. Najhuje pa je bilo dne 1. oktobra leta 1923. s pričetkom šole. Vedelo se je o nekem taj* nem pripravljanju in presenečenju. In res, učitelj* stvo je najprej zvedelo, ko je šlo v šolske svete po plačo, da plačo dobe samo stalni učitelji in da bodo ti ostali v službi, kolikor bi jih ne odpustili, provizorični pa ne dobe plače in da so kar odpu* ščeni. To je bila prava Hiobova novica.
In druga, še hujša, se je glasila: S 1. oktobrom 1923. se uvede glasom kraljevega dekreta v šole italijanščina kot učni jezik. Slovenščina se bo po* učevala le v dodatnih urah (sedaj tri ure na teden), in sicer za one, ki se početkom leta pismeno pri* glase. Začne se s prvim razredom in nadaljevalo se bo tako, da pride vsako leto en razred na vrsto, dokler ne bodo po šestih letih vse šole opremljene z italijanskim učnim jezikom. To je dala fašistov* ska vlada in po nji minister Gentili Slovencem v dar. Tekom meseca oktobra so se razmere nekam malo zjasnile in za učiteljstvo toliko ublažile, da so bili tudi provizorični učitelji sprejeti v službo* vanje in da se jim je nakazala plača.
V prvem razredu so začeli poučevati v itali* janščini; nameščene so bile italijanske učne moči, ki so znale tudi nekaj slovenščine, seveda ako ni bilo takih, so bile pa samo italijanskega jezika vešče. Kako gladko se je vršil pouk, si lahko misli vsak sam. Slovensko ljudstvo je gledalo to izpre* membo z nekako stoično mirnostjo, češ saj se bo še marsikaj predrugačilo. Po časopisih in tudi dru* gače so se dvigali protesti, ali orožniki so takoj zasledovali one, ki so bili nekaki povzročitelji protestov. Tudi zaprti so bili nekateri. Ni kazalo drugače, kot pustiti, naj se samovolja razpase in ji škodovati na ta način, da se prezira. Starši so začeli zmajevati z glavami, češ bojimo se za naše otroke, ker ne bodo znali ne enega ne drugega jezika. In tako bo tudi. Kar se nauče laščine v šoli, bodo doma pozabili, ker je ne bodo govorili; slo* venskih ur pa je tako malo, da bi se pri vsej mar* Ijivosti ne mogli kaj pravega in stalnega naučiti; malo pisati in čitati, to bo vse! r
Namen te nove naredbe je bil prozoren: po* italijančiti slovensko ljudstvo v Julijski Krajini in mu ohladiti ljubezen do rojakov v Sloveniji, in tako bi bil po njihovi misli zatrt iredentizem; toda prakse pred vojno so pokazale baš obratni uspeh
takega ravnanja. To uvidevajo Italijani že sedaj, zato je tudi nekoliko predrugačena smer njihove politike. Vzeli so si za vzorec uboge beneške Slo« vence in Rezijane, a pri tem niso pomislili, od kdaj so že bili ti pod italijansko oblastjo (beneška repu* blika) in kakšen je bil njihov kulturni nivo takrat in kakšen je dandanes. Slovenci v Julijski Krajini pa so v kulturi nad priprostim italijanskim ljud* stvom, kar so morali sami italijanski inteligenti uvideti in se prepričati. Kar se tiče slovenske inte* ligence, niti ne govorimo. Samo nekaj naj orne* nimo: Italijane preseneča dejstvo, ko vidijo, da se prej ni italijanske besede znajoči razumniki, po* sebno oni iz bivše Notranjske, kar takorekoč čez noč nauče dobro italijanščine in se usposobijo za mesto, ki ga je zavzemal karkšnikoli si bodi Italijan.
Da bi se poitalijančevanje hitreje in uspeš* neje vršilo, so Julijsko Krajino politično*topogra* fično razcepili: Postojno pod Trst, Ilirsko Bistrico pod Istro, Idrijo pod — Videm. Ubogi, po vojni mnogo prizadeti Gorici so odvzeli vse glavne urade ter jih premestili v Videm samo zato, da bi se poitalijančevanje hitreje vršilo. Sam Mussolini je povedal v nekem manifestu Goričanom, da «in un secondo tempo», t. j. ob drugem času, ko bi bili goriški Slovenci že poitalijančeni in bi bila misija žrtvovanja «svete» Gorice končana, ji vrnejo vse urade in jo še više povzdignejo. Tako je tolažil prvak fašistov ubogo Gorico. Trezni Goričani pa tem obljubam nič ne verjamejo, posebno sedaj ne, ko vidijo, kako se slovenski živelj baš radi odhoda mnogih uradov in s tem tudi italijanskega življa krepi, da celo italijanski dopisniki tržaških časo* pisov namigujejo že na to «nevarnost». — In kadar bo prišel tisti «secondo tempo», bo Gorica že pre* cej slovenska. O deželi sploh niti ne govorimo!
Pa povrnimo se k šoli! Uspehi prvega šol* skega leta z italijanskim učnim jezikom so bili borni. Privadili so se otroci mehanično kakim
malenkostim; morda ena petina vseh učencev je kaj ujela, drugi pa nič. V vseh predmetih je naza* aovanje. O nazornem pouku, to je tam, kjer mora otrok pokazati ali kaj razume, ni niti govora. Nekaj računstva na pamet in mehanično prepisovanje, to je vse. Oblasti tega nočejo in ne smejo vedeti; poročila višjim oblastim in ministrstvu se glasijo vedno ugodno. V teku prvega šolskega leta z italis
Dr. Ivan Žolger.
janskim učnim jezikom je prišlo več novih ukazov; najbolj drastičen je bil oni o pozdravljanju ifalU janske zastave dvakrat na teden. To je bila kome* dija. Nočemo opisovati smešnih prizorov, ki so se pri tem dogajali in tudi nočemo nobenega kom* promitirati. Naj si predstavlja vsak sam, kako in kaj je bilo. V naslednjem šolskem letu so odnehali
nekoliko in naročili menda to komedijo samo enkrat na mesec. Sami ugledni Italijani in šolniki so rekli, da je neumnost tolikokrat pozdravljati zastavo, ker stvar postane potem prevsakdanja in izgubi veljavo. To je res in to bi morali na vodilnih mestih vedeti; s tem bi bolj koristili stvari, kot tako, ko so ji škodovali.
Glede na učiteljstvo vse kaže, da bo sčasoma polagoma upokojeno in odpuščeno. Nekaj bolj «nevarnih» so takoj odpustili in šolski skrbnik v Trstu je bil po naučnem ministrstvu na podlagi nekega dekreta iz meseca oktobra 1923 pooblaščen, da sme odsloviti «nevarno» učiteljstvo. In prvi tak «Abschub» je bil lani menda pred pričetkom šolskega leta, potem se je nadaljevalo med letom. Ako je do sedaj že vse izčiščeno, ne vemo. Učitelj; stvo je imelo žalostno perspektivo. V drugem šol; skem letu novega režima 1924/25 se je začela vsa stvar bolj ublaževati. Zapihal je malo drugačen veter. Začeli so misliti na to, da vsega učiteljstva vendar ni mogoče odpustiti, saj ga je 500 do 600 oseb. In če bi vse to šlo v Jugoslavijo, kako nevarna propaganda bi nastala sčasoma. Odločili so se za edino pametno taktiko, ohraniti slovensko učitelj; stvo in ga uporabiti tudi pri poučevanju italijan; ščine v slovenskih šolah. Tako še bodo otroci na; učili italijanščine kot take, t. j. kot jezika in ne za potujčevalni namen. Šola bo imela več zaupanja pri ljudstvu, ko bodo slovenski učitelji skrbeli, da se otroci tudi slovenščine dobro nauče. Sam šolski skrbnik je po enem letu potujčevalne dobe izjavil: otroci, ko dokončajo šolo, morajo poznati italijan; ski in slovenski jezik.
To je že drugačna beseda.
Da bi se slovenski učitelji izobrazili v itali; janščini, so začeli prirejati v Vidmu tečaje za itali; janski jezik. Te tečaje prireja neki odbor iz Rima «Comitato Interuniversitario». Učitelji dobijo tam pouk o italijanskem slovstvu, jeziku in zgodovini,
hrano in stanovanje brezplačno. To se vrši že tretje leto. Tudi so učiteljem olajšali zelo izpite iz italijanščine. Prvotno je bilo rečeno, da bodo mo# rali napraviti tudi praktični nastop pred učenci. Videč, da bi šlo težko, so to opustili in se omejili pri izpitu samo na konverzacijo, oziroma malo slovnice ali kaj iz slovstvene zgodovine. Splošno izdela ta izpit velika večina učiteljstva in s tem izpitom niso samo usposobljeni poučevati italijan# ščino kot predmet, ampak tudi kot učni jezik; za poslednjega pa morajo dobiti po enoletni praksi primerno aprobacijo. Prej je bilo določeno, da mora ministrstvo na predlog šolskega skrbnika učitelja potrditi; sedaj še tega ne, dovolj je eno# letna praksa, ki ga usposobi celo, da je lahko name# ščen v prav italijanski šoli med italijanskim pre# bivalstvom. V «Slovenskem Narodu» je neki do# pisnik iz Julijske Krajine izrazil bojazen, da bi potem slovensko učiteljstvo lahko nameščali celo v Sardiniji. Italijanski dopisnik pa ga je malo po# zneje potolažil v «Popolo di Trieste», da to ne more biti res, ker v Italiji se ne more kar tako premestiti učiteljstvo iz ene pokrajine v drugo, ako samo ne privoli v to. Tako da veleva zakon.
Učiteljstvo so začeli z lanskim letom asimi# lirati, t. j. izenačiti ga v pravicah z italijanskim in ga vpisavati v kategorijo (graduatorije). S pričet# kom leta 1924. so mu povišali plače in z aprilom 1.1. mu nakazali višjo draginjsko doklado. Najnižja plača učitelja#samca je bila 450 lir in najvišja okrog 900 lir. Poročeni in oni z otroki dobivajo prime# roma več. Učiteljstvo ima dolžnosti precej, pravic pa nobenih. Usta so mu dobro zamašena. Smatrajo ga kot državno uradništvo, zato je tudi tako pod# rejen in odvisen. Službena doba je dolga: 25 let za pravico do pokojnine sploh; 40 let za pravico do pokojnine, pa ne cele, in sicer ako ga zdravnik spozna za nesposobnega za nadaljnje poučevanje ali pa ako ga organi, ki imajo pravico do nadzorstva,
spoznajo, da daje «poco rendimento», t. j. da ima malo uspeha — pri 45 letnem službovanju in 65 letni starosti lahko gre v pokoj brez ovire s štiripetinsko plačo. Lepih izvidkov nima tukaj učiteljstvo. Lahko, da se bo pri izpremenjenih razmerah kaj predru* gačilo, ali za sedaj je tako.
Evo vam izčrpnega poročila o stanju šolstva pri naših sobratih v Julijski Krajini. Želimo jim, naj bi krepko vztrajali v boju za slovensko šolo. Akcijo za to borbo so začeli nekateri poslanci v parlamentu. V zadnjem zasedanju je o šolski de* bati govoril slovenski poslanec, žal da je našel gluha ušesa. Prišli bodo že polagoma tudi sami do spoznanja, da edino pravo in vzgojno smotreno je: otroka začeti poučevati v materinem jeziku in potem uvesti šele druge jezike, četudi so ti celo državni.
iraoilbdOT® G§>0ds®
I. Keber, čistilo za čevlje.
Kolinska tovarna, kavne primesi.
Fr. Kollmann, cilindri za svetilke.
Tvrdka Perdan, čaj in vžigalice.
V družbeni pisarni
se dobivajo: razglednice, kolki (po 5 p in 25 p), računski listki (po 25 p); knjižici »Slava Pod-limbarskemu!« (po 3 Cin) in »Kraljevič Marko« 1926 (po 6 Din).
  Priporočajte in kupujte! i.
HiiiitiHiiMiiimiHmiiimiiMiiiiiiimuiiiiiiiiiiiiiuifMMimmuiiimmuMiMiimnuiiii
n iiiiiHiuiiimiiiiiiiiiiiii.
5=5—	Vestnik	
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.		
	XXXVI.	—J
Družbe sv. Cirila in Metoda redna XXXVI. velika skupščina
v Brežicah, dne 13. septembra 1925.
Družba sv. Cirila in Metoda je zborovala v času svojega obstoja po raznih slovenskih mestih in trgih, le v Brežicah še ne. Pred vojno so gospodovali v prijaznem mestecu ob Savi zagrizeni nemškutarji, ki so pnali s pomočjo avstrijske vlade preprečiti vsako slovensko prireditev v Brežicah.
Brežiško prebivalstvo vseh slojev in strank je priredilo skupščinarjem najprisrčnejši sprejem. Glavne zasluge za to imata poleg g. župana dr. Zdolšeka posebno agilna odbora obeh C. M. podružnic, zlasti predsednik moške podružnice g. Josip 'Pogačar, ravnatelj podružnice Kreditne banke in njegova soproga. 'Na kolodvoru so pričakovali goste brezplačni vozovi. Mesto je bilo v državnih in narodnih zastavah, v cvetju in zelenju.
Takoj po prihodu se je vršilo v risalmici meščanske šole zaupno zborovanje, a ob 11. uri je otvoril predsednik C. M. družbe, vladni svetnik g. Andrej Senekovič v veliki dvorani Narodnega doma XXXVI. veliko skupščino z naslednjim govorom:
Predsednikov govor.
Velecenjene dame! Velecenjeni gospodje! Otvarjam XXXVI. veliko skupščino naše šolske obrambne družbe in kon-statiram vpoštevaje dejstvo, da nas je zbranih več kakor 20 upravičenih glasovalcev, sklepčnost našega zborovanja. Bodite najprisrčneje pozdravljeni vsi, ki ste se navzlic neugodnim razmeram odzvali našemu vabilu ter s svojo navzočnostjo spričujete zanimanje za C. M. družbo in obenem dokazujete potrebo njenega nadaljnjega obstoja. Štejem si v veliko čast, da morem še posebe pozdraviti kot zastopnika velikega župana ljubljanske oblasti g. vladnega svetnika dr. Fr. Vidica. V tem zastopstvu ne vidim samo naklonjenosti vlade Družbi, temveč potrdilo o potrebi družbenega obstoja in priznanje njenega delovanja. Iskreno pozdravljam vladnega svetnika, sreskega poglavarja g. dr. Gregorina, predstojnika brežiškega sodišča g. dr. Hočevarja, mestnega župana g. dr. Zdolšeka. predsednika Jugoslovenske Matice g. prof. dr. Janka Pretnarja; pozdravljeni zastopniki Sokola, O r j u 11 e in Orla. ki predstavljate našo naciionaino obrambno moč. pozdravljeni vsi. ki ste prišli na naše zborovanje.
posebno pa velja pozdrav vam. častite narodne dame, ki tako zvesto in vneto hodite že dolga leta do potili naše obrambne dražbe in ste ji verne, požrtvovalne delavke. Vsem Vam. ki ste se tu zbrali: iskren pozdrav!
Velecenjeni skupščin ar ri! Dne 5. julija t. 1. ie preteklo 39 let. kar je C. M. družba imela svojo prvo veliko skupščino. C. M. družba spada radi tega med najstarejše naše ustanovitve. 'Ne smemo se toFej čuditi, če slišimo včasih glasove, da se je C. M. družba preživela in da je v Jugoslaviji postala celo nepotrebna. Velecenjeni! To so popolnoma krivi nazori. Na zadnjih dveh velikih 'skupščinah se je 'ie poudarjalo, da imamo v obmejnih krajih mnogo, sedaj sicer slovenskih šol, ki so »red preobratom) dobivale bogate podpore od nemškega »Schulvereina« in »Sudmarke« in od. Madžarov, in tem šolam sedaj primanjkuje denarnih sredstev za učila, knjižnice in razno drugo. Poudarjalo se je tudi dejstvo, da se med prebivalstvom, ki je vzgojeno v nemškem ali madžarskem duhu in je poprej bilo deležno veliko denarnih .podpor, javlja velika apatičnost do slovenskega šolstva. Poročila družbenega odposlanca, ki potuje vsako leto posebno v obmejnih krajih, in iz povsem zanesljivih drugih poročil, se ie družbeno vodstvo prepričalo, da se pravkar navedene razmere v obmejnih krajih dosti niso zboljšale. Če verjamemo vestem, ki prihajajo iz krajev, kjer so poprej vladali Nemci in nemčurji. v Prekmurju pa Madžari, se ti našemu narodu nasprotni živili začenjajo zopet oživljati in s svojo agitacijo zoper našo narodnost delovati. Da se vpliv nemške in madžarske agitacije zmanjša in kolikor mogoče zatre, je družbeno vodstvo začelo v obmejnih krajih dovoljevati šolam podpore za učila, knjižnice, druge šolske potrebščine in za napravo šolskih odrov. Pri mladini hočemo potom pouka in št iv a vcepiti ljubezen do materinega slovenskega jezika, bo slovenske zeirilie in skupne domovine. Kakor v domovini, poskuša družbeno vodstvo po svojih močeh podpirati slovensko šolstvo tudi v tujini. Družbeno vodstvo za trdno domneva, da se slovenski živelj da vztrajno ohraniti le takrat, ako mladina dobiva vsaj prvi pouk v materinščini in je je vešča v govoru in pisavi. Koliko ie ta domneva upravičena. pokaže prihodu j ost.
Kakor vsako leto, ie bilo tudi leta 1934. s tega sveta poklicanih izdatno število družbenih marljivih sotrudnikov. podpornikov in prijateljev. Imena vseh mi niso izvestua. Kolikor pa ie bilo doznanih, bodo objavljena v družbenem' koledarju za leto 1926. Vsem umrlim družbenim dobrotnikom in prijateljem hočemo ohraniti trajen in hvaležen spomin. Naj v miru počivajd!
Od lanske velike skupščine do danes ie C. M. družba prejela ta-le volila: 1.) Jakob Trpine, posestnik v Ljubljani, je volil 250 Din; 2.) Fran Kolenc, dvor. svetnik v Gradcu, 736 Din; 3.) Anton Vilfan, pos. in gostilničar na Ježici. 250 Din;
4.) Fran Bernik, posestnik v Selcih, C. M. družbi v Železnikih 500 Din; 5.) ga. Ana Zanier. posestnica v Št. Pavlu pri Preboldu. C. M. podružnici 500 Din; 6.) Ivan Zurc. trgovec v Semiču, 250 Din. Velecenjeni skupščinarji. vljudno Vas vabim, da v počaščenje vseh od zadnje skupščine umrlih družbenih prijateljev in dobrotnikov blagovolite vstati s sedežev. Govoru je sledilo burno ploskanje in odobravanje.
K besedi se oglasi g. vladni svetnik dr. Fr. Vidic ter pozdravi z vznesenimi besedami skupščino. V lepih besedah poudarja velik pomen družbenega, obstoja, zlasti za naše obmejne kraje in brate v tujini. Družba ima še vedno veliko in težavno delo, zato it te potreba navdušenih in idealnih borcev zlasti med mladino. Govornik želi Družbi kar največ uspehov. Njeno delo je sveto, ker je posvečeno v dobro narodu in državi. (Pozdrav je bil sprejet z burnim pritrjevanjem).
K besedi se nadalje oglasi ravnatelj podružnice kreditne banke g. Josip Pogačar. Z iskrenimi besedami ie pozdravil skupščino v imenu obeh C. M. podružnic brežiških. Njegova ga. soproga je poklonila g. predsedniku Andreju Senekoviču in gospe Ani Podkrajšekovi krasna šopka s trobojnicami. V imenu mesta je pozdravil skupščino z navdušenim govorom g. župan dr. Zdolšek. Opozarjal je skupščinarie na polpreteklo dobo ter orisal takratne razmere v Brežicah. Uspehi družbenega dela so veliki, niim se ima veliko zahvaliti Slovenija za svoj narodni pokret in kulturni razvoj. V znak priznanja družbenega dela in hvaležnosti poklanja za občino in za se kamenček v dar Družbi na oltar. (Viharno ploskanje.) — G. predsednik prečita došli brzojavki; Družbeni odbornik g. dr. Fr. Voglar, ravnatelj učiteljišča v Mariboru, brzojavlja: »Radi težke bolezni ne morem na skupščino. Želim najboljši potek!« Ženska podružnica v Kranju: »Želeč najboljšega uspeha pošilja skupščini iskrene pozdrave.«
K besedi se oglasi dalje tajnik Orione g. Aleks Lukež, ki bodri z vznesenimi besedami skupščinarie na skupno delo za narod ter konča z vzklikom: »Čakamo na čas. ko zavihra naš prapor ob Soči. Vrbskem jezeru in Gospesveti.« (Burno ploskanje.)
Nato ie sledilo poročilo tajnika g. ing. Janka Mačkov-šeka, kakor sledi:
Tajnikovo poročilo.
Slavna skupščina! O priliki polaganja računov na naših glavnih skupščinah se je treba ozirati vedno tudi na splošno stanje naše narodne obrambe doma in na delo naših narodnih nasprotnikov v zagranični Jugoslaviji. Naša narodna obramba lahko zaznamuje v tekočem letu odločen korak naprej v praveu znanstvenega proučevanja naših manjšinskih problemov. Naša obrambna društva so osnovala skupen arhiv in
knjižnico, kjer naj se zbira vse gradivo, ki se tiče našega manjšinskega vprašanja. Tal manjšinski institut je skupna! ustanova naših narodnoobrambnih društev. Doslei je zbrano dokaj zanimivega gradiva. Tako je pred kratkim manjšinski institut izdal v srbščini, francoščini, angleščini in nemščini brošuro. ki razkriva tudi inozemstvu ogabno početje celovških mogotcev n apr a m koroškimi Slovencem. Brošura ,ie vzbudila v inozemstvu, posebno v Švici, obilno pozornost. Žalibog je gradiva tudi na drugih naših mejah toliko, da informiranje inozemstva ne sme in ne more prenehati.
Onkraj Snežnika se na barbarski način ugonablja naše narodno šolstvo. 'Poitalijančevanje razredov se je pričelo s šolskim letom 1923-24. Gentilijeva šolska reforma .ie letos že v tretjem šolskem letu napravila svoje razdejanje. Vsi predmeti se v prvih treh letih poučujejo v italijanščini in v dveii letih bodo tudi petrazrednice potujčene. Ker pa so v Julijski Krajini po deželi šole večinoma dvorazredne. pomeni to. da bo s tekočim letom že večina učilnic poitalijančena. Niti za materinščino ne predvideva Gentiliiev zakon obligatnih ur, marveč le dodatne. V teh par stavkih ie povedano vse in označena trnjeva pot našega zasužnjenega naroda onkraj Snežnika. Priljubljena fraza o veličini Italije, ki jo tolikokrat čujerno z obale onkraj Jadrana, je res Ie fraza. S svoiun barbarskim postopanjem napram našemu šolstvu so Italijani sami dokumentirali. da ie beseda o veličini njihove domovine Ie velika laž.
Na Koroškem In Dri nas. Tajnikovo lanskoletno poročilo na glavni skupščini ni našlo milosti v avstrijskem nemškona-cijonalnem gozdu. Tega seveda tudi pričakovali nismo. Ali nervoznost, s katero so koroški Nemci tudi polslužbeno hiteli opravičevati svoje postopanje, nam priča, kako slabo vest imajo.
V Sloveniji, ki šteie 1.056.464 duš. imamo 872 šol (Ln sicer so v tem številu vse osnovne šole. meščanske in zasebne šole, otroški vrtci in razni zavodi za slepce in gluhoneme). Na 1211 prebivalcev v Sloveniji pride torej ena šola. do čim pride že na vsakih 1100 Nemcev v Slovenili po ena nemška osnovna, odnosno meščanska šola. Na Kočevskem ie to razmerje za Nemce še ugodnejše. Tara pride celo na vsakih 500 Kočevarjev po ena nemška osnovna šola. Na tem otoku je v ostalem precej nemških šol, kjer število otrok ne dosega potrebnega minimuma 30. kakor nam kažejo naslednji primeri:
	Število učencev	od tega Nemcev
v Starem bregu	30	28
v Svetlem potoku	20	18
v Grčaricah	28	25
v Verdenku	20	15
v Ovčjaku	17	14
v Reichenau	14	14 6*
Na ljubljanski manjšinski (nemški) štirirazredoici je letos vpisanih 34 učencev. Pouk na teh šolah je nemški, slovenščina se poučuje kot predmet obligatno. Kako je pa na Koroškem?
Tam se nadaljuje z vso silo že pred vojno preizkušena nemška praksa s takozvanimi utrakvističnimi šolami, ki so v bistvu nemške. V teh šolah vzgajajo naše otroke sistematično v tem pravcu, da se pričnejo sramovati materinega jezika in ga polagoma celo mrziti. Glavni namen teh šol in v njih nameščenega učiteljstva je ta. da bi slovenskega otroka vzgojili tako. da bi tudi izven šole opustil rabo svojega jezika. V teh šolah se slovenščina uporablja za pomoč le nekaj mesecev v prvem šolskem letu. Komaj pa se učenci prince nemški abecedi, izgine slovenščina popolnoma iz šole. Otroci, ki v odmorih slovensko govore, se kaznujejo. Našim otrokom nalagajo sramotilne naloge, da morajo pisati po cele strani n. pr. stavek: »Icli bin ein vvindischer Esel«. Koliko uspeha si koroški Nemci obetajo od utrakvističnega šolstva, nam najbolj priča dejstvo, da te prav taki šoli ustanovil nemški »‘Schulve-rein« v iPodrožčici in na Ljubelju. Ta izrazita nemško bojna organizacija torej javno s svojim delom spričuje. da ti koroški deželni šolski svet v ničemer ne zaostaja. 'Da bi prisiliti Slovence k pošiljanju otrok v utrakvistične šole. je koroška šolska oblast izvršila razne manevre, ki naj bi io na zunaj kot objektivno izkazali. Ker ve. da se naši Korošci hočeio poleg izobrazbe v materinščini priučiti tudi nemščine, ie izdala za par šol tak učni načrt, da ie pouk nemščine nalašč reducirala na minimum. Ko to na pr. v Št. Jakobu v Rožu tudi ni izdalo, je celovška oblast izvršila naslednji manever; tkzv. »javna osnovna šola s slov. učnim jezikom v Št. Jakobu v Rožu« se je lani otvorila. Ne smemo si pa misliti, da je to bila res šola za sebe. kakor bi se sodilo lahko z ozirom na visokodoneči naslov. V zadnjih klopeh utrakvističnega razreda so namreč sedeli učenci te slovenske osnovne šole. za kote se seveda učitelj ni posebno brigal. Da bi pa bila mera cinizma polna, se je na tej šoli uvedel samo dopoldanski pouk. češ da ni zadostnega prostora. Med ljudstvom, ki hoče celodnevni pouk. se je na ta način zbudilo nezadovoljstvo ter so se starši odločili zopet za utrakviistično šolo. Na Koroškem našega šolstva več ni kljub temu, da nemške publikacije same prepoznavajo, da je na Koroškem še 80.000 Slovencev ter se same norčujejo iz najnovejšega ljudskega štetja, ki je na Koroškem naštelo le še 37.000 Slovencev (»ArbeiJerwil1e« dne 5. aprila 1925).
Pri nas pa vidimo, da. je naša država takoj po končani vojni otvorila vse polno nemških šol in vrtcev v Vojvodini, celo nemške meščanske in srednje šole, tako da je sedaj v tej pokrajini poleg 64 vrtcev še 193 nemških osnovnih šol. dočim pod madžarsko vladavino Nemci v teh krajih niso imeli ničesar. Glede Slovenije smo videli, da pride razmeroma na
Nemce več osnovnih šol kot na ostalo prebivalstvo. Še celo na Hrvatskem in v Slavoniji imajo Nemci 11 nemških osnovnih šol. Gesta, polna noblese, ki »o ie s tem naša kraljevina napravila. ne najde niti najmanjšega odmeva v Avstriji. Vidi se. da. koroška šolska oblast, prepotena vsenemške zagrizenosti, z lahkoto počenja, kar se ji zdi. Zato se tudi letos z upravičenostjo ponovno vprašamo: ali te potrebno kultiviranje nemškega šolstva pri nas v taki meri. kakor se to godi. Našim bratom onstran Snežnika in Karavank pa kličemo: Ne obupajte!! Narodi preživijo še večje preizkušnje. Živeli1 naši z a mej ni bratje!
Skupščina ie vzela temeljito poročilo brez debate z glasnim odobravanjem na znanje.
Blagajnikovo poročilo.
Blagajnik, predsednik notarske zbornice g. Aleksander Hudovernik je podal naslednje poročilo:
Častita skupščina! Čast mi je poročati o poslovanju naše družbe 'Leta 1924. Družbeni dohodki so znašali v preteklem letu 953.808 Din 66 p, torej za 99.607 Din manj nego leta 1923, izdatki pa 882.007 Din. tedaj za 49.634 Din manj nego leta 1923. Čista družbena imovina ie konec leta 1924. znašala 1,171.808 Din in se ie v tem letu pomnožila za 340.340 iDin. Podružnice so prispevale k družbenim dohodkom 171.269 Din. tedaj za 54.343 Din več nego 'leta 1923. Razveseljivo dejstvo je. da so začele podružnice krepkeje delovati in upajmo, da se bodo čezdalje boli krepko razvijale. Prvenstvo med podružnicami pristoia šentpeterski ženski podružnici v Ljubljani, ki je Družbi prispevala 31.022 Din. Za njo pridejo: Mariborska •moška podružnica z zneskom 25.763 Din. Ljubljana šentpeter-ska moška z zneskom 16.298 Din. podružnica Grobelno za Slivnico in Št. Viid z zneskom 9.276 Din. Ljubljana šentjakob-sko-trnovska moška z zneskom 7.398 Din. Ptuj moška z zneskom 6.924 Din, Ljubljana šentiakobsko-trnovska ženska z zneskom 6.786 Din. Ptuj ženska podružnica z zneskom 6.652 dinarjev, Krško moška z zneskom 5.574 'Din in Ljubljana mestna ženska z zneskom 5.242 Din. Iskrena in srčna hvala vsem tem1 in drugim podružnicam na njih rodoljubnem de-lovanui. Naprošamo jih. da tudi v bodoče tako krepko podpirajo glavno družbo. V spomin sedemdesetletnice za družbo našo velezaslužnega g. župnika Ivana Vrhovnika je priredila prva mestna ženska podružnica v Ljubljani loterijo ter se ie z dohodki te loterije, h kateri so prispevale tudi druge podružnice. ustanovil Ivana Vrhovnika sklad. Sedai so se sklenili računi ter znaša ta sklad 32.794 Din. Naj se s tega mesta najiskreneje zahvalim prvi mestni ženski podružnici za ves
trud in delo. kakor tudi vsem podružnicam, ki so prispevale k temu skladu. Naj si bodo v svesti. da niso mogle lepše in dostojneje praznovati rečene sedemdesetletnice, kakor da so ustanovile ta sklad.
Razprodaja družbenih vžigalic je ostala skoraj na .istem višku kakor preteklo leto. Tudi so se zvišali dohodki za družbene razglednice (14.155 Din proti 5.663 Din iz leta 1923.) za več nego polovico, ravno tako so tudi dohodki za družbeni koledar znašali za 15.929 Din več nego leta 1923. Za družbeni kolek je premalo zanimanja. Tudi razprodaja računskih listkov . je padla, kar je povsem naravno, ker imajo gostilničarji in ka-varnarji v mestih državne računske listke, katere morajo uporabljati.
Med izdatki tvorijo največjo rubriko osnovne šole in otroški vrtci, za katere je Družba potrošila 598.259 Din. in podpore v znesku 52.678 Din. Te podpore so se potrošile za šole v obmejnih krajih, kateri so nam pripadli po mirovni pogodbi. 'Prebivalci teh krajev, ki so bili sto in sto let pod tujim jarmom in so kolikor toliko že ponemčeni, so do poloma zahajali v nemške šole in so narodno mlačni, deloma še našim narodnim težnjam nasprotni. Dobro smo poučeni o razmerah, ki vladam v teh krajih zato jim obračamo polno pozornost. Nikar ne mislite, da držijo Nemci v Avstriji križem roke. Ker ne morejo poseči s svojim1 delovanjem v našo državo, hočejo postaviti v obmejnih krajih trdnjave. iz katerih bodo skušali preko naših mej vplivati na naše obmejne kraje ter razširjati nemško propagando. Da bi v avstrijskih Nemcih zbudila pozornost na naše obmejne kraje in jim predočila trpljenje mejašev in inozemskih Nemcev, katerega seveda ni, je priredila »Siidmarka« meseca aprila 1923 in 1924 takozvane »Qrenzlandwochen«. v katerih so opozarjali svoje rojake, kako se godi našim Nemcem. »Siidmarka« ie nadalje izdala svoi poseben zemljevid, v katerem so označene države, ki so nastale po svetovni vojni in so posebno razvidne one dežele, katere so bile odtrgane od nekdanje Avstrije. Ta zemljevid, katerega imenuje »Landraubkarte«. rabi nekaterim avstrijskim šolam kot učno sredstvo. O naših razmerah so avstrijski Nemci dobro poučeni, slikajo pa jih namenoma tendencijozno ter potvarjajo resnico. Tako ie izdala »Siidmarka« brošuro: »Die Deutschen unter siidslavischer Herrschaft«. spisal dr. Ferdinand Eger, profesor Paterer »Die Deutschen in Slove-nien«. dr. Adolf -Lenz »Die deutschen Minderheiteii in Slove-nien« itd. Kdor se zanima za obrambno delo. se bo iz teh knjig temeljito prepričal, kako nas sodijo ti Nemci in kako animozno slikajo naše postopanje proti Nemcem, katerim se ne godi nobena krivica. Za svojo glavno nalogo ie smatrala »Siidmarka« že leta 7921. izvrševanje obrambnega dela v slovenskih pokrajinah jugoslovenske države. V to svrho je pridobila list »Die deutsche Grenzvvaeht«, ki naj v prvi vrsti
služi obrambi nemških manjšin v naši državi. Zavedajoča se svojega poklica ie nakupila »Sudmarka« nekaj zemlje v Soboti, tik ob jugoslovenski meji v kotu Štajerske in Koroške, to seveda zategadel, da ostane v najožjem stiku s prebivalci naših obmejnih krajev in vpliva v narodnem oziru nanje. Nadalje podpira potovanja v svrho spoznavanja razmer v obmejne in inozemske kraje. S temi potovanji je dobila »Siid-marka«, kakor pravi, dobre zveze. »Stidmarka« se ie velikansko razvila. 'Leta 1923. je imela 2533 milijonov aK dohodkov an 2100 milijonov aK izdatkov, torej presežka 433 milijonov aK. Na Koroškem dela z vso vehemenco, da bi čim prej ponemčila koroške Slovence. Tako je ustanovila in slovesno otvorila dne 8. septembra t. 1. schulvereinsko šolo v Podrož-čici, katera je stala čez 800 milijonov aK. Svojo mladino vzgajajo nemška obrambna društva v velikonemškem duhu ter jo pripravljajo na revanžo. Tako ie prinesel >.Jahrbiichlein fiir die deutsche Jugend1« za leto 1924. članek z naslovom »Nie vergessen«. V tem članku navdušujejo nemško mladino, da naj nikdar ne pozabi, koliko nemške zemlje ie bilo odcepljene od stare Avstrije in koliko jih zdihuje pod tujim iarmom. Mladina se mora tega zavedati in delati na to. da se bodo ti Nemci čim prei združili s svoio naterlo Germaniv eno veliko skupino. V številki 1. časnika »Sudmark-Bundeszeitung« za leto 1925. pa piše H. Graoer, sodni svetnik v Stuttgartu: »Wiir Deutsche im Reiche aber rufen ibnem auch heute und imrner auf’s neue zu. dass wir unsere in Feindesland hinaus-gestosseneu Volksgenossen niemals vergessen und ihr und un-ser deutsches Selbstbestimmungsrecht so lan g e verf<*otiten wer den, bis dieses Reich, das uns allein in Enropa Vorenthaltene. durchgesetzt ist. bis die Heimkehr aller deutschen Briider und Schwestem im gesohlossenen deutschen Siedlungsgebiet. itore Zusammenfassung in einem vviedererstarkten deutschen Staate in Grossdeutschland erreicht sein wird. Ein langer schwerer volkischer Kam.pt vvird es sein. Deutscher. harre aus!« Zakaj vse to navajam? Da se prepričate, da je nemška nevarnost še vedno velika in da Nemcev ni spametovala krvava svetovna vojna, da še vedno škilijo čez naše meje in nam skušajo odtujiti naše še mlačne in matozavedne rojake. V oči-gled takemu delovanju je od naše strani treba največjega odpora. Mi moramo skrbno zasledovati nemško propagando na našem ozemlju, io skušati paralizirati ozir. jo v kali zatreti. Naše obrambno delo v obmejnih krajih moramo potrojiti in se ne ustrašiti nobenih še tako velikih denarnih žrtev, da dosežemo svoj namen Od vas, častite dame in gospodje, je odvisno, da ga dosežemo. Podpirati morate z vso vnemo našo Družbo in čim več podpore ji naklonite, tem večji bodo naši narodni uspehi v obmejnih krajih. Zato vas danes ponovno naprošam, da se spomnite ob vsaki priliki naše Družbe. (Vsestransko odobravanje.)
Poročilo nadzorstva.
Ker ni bilo nobenega nadzornika navzočnega. ie poročal g. predsednik, da so pregledali knjige trije nadzorniki, in sicer gg.: dr. Vlad. Ravnihar. M. Rode in M. Kante. Knjige so našli v najlepšem redu in so tih podpisali. (Poročilo se vzame na znanje.)
Volitve.
Volitve so se vršile z vzklikom in so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki. Le namesto obolelega ravnatelja g. dr. Frana Voglarja je bil izvoljen zaslužni manjšinski delavec g. Ivan Pr e ko še k, upravitelj celjske bolnice, v razsodništvo pa namesto umrlega dr. Pr. Rozine mariborski odvetnik g. dr. K. Koderman. G. predsednik predlaga, da se izreče imenom velike skupščine zaslužnemu odborniku g. dr. Fr. Voglarju zahvala. (Odobru.ie sprejeto.)
Sprememba družbenih pravil.
G. blagajnik Aleksander Hudovernik je prečita! po vodstvu predlagane majhne spremembe pravil, ki se tičejo deloma delokroga Družbe in prispevkov družbenih članov. Glede na prispevke ie predlagala ga. N. Potočnikov a. da se vsi prispevki nekoliko znižajo od predlaganih. Po vodstvu in ge. Potočnikovi predlagane spremembe so bile soglasno sprejete.
Proračun za leto 1926.
G. predsednik poroča, da je proračun za tako nesi-gurne izdatke in dohodke težko sestaviti in nima skoraj pravega pomena. Nadeja se. da bodo dohodki nekako enaki preteklemu letu. Stroški se bodo pač morali ravnati po dohodkih, zato apelira na navzoče, da skrbe. da bodo čim večji dohodki, da bo Družba lahko tein več storila v blagor naroda.
Slučajnosti.
Ker se k slučajnostim ni nihče oglasil, ie zaključil predsednik g. Andr. Senekovič lepo uspelo zborovanje s tem. da se je zahvalil za udeležbo podružničnim delegatom, zastopniku velikega župana vlad. svetniku g. dr. Fr. Vidicu za lepe bodrilne besede, g. županu dr. Zdolšcku. mestnemu prebivalstvu in vsem. ki so s svojo navzočnostjo počastili veliko skupščino. Posebno zahvalo ie izrekel našemu časopisju, zlasti »S 1 o v. Narodu* za naklonjenost, ki io s publikacijami izkazuje Družbi. Pred sklepom je pojasnil g. predsednik, da ne zadene družbenega vodstva krivda, da niso bili deležni
skupščinarji vožnje olajšave na železnici. Družbeno vodstvo je vložilo prošnjo za znižanje vožnje pravočasno na ministrstvo saobračaja. Urgiralo je pismeno rešitev, predzadnji dan celo brzojavno, nakar ie sporočilo, ministrstvo negativno rešitev prošnje mestnemu magistratu v Ljubljani.
Dalje je g. pred s edini k opozoril skupščinarie, da se spominja cela Slovenija obletnice nesrečnega plebiscita na Koroškem in rapallske pogodbe. Podružnice nai daio po vsj Sloveniji z žalnimi zborovanji dušica svojim čutilom s tem. da saime prirede taka zborovanja ali pa se priključijo krajevnim razmeram primerno kakemu drugemu društvu.
O priliki skupščine so darovali Družbi: Mestna občina v Brežicah 1.000 Din. g. dr. Zdolšek 500 Din in ga. Šentjurčeva je izročila za podružnico v Hrastniku 232 Din.
Po skupnem kosilu se je vršila v veliki dvorani Narodnega doma neprisiljena zabava, pri kateri so sodelovali moški, ženski in mešani pevski zbor iz Čateža pod vodstvom zborovodje g. Grobeišeka.
Zahvala.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda izreka tem potoni iskreno zahvalo vsem. ki so na kakršenkoli način pripomogli, da se ie 36. velika skupščina v Brežicah dne 13. septembra t. 1. tako lepo izvršila. Posebno toplo se zahvaljuje moški in ženski podružnici v Brežicah, njima na čelu ravnatelju podružnice Ljubljanske kreditne banke g. Pogačarju in njegovi ge. soprogi za sijajno oskrbo priprav za družbeno zborovanje in cvetni dan ter prireditev veselice na korist Družbi. Prav iskreno zahvalo izreka zastopniku velikega župana ljub' Ijanske oblasti, vladnemu svetniku g. dr. Fr. Vidicu, mestnemu županu g. dr. Z do Iš eku. vladnemu svetniku, sreske-mu poglavarju g. dr. Gregorinu, predstojniku brežiškega sodišča g. dr. Hočevarju, predsedniku Jugoslovenske Matice g. dr. Pretnarju. Zahvaljuje se dalje zastopnikom Sokol a , O r j u n e in Orla za častno prisostvovanje: prav prisrčno se zahvaljuje požrtvovalnim narodnim damam, pri koncertu sodelujočim gospodom in damam, cenjenim delegatom naših podružnic in zastopnikom pokroviteljstev, ko se niso strašili daljnjega potovanja in obilnih stroškov, in sploh vsem. ki so s svojo navzočnostjo počastili veliko skupščino.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Brežice, dne 13. septembra 1925.
Bilanca
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za leto 1924.
Prejemki. Blagajniški ostanek dne 31. grudna 1S23. !.
Dohodki leta 1924.
1. Podružnice i. s. članarine, pokroviteljnine, darovi, veselice i. t. d.............
2. Podpore občin, denarnih
171.106 Din 89 p
zavodov in društev . .	8.725	»	—
3. Razni darovi		298.972	n	40
4. Družbeni nabiralniki . .	1.780	*	92
5. Zbirke časnikov ....	4.890	w	50
6. Družbene vžigalice . .	19.280	»	—
7. Družbena kava		500	n	—
8. Družbeni cilindri za sve-			
tilke . . . 		1.400	M	—
9. Družbeni čaj		1.000		—
10. Družb, čistilo za čevlje	750		—
11. Narodni kolek		1.231	H	40
12. Družbene razglednice .	14.155	»	10
13. Družbeni rač. listki. . .	6.342	■	50
14. Družbene knjige. . , .	317	*	10
15. Družbeni koledar. . . .	44.774	*	95
16. Obresti od nalož. denarja	29.815	»	50
17. Družbena posestva . . .	6.677	»	99
18. Vrnjeni predujemi . . .	1.000		—
19. Družb, koledarček »Kra-			
ljevič Marko"		6.302		—
20. Obrambni sklad . . s .	29.413		25
21. Dr. Ivana Tavčarja sklad	2.784		—
22. Volila		1.685	•	—
Odnos . . .	653.067	Din	02
171.269 Din 41 p
Odnos
171.106 Din 89 p
Prenos . . . 171.106 Din 89 p Prenos . . .	653.067	Din 02 p
23. Razni	prejemki........... 300.741	.	25 .
Dohodki znašajo torej leta 1924 skupaj . . 953.808 , 27 „
Prehodni prejemki................................15.291	„	50	.
Dvigneni zneski i. s.
a) iz	družbene glavnice	3.345 Din	— p
b) iz	pokojninskega sklada 8.200	.	— .
c) iz dr. Jos. Georgovega
sklada	 5	.	—	.	11.550	„	—	.
Skupaj . . . 1,151.756 Din 66 p
Izdatki.
1. Za ljudske šole in otroške vrtce . . .	598.259 Din	25 p
2. Družbena posestva		7.316 „	13 „
3. Podpore		52.678 „	20 „
4 Povrnjena posojila		1.009 „	99 „
5. Obresti od posojil		3.390 „	01 „
6. Družbeni koledar 		34.742 „	15 „
7. Družbene razglednice 		9.213 „	»»
8. Pokojninski sklad i. s.		
a) Prispevek družbe . . 93 200 Din — p		
b) Izplačana pokojnina . 8.200 „ — „	101.400 „	»
9.	Družbena pisarna i. s
a) Plače uradnikom . . 24.750 Din — p
b) Plača strežnici, najemnina, kurjava in razsvetljava ................... 3.301	„	20	„
c) Potni stroški raznim funkcijonarjem	. . .	3.840	„	50	„
d) Tiskovine, poštnina
in drugo	 4.525	—	„	36.416	„	70	„
10. Koledarček »Kraljevič Marko"	 25.000	„	—	„
11. Razni stroški	 12.581	„	83	„
Prenos . . . 882.007 Din 26 p
Prehodni stroški	 15.291	„	50	„
Plodonosno naloženi zneski i. s.
a) na glavnico (pokrovi-
teljnine in volila)	.	.	18.345 Din	— p
b) na obrambni	sklad	.	29.413 „	25 „
c) na dr. Ivan Tavčarja
sklad.......................  4.784	„	-	„	52.542	„	25	„
Blagajniški ostanek	dne	31.	grudna 1924	leta	201.915	„	65	„
Skupaj .	. . 1,161.756	Din	66	p
Račun družbene glavnice.
Stanje dne 31. grudna	1923...........................1.................. 128.296	Din	75	p
Prirastek leta 1924 ..............................  22.943	„	73	„
Skupaj . . . 151.240	Din	48.	p
Odpadek leta 1924	   3.345	„	_	,,
Stanje dne 31. grudna	1924.1	 147.895	Din	84	p
Račun pokojninskega sklada.
Stanje dne 31. grudna	1923. 1	 34.326	Din	55 p
Prirastek leta 1924 	  95.960	„	95 „
Skupaj . . . 130.287	Din	50 p
Odpadek leta 1924.................................................... 8.200	—	„
Stanje dne 31. grudna	1923.1................  122.087	Din	50 p
Račun obrambnega sklada.
Stanje dne 31. grudna 1923. 1.............'. 95.852 Din 29 p
Prirastek leta 1924 ............................ 34.383	„	44	..
Stanje dne 31. grudna 1924.1.................. 130.235	Din	73	p
Račun dr. Ivana Tavčarja sklada.
Stanje dne 31. grudna 1923.1.............................. 46.995	Din 59 p
Prirastek leta 1924 .....................................  10.148	94
	Skupaj . . .	57.144 Din 53 p
Odpadek leta 1924 ....		3.720 „ - „
Stanje dne 31. grudna 1924. 1.	• • 		53.424 Din 53 p
Račun dr. Josip Georgovega sklada.		
Stanje dne 31. grudna 1923.1.		242 196 Din 10 p
Prirastek leta 1924 ....		. 31.920 „ 64 „
	Skupaj . . .	274.116 Din 74 p
Odpadek leta 1924 ....		. 10.005 „ - „
Stanje dne 31. grudna 1924. 1.		264.111 Din 74 p
Račun družbenih posestev.		
Stanje dne 31. grudna 1923.1.		183.440 Din — p
Prirastek vsied nove cenitve		. 479.260 „ - „
Stanje dne 31. grudna 1924.1.		662.700 Din — p
		
Družbena imovina
dne 31. grudna 1924. 1.
A.	Aktivna imovina.
I.	Posestva.
a) Posestvo v Trstu . . .	300.000 Din — p	
b) Posestvo v Velikovcu .	25.000	ti >>
c) Posestvo v Velikovcu .	5.000	>1 »t
d) Posestvo na Savi . . .	50.000	M »l
e) Posestvo v Studencih .	30.000	>» »>
/) Posestvo pri Sv. Mariji		
Magdaleni v Trstu . . .	10.000	»l >1
g) Posestvo v Škednju, Trst	10.000	» M
h) Posestvo v Rožnem dolu		
pri Črnomlju		2.500	»» II
i) Posestvo v Ljubljani . .	200.000	1» ' It
j) Posestvo v Ljubljani . .	200	»» »»
k) Posestvo v Ljubljani . .	30.000	1» II
Skupaj . . . 662.700 Din —
II.	Šolski inventar in učila.................
III. Inventar družbene pisarne ....
IV. Zaloga družbenih knjig...................
V. Terjatve (gotove).........................
VI. Brezobrestna posojila....................
VII.	Družbena glavnica.
a) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 2386 pr. 50 Din — p
b) Vložna knjiž. posojilnice v Mariboru, št. 10.492 pr.	25	„	—	„
c) Delnica ljubljanske kred. banke, št. 1422 pr.	.	.	150	„	—	„
d) Intab. terjatev pri mestni občini ljubljanski .	.	5.232	„	50	„
Odnos .	.	.	5.457	Din	50	p
Odnos . . . 682.630 Din 26 p
2.853 „	43 „
91 „	60 „
118 „	23 „
10.717 „	tt
6.150 „	»
Prenos . . . 682.630 Din 26 p Prenos . . .	5.457	Din	50	p
e) Intab. terjatev pri mestni
občini ljubljanski . . .	6.250	„	—	„
f) 3 kom. ogrskih Josziv
srečk š 1 Din ....	3	„	—	„
g) Zadružna knjižica posojilnice in hranilnice v
Trstu, št. 6022 pr.. . .	15	,,	—	„
h) VI. avstr, vojno posojilo	250	„	—	„
r) 2 kom. 4K »/„ zastavnih
listin občinske hranilnice v Gradcu a 10.000 K — skupaj 20.000 K s kuponi od 1. 4. 1919. . .	5.C00	„	—	„
j) 25 kom. 4'A°i0 zadolžnic melioracijskega posojila vojvodine Kranjske po 2000 K, skupaj 50.000 K s kuponi od 1.5.1924.1.	12.5C0	„	—	p
k) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
št. 30 890 pr	 57.169	„	98	„
l) Vlož. knjižica posojilnice
v Mariboru, št. 18.817 pr. 61.250	„	—	,.
Skupaj . . .	147.895	„	48	,,
VIII.	Pokojninski sklad.
a) Vink. 4°/o avstr, kronska
renta pr	 5.425	Din	—	p
b) Vink. 4 2°/o avstr, srebrna
renta pr	.11.250	„	—	„
c) Vink. 4-2°/o avstr, papirna
renta pr	 2.000	„	—	„
d) Vink. III. avstr, vojno
posojilo pr	 5.000	„	—	„
e) Vink. IV. avstr, vojno
posojilo pr	 1.250	„	—	„
Odnos . . . 24.925 Din
Odnos . . . 830.525 Din 74 p
Prenos . . }) Vink. V. avstr, vojno
posojilo pr..................
g)	Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani, štev. 19.842 pr..................
Prenos . . . 830.525 Din 74 p 24.925 Din — p
1.000 .. — ..
96.162
50
Skupaj
81.713 Din 30 p
IX. Ciril-Metodov obrambni sklad.
a) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani št. 120 pr....................
b) Vložna knjižica Ljudske posoj. v Gorici št. 4105 pr.
c) Vlož. knjižica posojilnice v Celju št. 16.098 pr. .
d) Vlož. knjižica posojilnice v Mariboru št. 10579 pr.
e) Vlož. knjižica Jadranske banke podruž. v Kranju, št. 1710 pr...................
f) Vložna knjižica zadruge Lastni dom, Celje, št.
859 pr....................
g) 7% državno posojilo . .
h) Intab. terjatev pri Mestni občini ljubljanski . . .
500
350
250
150
250
5.300
41 722
43
Skupaj
X.	Zapuščinski sklad Viljema Polaka.
a) Vložna knjiž. ljubljanske
mestne hran. št. 958 pr. 26.500 Din — p
b) Vložna knjižica posojilnice
v Radovljici, št. 6221 pr.	2.125	„	- „
c) Vložna knjižica Kmetske
pos. v Ljubljani št. 9146 pr.	1.936	„	— „
Odnos .
30.561 Din — p Odnos .
122,087 „ 50 „
130.235 „ 73
Prenos . . . 1,082.848 Din 97 p Prenos . . . 30.561 Din — p
d) 15 kom. 4>/2°/o obveznic bosensko-herceg. železn.
posojila v nom. vrednosti 5.000 „ — ,, kuponi od 1. aprila 1.1919
e) 2 zadolžnici priv. avstr, zavoda za zemljiški kredit a 200 K nom. vrednosti,
skupaj 400 K	 100	„	—	„
f) 2 zadolžnici posojila za regulovanje Tise š 200 K nom. vrednosti, skupaj
400 K................... 100	„	—	„
g) 1 Turška srečka št. 385.276 pr. 100 frankov po prvotni
kronski vrednosti	382	K	95	„	50	„	'
h) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
št. 22.236 pr........... 337	„	50	„
i) Intab. terjatev pri mestni
občini ljubljanski	. .	.	7.267	„	50	„
J) '/a vrednosti od 2 kreditnih srečk ddto. Dunaj 31. marca 1. 1888 ž 200 K skupaj 400 K, družbi odpade ena tretjina t. j..	33	„	34	„
Skupaj . . .	43.494	„	84	„
XI.	Zapuščinski sklad Karola Kotnika.
a) 4 kom. srečk ljublj. mesta
k 40 K, skupaj 10 Din.	40	Din	—	p
b) 1 bilet II. ruskega notr. posojila iz leta 1866, pr.
100 rublj. v prvotni kronski veljavi 254 K 50 .	63	„	60	„
Skupaj . .	103	„	60	„
Odnos , . . 1,126.447 Din 41 p 7
Prenos . . . 1,126.447 Din 41 p
XII.	Dr. Ivana Tavčarja sklad.
a)	Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani,
XIII.	Zapuščinski sklad dr. Josipa Georga.
a) 144 kom. delnic Ljublj. kreditne banke po 150 Din v nom. vrednosti skupaj ............................ 21.600	Din	-j—	p
b)	Terjatev do	L. M. Č. .	.	5.000	„	—	„
c) Vložna knjižica Kmetske posojilnice v Ljubljani
št. 28.625 	 199.736	„	74	„
d) Vlož. knjižica posojilnice
v Celju, št.	20.621 pr.	.	35.000	„	—	„
e)	Dragocenosti v vrednosti	2.775	„	—	„
št. 539 pr.
52.424 Din 53 p
b)	Vložna knjižica Trgovske banke v Ljubljani, štev. 3082 pr...........................
1.000 „ — ,.
Skupaj . . .	53.424	,,	53	„
XIV. Blagajniški ostanek
Skupaj . . .	264.111	„	74 „
.................201.915	„	65 „
Skupaj ... 1,645-899 Din 33 p
B.	Pasivna imovina.
1. Posojila in dolgovi pri denarnih zavodih .	. 348.234	Din	83	p
2. Razni neporavnani računi........................... 3.775	„	12	„
3. Pokojninski sklad........................... 122.087	„	50	,
Skupaj . . . 474.097 Din 45~p
C.
Ako od aktivne imovine	 1,645.899	Din	33	p
odštejemo pasivno imovino 	 474.097	„	45	„
dobimo čisto imovino dne 31. grudna 1924. 1. 1,171.801 Din 88 p Ako primerjamo čisto imovino z dne 31. grudna
1923. 1................................ 831.461	„	84	„
s čisto imovino	z dne 31. grudna	1924.	1.	.	.	1,171.801	„	88	,
vidimo, da se je čista imovina v letu 1924
pomnožila za........................... 340.340	Din	04	p
Družba je imela dne 31. grudna 1923.
a) lastne imovine ....	831.461	Din	84	p
b) imovine za pokojninski
sklad.................... 34.326	„	55	„
Skupaj . . . 865.788 Din 39 p
Dne 31. grudna 1924.
a) lastne imovine. . . . 1,171.801 Din 88 p
b) imovine za pokojninski
sklad.................... 122.087	„	50	„
Skupaj	.	.	.	1,293.889	„	38	.,
Skupna imovina (t. j. lastna imovina in imovina za pokojninski sklad) se je pomnožila v letu 1924 za . ._j!28J00J)inJ)9_£
V odstvo:
Andrej Senekovič 1. r.,	Aleksander	Hudovernik 1. r.,
prvomestnik.	blagajnik.
Za nadzorstvo:
Dr. Vladimir Ravnihar 1. r.
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
pokrovitelji:
A
ki so Izza dne 30. sept. 1924. do 30. sept. 1925. po § 4. druib. pravil plačali po 50 Din.
913. Češka Obec, Ljubljana; 914. Učiteljski zbor osnovne deš. šole v Studencih pri Mariboru; 915, dr. Niko Zupanič, minister n. r. v Ljubljani; 916. Učiteljski zbor dekl. šole v Studencih; 917. Karol Rebulj, lekarnar v Slov. Gradcu; 918. Konrad Tršič, posest, v Št. liju pri Slov. Gradcu: 919. Trgovske banke podr. v Slov. Gradcu: 920. 921. Ivan Vrhnjak, posest, v Pamečah: 922. 923. Fran Ratovnik. posest, v Pamečah; 924. 925.
1.	Jamnik, posest, v Pamečah; 926. I. Gnamuš, posest, v Pamečah; 927. Karol Rebulj, lekarnar v Slov. Gradcu; 928. Trgovske banke podr. v Slov. Gradcu; 929. I. Barth, veleposest, v Št. liju pri Slov. Gradcu; 930, Jelka Lozarjeva. trg. v Ljubljani; 931, dr. Vilko Maurer, odv. v Kočevju; 932. dr. Ivan Let-nar, mag. svetnik v Ljubljani: 933. Mirko Štrukelj, restavrator na Zidanem mostu; 934. Josipina Blumauerjeva v Ljubljani.
B.
ki so plačali Izza dne 30. sept. 1924 do 30. dne sept. 1925 za Ciril Metodov obrambni sklad po 50 Din.
2202,—2212. Postajni in skladiški delavci gl. kolodvora v Ljubljani ob desetletnici službovanja višjega nadzornika g. Avg. Ludvika (deset kamnov); 2213. dr. Tone Gosak, odvetnik v Ptuju; 2214 žen. CM podružnica v Šiški: 2215. m. CM podružnica v Ptuju; 2216. dr. Vilko Maurer, odvetnik v Kočevju; 2217.—2237. odborniki m. in ž. šentpeterske CM podružnice ob zlati poroki g. Zdenka in ge. Klementine Vončina (20 kamnov); 2238. Alenčica Prekoršekova. učenka II. gimn. r. v Celju; 2239. Tugomer Prekoršek, učenec 1. gimn. r. v Celju; 2230. Branko Prekoršek, učenec III. r. os. š. v Geliu: 22.31. 2232. Ivan Kralj, okrož. sodnik v Ljubljani; 2233. 2234. Krna Ženko-vičeva v Trbovljah v počaščen je + ge. Josipine Gomiljšekove iz Ljubljane ici + ge. IM. Koomutove iz Št. Jurija; 2235 — 2241. žen. CM podružnica v Mariboru v spomin zlate poroke predsednika CM družbe g. Andr. Senekoviča (6 kamnov); 2242. Matko Kante, nadz. v p., v listi namen; 2243. učenci V, r. II. m. d. osnovne šole v Ljubljani, zast. učitelj g. Al. Potočnik; 2244. 2245. Mimica Kemeli-Perušekova učiteljica upraviteljica v Novem kotu; 2246. Evgen Lah, mag. nadsvetnik v ,p. v Ljubljani; 2247.-2297. m. šentpeterska CM podružnica vdš. nadzorniku g. Avg. Ludviku za god (51 kamnov); 2298. Anton Štre-kelj v Ljubljani.
Doneski podružnic leta 1924.
ed
CL
9
C/)
« ŠTS
> J5
c
■§•0
C Cd 2
.O Vi
O
10 o to co
> iO O lO
> CN CO
10 O 10
CN TT
(NCOOOCOOOCOCOCS^MOO^COiO-OOiO^S
CMcoajf^ooioovot^Trcniooocscoioio^ooio
ONC^CNCOO^NCOiOCN^OČ^tNOOOlOLO^Tt
*Jxdcbait^cococdxoib,>d«cdoocdodcNCNfNCNCN
co CN r—
I I I
o
10
I I I
CN	O	OOO 0X0 —	0	CO
O	&		0	
-T		^ ^ I	\ *°- i 1 1 1 1 1 1 1 1 1	O)
lO		CO CO 1	I 1 1 1 1 1 1 1 1 1	co CN
g
c
.0
cd
z
I I
O CO CO —' CO -* — CN
s
r~V> T3
§5 s~ ’c .2 « c S js
W y J Cl
*J 2.5 s
i2g
00 |
00 1 00
S I CN S
lOOlO cn ^
CO^OiOCN^CNOOOCOiO^OOiOTfs
cococot^iot^^aiooooLocoiOLO^ooio
.-HpOOOOCOiOCO^COOOOOOCiOiOTfTf ^ CO 06 od CO CN CN CN CN CN
OCOOOCO«—©xOCN^CN
CN CO ^-----------
CO t"; <J>
tovoodaj^cococoio
CN CN
s
<u
u
e
>N
s
u
•a
o
a
O)
E
• *o . •> E
E™ S j?-5-h |8i
“r o x» > ^
o-n .2,
c
O (d (U Xfl NXfl
.. E .. .. .. 2	«3	o	w
c u, C c c
,2.0 cd *— cd
•9 'C •“ -S -o •
,2, (O 3 2 3
jSjO j:
cd
Vi
<u
Cl
c
a>
KO
. JO
o
. J* Cd
Cd
c ?a »n
it
JI
*CQ
*	Cd 4*
•	K/)
o
Jž,
o
L« c E
n cd c c. • cd o ;zr 4C 40 12 3
O cd > c
Cd c
,%a
m 06
« E ^ •“ 2 o
50._
gS2
> >N
O Si
OTPQ
s
._^-5 °|5
■".a B'sc - e
<u u 4T“ra o 0» l?13u	5
UCtfU&ZČ/5
£*
— CNCOTfiOCOr^-OOOO—<CNCOrriOCOl^.OOO^O
\
N
Skupaj %	CD O 1 lO OO iO I O	In I 1 S 1 1 ooc5 1 o5 1 1 1 Se« 1 1 1	1181.673 | 40 ||
	(OiOlNINO^COMNiOOlSrOOOiOOOlN^iOOO 0)COiOCNOiO-COtč)'-0)nrOCN(N'-<00’tCNOOiO CNN^*qooNNco,t't^r-<r-.r-.pqqqoJOi05C7iao ID		
Dr. Ivana Tavčarja sklad	i M II 1 1 l 1 1 1 M 1 II 1 II II 1 1		1
	170 120	iD O l~~ 1 II II 1 1 1 1 1 1 1 1 1 l 1	|| 585
Obrambni sklad	S M 1 1 1 II 1 II 1 1 II 1 1 1 1 1 II 1		LD CN
	00 1 1 1 1 1 1 II 1 1 1 II 1 1 II 1 1 II 1 1 CN		23.913
Nabiralniki	77 50	II i 1 1 1 1 II 1 1 II 1 M 1 1S	r>-.
	—• r#- CO 00 10 | 1	153 152	r—4 O CT>
Članarina, pokrovitelj-nine, darovi, veselice itd.	I 1 ID OO II O	liDI 1 O 1 I CN iD 1 I 1 ,iDiD| (O I CN 1 1 iD 1 1 00 CN 1 00 1 1 ' O CN 1 i iD	00 co
	127.651 2.201 2.152 1.902	OOlCOfNCSiDONCOOOiDOOCS^iDON Of^-TOOLO«— O)C0C0CNCS»— OO-^tNOOOl OOiD^lD^rfrHrH^Hr-iOOOOOiaiulOltO	1156.273
Ime podružnice	Prenos . . Maribrr in okolica, ž	 Litija	 Rajhenburg, Videm in okolica Gornji grad, m	 Št. Pavel pri Preboldu, ž. . . Velike Lašče	 Kranj, ž	 Ribnica in okolica, ž. (Dolenj.) Trbovlje in okolica, ž	 Ljubljana: I. ljublj. m	 Slovenjgradec in okolica ž. . . Trbovlje in okolica, m	 Sv. Jurij ob juž. žel., m. . . . Hrastnik in okolica, ž	 Cerknica in okolica	 Ormoški okraj, ž	 Železniki na Gorenjskem . . . Kostanjevica	 Ljutomer in okolica, ž. ... Radeče in okolica	 Ljutomer in okolica	 Trebnje in okolica			1 Odnos . .
Tek. št.	—cn oo rt«‘ id co oo oš o *-! cn oo ^ id cb t^* oo o> o cn CNCNCSCNCMCNCSCNČMOOCOCO.^COCOCOCOCOCOTf^r^		
Skupaj	§{2 1 158 1 1 S 1 1 1 1 1 1 1 1 S 1 1 1 1	co Oi
	MCOOOlCOOONOO^CNOOOOOOO^ONOO SHON^^HOOStDtO^-OOOO^COOOO c£);^t^CDCDCDCDCDCDLOiOiOLOLOLObOtOtO-^f'^f^-^J<^ 00	j| 193.705
Dr. Ivana Tavčarja sklad	M m i i m i n ; i i i i m i m i i	1
	lO o o " 1 1 1001 1 1 1 1 1 1 1= II II 1 1 1 1 1	00 t>-
Obrambni sklad	s 1 II 1 1 1 1 II 1 1 II 1 1 1 1 1 1 1 II	ic CN
	23.913 50	| 23.963
Nabiralniki	£ 1 1 IS 1 1 1 1 i II M 1 1 MM 1 II	CS
	r—* lO S 1 1 1 5 1 II 1 1 L 1 1 1 1 II 1 1 1 l 1 1	oq
Članarina, pokrovitelj-nina, darovi, veselice itd.	l 1 1 1 I s 1 8S 1 1 1 II 1 13 1 1 1 1	CD CN
	CD iO r—t	1167.611 1
Ime podružnice	Prenos . . Dol pri Hrastniku	 Sv. Ema in okoliš	 Črnomelj, ž	 St. Rupert (Dolenj.)	 Sv. Lenart v Slov. goricah . . Hotiza pri Dol. Lenda\i . . . j Ljubljana : Šiška, ž	 Fram in okolica	 Hrastnik, m	 Slatina-Radenci	 Brežice, ž	 Sv. Barbara, Sv. Jani, Sv. Martin m Vurberg Kamnik, ž	 Gabrje poleg Celja ..... Sv. Križ-Veržej	 Vransko	 Unec	 Kapele pri Brežicah	 Žalec, ž	 Krško in okolica, ž	 Brdo	 Sevnica 		Odnos . . |
H		
ec
o,
3
a iJ2S i i is I? ig i i i
i i
. - ©©lOCOOOO^CO^OOiOOCO^COCO >lOiO©a>t^<N©iOOOOO(NCN©<OiOCO
jrOrOCOCNCNCNCN^rHr-r-rHrH
1-2..
a*-
rf«
00
h-
c •2*0 E iS 2
JS ”
o
lO
CN
.O
ž
*ct*
oo
I I I
«-='■> 2
e « 2“ t* H fr « u
Sg^
niš S s
5 >
©
(N
lO© I to I
© I © , ^ I to I
KJ
— ©©^©©lO^ooasco-o^ootOTfcDco
—<OSLOuOLOOa^LOCN©LOOOCOCNCN©©VOrO
©COOOCOCOCOCNCNCNCNr-.r—< —
a> o
c
>N
•o
o
o.
a>
E
o
g
V.
S o s ^ o o
o c
g .*-» a» Sč .Si,
P s
.Ji
2 o
•* r-
o .5
ca o
c**«
-1*3
•Sl
>o
3 o
o
c o-s
2 a'G v o ra O —
|if&5
m(S aE>° cS „-55 :£
i"	(i
v 3 CČ
*-» 7, »s w> E 5 *o .
O^,2<ucar0o^,
X CQ £ 0Q ^ C* X ert
• H s
S K
ra o *2 M
£-goS SCzD
o - g.^-c2^2 i;
o d 2
5«l>&g« 1«“«2S
.5 3 o o <u hJ»N3 H JC1-J
1?
a
3
.*
C/)
xn
č:
©©l'-.©©©—<CNCO*fLO©t'^o6©©—<CN0Q ©©©©©r-t^^t—t—t—t-~t-.ts<.oocooooo
Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani:
A. Vodstvo
po volittfl na XXXVI. veliki skupščini v Brežicah, dne 13. septembra 1925.
1. Predsednik: Andrej Senekovič, častni elan Družbe sv. Ciril in Metoda v Ljubljani, vladni svetnik, gimnazijski ravnatelj v j>okaiu. izvoljen leta 1924.
2. Dr. Ernest Dereani. zdravnik v Ljubljani, 1925.
3. Blagajnik: Aleksander Hudovernik, predsednik notarske zbornice 1923.
4. Fran Jamšek, nadučitelj na Bregu pri Ptuju. 1923.
5. Avgusti Ludvik, postajenačelnik glavnega kblodvora v Ljubljani. 1923.
6. Tajnik: ing. Janko Mačkovšek. mestni gradbeni svetnik v Ljubljani. 1925.
7. Ana Podkrajšekova. zasebnica v Ljubljani. 1924.
8. Ivan Prekoršek. upravitelj drž. bolnice v Celju. 1925.
9. Viktor Rohrmann. veletrgovec v Ljubljani. 1923.
10. Mihaela Šegova. soproga inž. centralnega ravnatelja državne železnice. 1924
11. Namestnica predsednikova: Franja dr. Tavčarjeva, dvorna dama v Ljubljani. 1924.
12. Dr. Fran Vodopivec, veliki župan v p. v Ljubljani, 1925. Ožji odbor: Načelnik Senekovič. Hudovernik. Janko Mačkovšek. Viktor Rohrmann. Mihaela Šegova. Franja dr. Tavčarjeva.
B. Nadzorništvo.
1. Dr. Janko Kersnik, ravnatelj Kmetske posojilnice v Ljubljani.
2. Mate Kante. okr. šolski nadzornik v pok. v Ljubljani.
3. Or. Vladimir Ravnihar, odvetnik v Ljubljani.
4. Matija Rode. kontrolor Mestne hranilnice v Ljubljani.
5. Alojzij Vlrbnlk, gimn. prof. v p. v Ljubljani.
C. Razsodnlštvo.
1. Mat. Marinček, notar v Novem mestu.
2. Dr. Karol Koderman, odvetnik v Mariboru.
3. Fran Pahernik, veleposestnik v Vuhredu.
4. Or. Fran Tekavčič, odvetnik v Ljubljani
5. Dr. Karol Triller, odvetnik v Ljubljani.
Č. Pisarna.
Vodja: Andrej Senekovič.
Uradniki: Knjigovodja: Emanuel Josin.
Pisarniški tajnik: Fran Škulj.
Pisarica: Franja Benedikova.
Ljubljana. Narodni dom: uradne ure ob delavnikih od
3.-6. popoldne.
SlovenkeI Slovenci!
Dne 20. septembra 1885 je izdal ustanovni odbor Družbe sv. Cirila in Metoda Slovencem poziv, v katerem je naglašal, kako se potujčuje naša deea in izneverja svojemu narodu. Poudarjal je, da nas sproti takemu pogubonosnemu delovanju ne sme« mo rok križem držati. Na delo — je klical — za ohranitev svojega naroda in svojega jezika! Poziv ni ostal brez uspeha. Rodila se je Družba sv. Cirila in Metoda, naše prvo obrambno društvo, ki se je s svojimi podružnicami razprostrlo po vsem slo? venskem ozemlju. Družba sv. Cirila in Metoda je točno izvrševala smoter, ki so ji ga dali ustano? vitelji. Njeni sadovi na jugu in severu so znani. Na vseh dosedanjih skupščinah je njen odbor dobil absolutorij; vendar njena naloga ni končana.
Po 40 letih ponavlja družbeni odbor prvotni poziv: Na delo za našo ogroženo deco! Rapallo in plebiscit sta povečala in otcžkočila Družbi sv. Ci? rila in Metoda nalogo; naložila sta ji ogromne troške. Povečanim izdatkom mora odgovarjati po? množena požrtvovalnost. Zato na delo! Tako nujno poziva Družba sv. Cirila in Metoda svoje podruž? nice. Ožive naj mrtve, zbude naj se speče, vztra? jajo delujoče! Razigra naj se med njimi tekmo? vanje, katera več doprinese za vzvišeni obrambni
smoter! Na delo, posamezniki, zlasti brezdecni in tisti, ki ste obdarovani z obilnejšimi gmotnimi sredstvi; dokažite dejanjski, da vam rodoljubje ni gola puhlica. Na delo za Družbo o veselih in žalostnih prilikah! Na dan z zaprašenimi nabiral* niki, ki naj se pridno napolnjujejo z zvenečimi kovinskimi novci! Na delo narodno ženstvo, kate* remu je dolžna Družba sv. Cirila in Metoda prav posebno zahvalo za ogromne napore in množico prispevkov! Na delo, slovenska mladina! Grobovi starih Cirilmetodarjev se množe. Ali naj izmrje z drugimi starimi društvi vred tudi Družba sv. Cirila in Metoda? Mladina, zlasti akademična, naj izpolni nastale vrzeli, naj vzljubi našo Družbo in agituje za njo o vsaki prikladni priliki.
Slovenke, Slovenci, ki ste v preteklem letu uspešno delovali za Družbo sv. Cirila in Metoda, sprejmite najsrčnejšo zahvalo za obilni trud, ki naj Vam ga poplača zavest, da ste pomagali rešiti cvet naroda, našo deco. Na delo v bodoči dobi!
Pripomba. Izza sklepa zadnje velike skup* ščine znaša članarina Družbe sv. Cirila in Metoda za pokrovitelje 100 Din, za ustanovnike 50 Din, za letnike 5 Din, za podpornike 3 Din na leto.
Vodstvo Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani
dne 1. oktobra 1925.
C-5J
n* t/
Pozor!
Pozor!
Dolžnost
vsakemu zavednemu Slovencu bodi: da Je član Družbe sv. Cirila in Metoda.
Njeni člani so:
1. pokrovitelji, ki plačajo 100 Din,
2. ustanovnlkl, ki plačajo 50 Din,
3. letniki, ki dajo po 5 Din na leto,
4. podporniki, ki žrtvujejo vsaj 3 Din na leto.
Vsak naj se vpiše pri bližnji podružnici in naj skuša pridobiti še kakega novega člana I
Mal položi dar domu na altar!
Tak napis nosijo
vžigalice
Družbesv. Cirilain Metoda.
Kdor Jih kupuje in drugim priporoča podpira plemenito delo, ki ga izvršuje
že 40 let Družbasv. Cirilain Metoda.
Pripomnimo, da ima Družba sv. C. in M. samo od teh vrst vžigalic dohodke.
VSEBINA.
Rodoslov našega kraljevskega doma.
Kraljevine Jugoslavije barve in grb.
Koledar.
Pristojbine poštne in brzojavne.
Lestvice za kolke.
Dr. Jakob Pirnat.......................................................31
Nemct in ml............................................................33
Oj bratje, združimo se v delu	(pesem)..............................41
Pred vojnim sodiščem................................................42
Bol (pesem)............................................................47
Odpuščeno (pesem)......................................................48
Naša manjšina v Avstriji in	nemška manjšina v naši državi .	48
Pri mrtvi materi (pesem) ..............................................55
Naši grobovi (z 12 slikami)............................................56
Poročilo o šolstvu v Julijski	Krajini........................64
Vestnik Družbe sv. C. in M. v Ljubljani.
In s e ra ti.
NAZNANILA
v »Koledarju" Družbe sv. Cirila in Metoda
naj blagovole cenj. mnogobrojni člani Družbe uvaževati pri naročilih. Tu objavljene tvrdke so narodne in zanesljive, postrežejo točno z dobrim blagom in za nizko ceno. Ker je dohodek naznanil namenjen Družbi v korist, je želeti, da se častiti naročniki pri naročbah sklicujejo izrečno na inserat v Družbenem ..Koledarju"; sklicevanje na inserat uveri p. n. uvrstitelje o uspehu ===== inseriranja. =====
Slovenci in Slovenke! Kupujte pri narodnih slovenskih trgovcih, zlasti pri tistih, ki so člani Družbe sv. Cirila in Metoda.
„HELIOS“
FOTO ATE LJ E
Umetniški zavod priporoča plastične fotografije od razglednice do naravne velikosti
Izdelujejo se tudi razni filmski kinematografski posnetki, kakor n. pr. razvoj otroškega življenja, naravni in reklamni filmi i. t. d.
FOTOG RAF
Veličan Bešter
Ljubljana, Aleksandrova cesta 5. Telefon 624.
TEODOR KUNC
damska konfekcija
LJUBLJANA, MESTNI TRG ŠTEV. 14
(Pod trančo 2)
Zaloga izgotovljenih kostumov, toalet in bluz ter kožuhovine, modnega blaga, svil itd.
Izdelujejo se po meri angleški kostumi, plašči, francoske toalete in bluze ter vsa v to stroko spadajoča dela
\
Modna in športna trgovina
P. MAGDIČ
V LJUBLJANI
NASPROTI	GLAVNE POŠTE. - -
Priporoča za gospode	Priporoča za dame:
KLOBUKE,	ŠPORTNE KLOBUKE,
PERILO,	PLAŠČE, KOSTIME, VRHNJA
KRAVATE,	KRILA, SPODNJA KRILA,
TELOVNIKE,	PERILO, MODERCE, ROKA-
DEŽNIKE,	VICE, ČEPICE, HIŠNE HA-
TURISTOVSKE PREDMETE	LJE, BLUZE, SVILO IN VSE
TELOVADNE POTREB-	MODERNE NAKITNE
ŠČINE.	PREDMETE.
I
!.:	NARODNE ZASTAVE, TRAKOVE, |
!;	::	ZNAKE	1.	T.	D.	::
ZALOŽNIŠTVO C1RIL-METODOV1H J ZNAKOV, BROŠK, IGEL, PRIVESKOV, g OUMBOV I. T. D.
Telepon št. 438 Ček. urad št. 10.790
ČEŠKA INDUSTRIJALNA IN GOSPODARSKA DANKA
Marijin trg it. S
Podružnica v Ljubljani CENTRALA V PRAGI
Vplačana delniška glavnica ter rezervni fondi Kč 290.000.000 — Vloge Kč 1.936,000.000 — Brzolavke: JNDUSBANKA" - Telefon št. 104
Podružnice « Čehoslovaški republiki:
Benciov	Jlhlava		Pribram
Beroun	Jlndflchuv Hradec		Rakovnik
Bohumin	Karlovy Vary		Roudnlce n-L.
Bratislava	Kladno		Semlly
Brno	Ktatovy		Smrtovka
Bruntil	Košiče		Strakonice
Bfedava	Kotni Hora		Svltavy
Čdslav	Louny		Šternberg na Moravč
Češki Budejovice	Nlstek		Tibor
Češki Velenlce	Mladi Boleslav		Treboii
Česky Krumlov	Moravski Ostrava		Uherski Hradiite
£esky Tetin	Moravski Trebovi		Usti nad Labem
Domallice	Nichod		Usti nad Orlici
Dvur Krilovi	Olomouc		Vejprty
Frjrdland	Opava		Vitkovlce
Hodonfn	Pardublce		Vysoki Myto
Hradec Krilovi	PlaeA		Vyškov
Chomutov	Podmokly		Znojmo
iablonec n-K.	Pferov		
	Expoziture		
Praga 1.		Krilovski	Vlnohrady
Praga VII	(Holešovlce)	Smlchov	
Praga Vlil. (Llbeii)		Žitkov	
			
Sprejema vloge ter Izvršuje vse bančne transakcije.
v LJUBIJA*®
le na]modernele urejena in izvršuje vsa tiskarnlška dela od najpri-prostejšega do najmodernejšega.
Tiska šolske,mladinske,leposlovne in znanstvene knjige. Ilustrirane knjige v eno- ali večbarvnem tisku. Brošure in knjige v malih in tudi največjih nakladah. Časopise, revije in mladinske liste.
Okusna oprema Ilustriranih katalogov, cenikov In reklamnih listov.
Lastna tvornica šolskih zvezkov.
Šolski zvezki za osnovne in stednje Sole. Risanke, dnevniki in beležnice.
Zvezki za okroglo pliavo št. 1,2 in 3.
UČITELJSKA KNJIGARNA
prodaja slovenske znanstvene, strokovne, leposlovne, pripovedne in mladinske knjige; dalje knjige za osnovne šole, srednje in obrtne šole; zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih, risalnih in šolskih potrebščin in učil; razglednice, umetne in pokrajinske v veliki izbiri.
ZAHTEVAJTE CENIKE!
■
s
oo
T-
0
O
0
C
>
O
c
*
«
D
IM
O N ©
>
(0 N
0 C ®
'c
S °
cd ©
•~> c
D N J 0
.11, O)
-J 2
v
> * * N
0
C ' 0
> O
1
O) 8
E
CD
>0
O
CD
4J
>
(D
O)
O D > C
(D □
£ S
= CD C *-(d
Ib.
r
cd
E
0
‘o
L.
a
(/)
Kaj vse dobiš pri tvrdki:
SV. Petra nasip 7, blizu Prešernovega spomenika ob vodi.
= Najboljše šivalne stroje =
znamke f,Gritzner“ in „Adler“ za rodbinsko in obrtno rabo, posamezne dele za stroje in kolesa, igle, olje, jermena, pneuma-tike itd.
Poles tega velika zaloga galanterijskega, modnega in toaletnega blaga, nogavic, pletenin, volne, bombaža itd.
Na veliko 1	Na	malol
po najnižji dnevni ceni.
^M5M5MeM5MeMeMeM5MoM
ir	is
§] Zbirališče rodoljubovi M
Peter Stepič
restavracija in veletrgovina z vinom
i	{
Šiška pri Ljubljani. Zbirališče rodoljubov!
--0&>—-0&—4
Dobro blago po znano znižanih cenah dobite
v modni trgovini
PETE1} ŠTERK
Ljubljana
Specijalna trgovina najmodernejših bluz damskih volnenih in svilenih jop (jumper) jutranjih oblek la kakovosti, moško, žensko in otroško perilo.
Dalje moških klobukov, čepic, slamnikov, nogavic, rokavic itd
Tvornica pečatnih ^Caft znamk, štampiljk
klišeji • Šablone • Plombne klešče - Vzvodne tiskalnice - Štance • Modeli za predtiskanje perila - Numeratorji • Gozdna kladiva I. i d.
ANTON ČERNE, sraveur
LJUBLJANA, Dvorni trs 1.
Podružnica Maribor
CENTRALA ZAGREB
Izvršuje vsa v bančno stroko spadajočo opravila kar najkulantneje.
S
1	—<j>—-oo-oi>—-ot>—-06.—-o i—-o“>-—-06-—ocv.—4bSoSSwwooS3bS3SSobSoSSws5oa|
*
k Mii i Kranj
obrestuje hranilne vloge po
5%
vloge na tekoči račun po dogovoru tudi višje, brez odbitka rentnega in invalidskega davka, katera plačuje hranilnica iz lastnega. Narasle in nevzdignjene vložne obresti pripisuje h kapitalu vsako leto — to je dne 31. decembra — ne da bi bilo treba vlagateljem se zglašati radi tega pri hranilnici.
Z dnem 30. junija 1925 je bilo stanje hranilnih vlog na knjižicah in tekoči račun nad
17 milijonov Din.
Posolil na zemljišča ter posolil občinam
nad 6 miljonov Din.
I»11
Trgovina z železnino
PINTER
& LEliARD
MARIBOR, ALEKSANDROVA C. 32-34
Na debelo!	Telefon	282	Na	drobno
Brzojavni naslovi Pinlen, Maribor
Bogata zaloga železnih nosilcev, paličnega železa, obročja za sode, žičnikov, žice, poljedelskega orodja, orodja za kovače, mizarje itd., kovanja za stavbe in mobilije, itedilnikov, peči, kuhinjske posode in vseh v to stroko spadajočih predmetov.
Velika izbir* planinskih potrebščin.
Dežne plašče, klobuke, čevlje,
moško in damsko perilo, dežnike
itd. priporoča najsolidneje
JAKOB LAH, MARIBOR,
Glavni trg 2.
Zahtevajte povsod
TORO
edino le ____________
prsni karameli so izvrstno dietetično sredstvo proti kašlju, hripavosti, prsnemu kataru, kataru na pljučih in v grlu in hrapavosti grla. dibiv%omnikjCTod! Zdravniško priporočeni!
prto, ampak vedno
le v vrečicah z znakom „Pohorska kapelica".
Tovarna kandjtov v Mariboru)
FR. ROZMAN & KO., Aleksandrova cesta št. 57.1
	
	Pristno angleško in češko blago se kupi samo v manuf akturnl In modni trgovini Miloš Pšeničnik. Celje Sv. Petra cesta 5.
Manufaktuma trgovina
*
V	/	.	,
Stranjo SMajer
iMaribor na Qlavnem trgu *
se priporoča.
R.Gaissepja nasl
trgovina s papirjem, anončna ekspedicija, uprava časopisov
v Mapibopu, Grajski tpg
moške obleke najmočnejše, »afjinejše a veletrgovina R, Stermecki, Celj
za moške obleke najmočnejše, »afjinejše in najcenejše razpošilja veletrgovina R, Stermecki, Celje, št. 233 in sicer: trpežno sukno Din 71—, močni ševjot Din 78 —, fini kamgarn Din 90 —. Ilusttovanl cenik s čez 1000 slikami se pošlje vsa* kemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manufak-turne robe pa samo za osem dni na ogled. Kdor pride z vlakom osebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnje. Kar ne ugaja in ni odrezano, se zamenja ali vrne denar. Naročila čez Din 500'— poštnine prosto. Trgovci engros cene.
LESKOVIC & MEDEN
•o <r>: :<>:<> :o>. :<o: <>. <z>' <>::<^: o> :o :o: o:
D 0 9 0 0 D
o; o 9
TRGOVINA S ŠPECERIJSKIM BLAGOM NA DROBNO IN DEBELO
| |
^...............niimiin umu  	^
UUBU AN AOURČIČEV TRG 1	®
..	^Ow..	^vv-	Sl
T *......................•••—^
V eležgan jar na
M. ROSNER & Co. nasl.
Viktor Meden
v Ljubljani
kupuje slive in drugo sadje za žganjekuho
Izdeluje po usodnih cenah najboljie likerja i
pelinkovec, planinec grenčica, vanille, rum, konjak medicinal, brinjevec, janeževec, slivovko, sadjevec, tropinovec.
Ščitite svojo eksistenco s pomočjo zavarovalnic. Varno zaslombo v tem oziru Vam daje zavarovalna banka
JtLAVIJA"
ki zavaruje proti požarni škodi, vlomu, avtomobilskim in vsem drugim nesrečam, jamstvenim škodam itd. in zagotovi kapital, ki se Izplača ob gotovi starosti ali ob smrti. Sugoslovanska zavarovalna banka „Slavija“ je v zvezi s češko banko „Slavijo“ v Pragi. Generalno ravnateljstvo je v Ljubljani. Podružnice: Beograd, Zagreb, Ljubljana, Sarajevo, Novi Sad, Split, Osijek, ekspoziture v Skoplju, Vel. Bečkereku,
Cetinju, Mariboru.
Tovarna vinskega kisa d. z o. z.
»VINOCET«
LJUBLJANA
nudi najfinejši in najokusnejši namizni kis iz pristnega vina. — Zahtevajte ponudbo! Tehnično in higijenično najtnoderneje urejena kisarna v Jugoslaviji. Pisarna:
Ljubljana, Dunajska cesta 1 a, II. nadstr.
□□□nmoDomanaaciooaaoooaDaoDDODnocoacra-i
„APRIJA“
DROGERIJA — FOTOMANUFAKTURA
Vse toaletne in fotografske potrebščine. Kemikalije za obrtnike in kmetovalce.
LJUBLJANA, ŠELENBURGOVA ULICA
B. ČVANČARA \
Knjigarna
LScMner
Ljubljana
Prešernova ulica 3.
r   1
Trgovina s semeni in deželnimi pridelki
Sever s Komu Ljubljana
—— Wolfova ulica štev. 12	....
priporoča
vse vrste semena za vrt, polje in travnik.
uimiiitimniiiiuiiHuiimiiHUitntniiuiKtimtiUiiiiiiiiiiiiiutiiurtifiiiiiiiifiiMiiHiHtiiffiiitiiiHiimiuiiiiiiiujniin
Kupuje suhe gobe in vse druge deželne pridelke.
iiiiMiHUiiiimfflffiiimiitimiiimiuiiimimtmiiiiiminsiiiiiimmiiiiiiiiiniininiiiittaiHiiiiiirmiiimiteiiuiiiim
Cenovnik pošljemo na zahtevo.
L'—_____________________________________________——----------------------------------------------------
Griča^^Mejač
NAJVEČJA
ZALOGA
izgotovljene obleke za gospode, gospe in dečke
Ljubljana, Šelenburgovo it. 3
mmit iiiiitn»ii»Himiinttiniiniiiuiniimimiiiiniimniinimmniiimn tiiiiiiniimi
Morska liskama L t
— MARIBOR =
Litografija
knjigoveznica ★ založništvo Plakaterski in reklamni zavod.
Izdeluje zlasti plakate, delnice, etikete itd. Glej plakat Ljubljanskega velesejma.
Tovarniška zaloga stavbenega materijala
F. P. VIDIC & KOMP.
Ljubljana, Prešernova ulica štev. 3
Telefon itev. 27 — Polt. hran. ratunu Itev. 11.08« NajboljSe peči sedanjosti:
GLINASTE PEČI modernih oblik in modelov v raznih barvah — Kmečke peči — Štedilniki — Bele emall ploSčice za obložitev sten Zarezani streSnlkl — Bobrovi streSnlki — StreSna lepenka Samotna opeka, ognjevarna — Samotna moka in Speci-jalne ploSče za pekovske peči Samotne ali mozaik ploSče za tlakovanje cerkva, hodnikov In cementne ploSče Kamenitaste cevi — Cementne cev) — Prvovrstni Port-lant-cement itd.
Brata Rode S. Martinčič, Celje
Razlagova ulica št. 12
tiskarna, knjigoveznica, izdelovalhica gumijastih štampiljk.
Telefon interurb. 138.	Brzojav:	Rode,	Celje
)
izvršuje vsa v to stroko spadajoča dela točno, lično in po konkurenčnih cenah
J. N. ŠOŠTARIČ
Maribor, Aleksandrova cesta 13
Telefon Stev. 222	Telefon	štev.	222
trgovina z modnim, manufakturnim, suk-nenim in platnenim blagom, perilom, konfekcijo in pleteninami.
Na debelo in drobno.
Mpotetornn turnim
liižoslounnskilihninlliilc
umuini
izvršuje vse v bančno stroko spadajoče posle. Sprejema denarne vloge na tekoči račun in hranilne knjižice ter daje vsakovrstne kredite in predujme. Izvršuje nakazila v tu- in inozemstvo ter kupuje in prodaja devize in valute po najugodnejših dnevnih kurzih.
tiskar sk/
izvršuje: Razglednice i Umet-	Svete podobice vseh vrst.
niške (Jugosl. Vetemoije, Jadranske,	Trg.-umetniiko reklamo In osnutke za
Alpske Itd.), krajevne, božične, novo-	!»'«• Diplome, etikete In vsa druga v
, .	...	« i. t ai* it a	tiskarsko stroko spadajoča dela. Cene
letne, velikonočne, humoristične, ljud-	zmerne! Postrežba točna! Izpeljava
itde	ske z verzi itd.	itd.	prvovrstna! itd.
AŽBE
Koroška cesta 39 MARIBOR Telef. interurb. 446
Radi izbora kvaliteti! Vam pripono nabaviti si
l^aro-ecttlj«
Lastne delavnice. Solidne cene.
JV^aribar, l^ore^a 19.
I
©I
Priporočamo domačo tvrdko
j. mncEK
LJlIBLiHim
Hleksandroua c. St. 12
ihISa Pokojninskega zaoodaf.
Največja zaloga moških in deških oblek, površnih sukenj, modnih in športnih hlač.
Strogo reelna postrežba!
^xxxxxxxxxxxxxjcggx;
w
rt
rt
rt
rt
rt
rt
a
rt
rt
»
rt
rt
rt
rt
rt
rt
w
rt
M
rt
rt
rt
Jadranska
min m
Ustanovljena 1838 (Riunione) Telefon It. 917 Glavni zastop za Slovenijo
Ljubljana, Beethovnova ulica 4
v lastni palači.
Akt. kapital Lit. 100.000.000 Rez. kapital Lit. 340.000.000
 -■■■—■= sprejema: =
zavarovanje proti požaru življenska zavarovanja in sicer: zavarovanje zoper vlom	dosmrtna zavarovanja, zavaro-
zavarovanje zvonov	vanja na doživetje, zavarovanja
zavarovanje transportov	starostne rente itd.
zavarovanje zoper toto	zavarovanje proti nezgodi
zavarovanje strojev proti ;olomu zavarovanje avtomobilov in strojev Jomaž-zavarovanje	proti poškodbam, jamstveno za-
zavarovanje stekla proti razpoki valovanje
Za Jugoslavijo direkcija v Zagrebu
Zastopstva v vseh vetjih krajih Jugoslavije. "SnrsrgTnrg « x m m h k Va jbnoE
o	Manufakturna in modna trgovina	
c JS	Franc Dobovičnik	Z 6>
0 u	Celje, Gosposka ulica št. 15	a A
"0	priporoča svojo bogato in krasno sortirano salogo	er
a	vseh v manufakturno stroko spadajočih vrst blaga.	n
Z	Krojači in Šivilje imajo poseben popust.	0
	Za trgovce poseben engros oddelek.	
V zalogi ima najboljše precizljske ure Schaffhau9en, Omega, Zenitb, litemu, Doxa itd. Ure za pisarne kuhinje, kukavice in budilke vseh vrst. Očala, toplomere, tehtnice za vino, mošt, mleko. Popravila točno in po ceni z jamstvom. Ku* puje briljante, staro zlato, srebro po najvišji dnevni ceni.
Clmetna knjigoveznica Ivan Jakopič, «
Ljubljana, Cankarjevo nabrežje št. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del.
Izvira« platnice za slovenske knjige vedno v zalogi. Tiskanje trakov in drn-\ r ilvenih znakov s krasnimi modernimi Irkami. — Postrežba točna, delo solidno - j
^	Jiuiiiniiininiii>lTreT>mTiiniiii>iii>'iie>i't'miiimiii'nmnmnntiieiin>eiiiiiimnC.^"y^J
Franji Bini
urar, zlatninar in očalar
k Maribora, Vetrinjska ulica 26
nasproti Jurčičeve ulice.
Urar južne železnice in zapriseženi sodnijskl izvedenec.
EN
EN Ǥ)S2
Tw§xnfi>o<si) ®<§(rDO@ MdOsš ©Mirtah® odd dlrag
G«8s)ir8lb®ir
Grog®oriIfo^ffi nO«, M,
N&ŠE PEPOIL® SE ©@(@0 M MSEM E@yŠ0IK) iMI®(S)N0(n) TO©@W0N^(Mlo
BMk______
■ Josip Ravnikar I
I	L3UBL3ANA	I
R Dalmatinova ulica št. 13 I
| Manufaktura na I | debelo! | Ebht-----------
run
Maribor
Sp
v
•s A
v
^ -»
v
^ I*
V
•s -*
v
«s f*
V
*, ^
V
*> <*
M
V
•> •*
\t
V
*
v
*> ,*
v
V
S »•
v
^ A
V
•s ^
V
•> .*
V
* ^
V
•s *
V
*. (•
v
^»»>^»»>^><^««««s
Oddelek detail: Aleksandrova 23 Odelek engros; Aleksandrova 48
Galanterija, drobnina, pletenina, moško in žensko perilo,
===== volna. =
Opreme za hribolazce, kovčegi, torbice, dežniki,
igrače.
SLAVENSKA BANKA d. d.
podružnica: Ljubljana.
Centrala: Zagreb. Vplačana delniška glavnica in rezerve preko 120,000.000 Din.?
Podružnice: Beograd, Celje, Dubrovnik, Kranj, Maribor, Murska Sobota, Osijek, Sarajevo, Sombor, SuSak, Šibenik, VVien.
Ekspoziture: Rogaška Slatina (sezonska) in Jesenice.
Afilijaciji: Slovenska banka, Ljubljana, in Jugoslo-venska industrijska banka, d. d., Split.
Lastne agencije v Južni Ameriki: Buenos Aires, Rosario de Santa Fe; v Severni Ameriki: v vseh večjih mestih direktne bančne zveze.
Posreduje vse bančne in trgovske posle z inozemstvom, posebno z Italijo in Avstrijo.
Olajšuje posle eksporterjem In importerjem s tem, da jim eskomptlra menice v lirah kakor tudi v drugih inozemskih valutah.
Otvarja akreditive, izstavlja garantna pisma ter izvršuje vse bančne posle najkulantneje.
Vloge na knjižice in v tekočem računu obrestuje najpovoljneje.
Postaja Grobelno na Južni železnici in od tam po lokalni železnici v Rogaško Slatino.
Zdravilišče, kjer se pijejo 3 vrste najboljših zdravilnih vod (Tempel, Styria, Donat).
VRELEC „TEMPEL“.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
VRELEC „STYRIA“.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, naiboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku, boleznim jeter in ledvic, sladkorni bolezni.
VRELEC „DONAT“.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, hemeroidom, putiki i. t. d.
Rnnrflia flatina ie nliboli Priljubljena in se v obče največ IlUtjdiKu aldllilO zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseli alkalično-saliničnih rudnlnskokislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice.
Rnnrfl/a (lafina ie najmodernejše in največje .zdravilišče v IlUljdand uldlllld celi Jugoslaviji. Hydroterapija, elektrotera-pija in inhalatorij, gimnastika za zdiavljcnje, kopeli z ogljikovo kislino, slane, smrečne, parne, zračne, solnčne kopeli in kopeli z vročim zrakom. Zdravljenje z mlekom in sirotko. Dietetska restavracija. — Lastni vodovod za pitno vodo. 228 m nad morjem ležeče. Stalni poštni brzojavni in telefon, urad. Velika kopališka dvorana, bralna soba, lepe jedilnice, dobre restavracije, kavarne, slaščičarne, terase, sprehajališča, vojaška godba. — Pogoste priredbe plesov, umetniških in navadnih koncertov, tombole. Izposojevalna knjižnica, lepi parki i. t. d. Živahen poštni in vozni promet. Automobtli in vozovi stoje gostom na razpolago. Sezlja od 1. maja do 1. oktobra,
Ravnateljstvo dri. zdravilišča Rogaška Slatina.
Rognškn vinilno
Vrelec: Tempel.
Najboljša namizna voda, najbogatejša na ogljikovi kislini. Pospešuje prebavljanje in presnavljanje.
Vrelec: Styriu.
Zdravilna voda proti kroničnemu katarju želodca in čreves, najboljši pripomoček proti slabemu prebavljanju in teku. Proti boleznim jeter in ledvic, sladkorna bolezen.
Vrelec: Donot.
Najmočnejši vrelec svoje vrste, posebno dobro sredstvo proti črevesnemu katarju, žolčnemu kamenu, sladkorni bolezni, debelosti, putiki, hemeroldom itd.
Kosova slatino
je najbolj priljubljena in se v obče največ zahteva. To pa radi tega, ker je izmed vseh alkalično-salmičnihrudninsko-kislih slatin najbogatejša na ogljikovi kislini. — Ta slatina je najokusnejša krepčilna in oživljajoča pijača; obenem pa tudi najboljše sredstvo, s katerim se obvaruje v mrzličnih krajih mrzlice
Rogašlm slatino
je najboljša namizna in zdravilna mineralna voda, katera nima nikdar slabegu okusa ali duha.
TCr. doomi
do&aoifefji
V.	Idilah drug
 iniiui
imHnituiiiiumiiimmmiimMiiimrfimmimitmtimumii
Kogaška Sfaftna
‘Kefoi
Prepečenci
'Dafefjni
Obidi
®isftaifi
Metoda.
Osobito priporoča slav. občinstvu v nakup
valjčke za sveti
v korist Družbi sv. Cirila in Cenovniki na razpolago.
Zaloga stekla, porcelana in svetiljk - ■■-■■■=
Fran Kollmann
Ljubljana, Mestni trg
priporoča
bogato zalogo vseh v svojo stroko spadajočih predmetov.
Narodna tiskarna
TELEFON 304	V	LASTNI	HIŠI
IZVRŠUJE VSA TISKARSKA DELA. - KOT KUPČIJSKE TISKOVINE. - ČASOPISE. -KNJIGE. TISKOVINE ZA URADE. - HRANILNICE IN POSOJILNICE.
VIZITNICE. KUVERTE ITD.
LJUBLJANA - KNAFLJEVA UL. 5
Narodna knjigama
in trgovina s papirjem
priporoča šolske in vse druge knjige, vsakovrstne šolske, pisarniške In razne druge potrebščine - Sprejema naroCila na vte Časopisje In revlle - Vsakovrttne razglednice — Trgovske knjige vedno v ’	zalogi.
Ljubljana, Prešernova ulica št. 7
KONFEKCIJSKA INDUSTRIJA
DRAGO SOHVVAB
K
BOGATA ZALOGA VSAKOVRSTNIH OBLEK. RA-GLANOV. POVRŠNIKOV. ZIMNIKOV. DEŽNIH PLAŠČEV ITD. ITD. - SPECIALNA ZALOGA ANGLEŠKEGA IN ČEŠKEGA SUKNA. - USNJENI SUKNJIČI. ŠPORTNE ČEPICE. PERILO I. T. D.
Ji
LJUBLJANA - DVORNI TRG 3
PRVOVRSTNI MODNI SALON ZA GOSPODE
'j£r&±;<jSggU,,.* .. - v ■ A -ifejill',. ,*'^,4ggg-: ■ |gj- • jjJyg& £j|jg|r-<k sjijjAf. ‘iS^
i
-
£
f
t
ZALOGA STEKLA
porcelana, zrcal, sve- » tllk, raznih okvirov, šip itd. Stavbinsko in umetno steklarstvo.
lflfljH^^
AVGUST AGNOLA
LJUBLJANA, DUNAJSKA C. 10
\
Veletrgovina razglednic in papirja
na drobno in debelo. Vse potrebščine za šolo in urade. Največja izbira finesa ga-lanterijskesa blaga, primernega za god, poročna in druga darila.
M. TIČAR
L3UBUANA
Sv. Petra cesta št. 26 Šelenburgova ulica št. t
(podružnica).
L. MIKUŠ
izdelovatelj dežnikov, solnčnikov, zaloga sprehajalnih palic.
“Tis"'8 LJUBLJANA
Na drobno I
Na debelol
Popravila točno in solidno Zmerne cene.
		,	!		
		
		
	FRAN ŠKAFAR	
	Stavbeno in pohištveno	
	mizarstvo s parno silo	
	ZALOGA POHIŠTVA	
	LJUBLJANA	
* \	Rimska cesta štev. 16	
Tum	llllllltllMIIMtMIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIUHtlMHilMHMIItllllllllllllHHIIIIIItllt	mn!
Popolnoma varno naložite denar v
Ljubljansko posojilnico
r. z. z n. z.
ki posluje v novopreurejenih prostorih
v Ljubljani, Mestni trg 6
Vloge na hranilne knjižice in tekoči račun obrestuje
najugodneje
ter jih izplačuje takoj brez odpovedi. Večje vloge z odpovednim rokom obrestuje po dogovoru.
E
E
E
E
E
E
KAMNOSEŠKA INDUSTRIJSKA DRUŽBA
CELJE, Slovenija.
Nagrobni spomeniki, nagrobne plošče in okvirji, garniture za spalne in jedilne sobe, mozaične plošče, terase, kakor tudi različna stavbna dela.
Naslov brzojavkam: KAMNOSEŠKA CELJE.
E
el
HHHHGIHHHHHHHHHHHHHHEB
000000000008
Ivan Mastnak * Celje
Kralja Petra cesta 15
©©SPOOE ON
Spacijailst finega sukna za gospode in dame, gotovih oblek za gospode in dečke kakor vseh krojaških potrebščin.
M
N
B
TRGOVSKA BANKA o.
Ljubljana, Dunajska cesta 4.
Kapital in rezerve Din 19,500.000*-
Podružnice:
N Maribor, Novomesto, Rakek, Slovenjgradec, Hj	Kamnik,	Konjice,	Ptuj.
Ekspozitura:
Prevalje.
Sprejema denarne vlose Daje predujme
rt	na hranilne knjižice in	na vrednostne papirje
tekoči račun in jih ob-	in	blago,
restuje najugodneje.
W Kupuje in prodaja pr« borznih naročilih
2	vrednostne papirje, va-	vestno in ku,anlno
“ lute, devize, čeke itd.
izdaja
EsKontira in vnovfuje izplačila na vsa tu In
menice, devize, kupone. inozemska tržišča.
finansira
industrijalna, trgovska in obrtna podjetja.
g 8 8 K
K	Telefoni:	139,	146,458.
n
&
Brzojavi: Trgovska.
sssssxxssssssssss^
Tvrdka
v Ljubljani
Glavni založnik
Ciril-Metodovih vžigalic in Ciril-Metodovega čaja v zavitkih. Najnižja cena in točna postrežba.
V zalogi vedno:
najfinejše namizno olje, kava, riž, čaj, milo, žganje, kakor tudi vee drugo špecerijsko blago na drobno in debelo po najnižjih cenah.
Najboljše in najtrpežnejše strešno kritje!
Združene opekarne
d. d.
Ljubljana, Miklošičeva cesta št. 13
preje Vidic-knez, tovarne na Viču in Brdu
nudijo v pol ubni množini — takoj dobavno — najboljše, preizkušene modele strešnikov, z eno ali dvema zarezama (jednostruki ili dvostruki utorni crep) kakor tudi bobrovcev (blber) »n zidno opeko.
Na željo se pošlje takoj popis in ponudba.
imun
Zvezna	t
OffllMIBIMlIlMHIinim
v Ljubljani, Wolfova ulica 1
je moderno urejena ter izvršuje lično in ceno
TISKOVINE VSEH VRST
kakor: časopise, knjige, brošure, cenike, lepake, letake, vabila, sporede, tabele, račune, kuverte in pisemski papir s firmo, vizitke, naslovnice i. t. d. AUTOMATIČNO STROJNO NUMERIRANJB LASTNA KNjlGOVEZNICA.
liiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiia
|lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllMlllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllllllllllll
Zvezna knjigarna
MIMIMIM	£
=lv Ljubljani, Marijin trg 8 ===== j Najraznovrstnejši sortiment RUSKIH, FRANCOSKIH, NEMŠKIH, ANGLEŠ- j KIH, ITALIJANSKIH in DRUGIH knjig
LASTNA ZALOŽBA: Splošnaknjižnica, mali format, zvezek 1 — 60 Splošnaknjižnica, znanstvena zbirka, zvezek, I. — X. Bogata zaloga šolskih knjig in šolskih potrebščin j Mladinski spisi - Izbor umetniških spisov. Muzikalije.
Na ietjo pri večji nabavi tudi plačevanje v obrokih. ifnin .....
IGO BALOH
PRIPOROČA V NAKUP: KRAVATE, RAZNO MOŠKO PERILO, KLOBUKE IN SLAMNIKE, NOGAVICE VSEH VRST, NARAMNICE, TOALETNA MILA IN DRUGO PARFUMERIJO KAKOR TUDI KOŠARE IN
MARIBORPLETENO pom*™
GOSPOSKA ULICA ŠTEV. 15.
Izdelovanje klobukov in slamnikov
IVAN KVAS
Vedno v zalogi vsakovrstni ženski in moški klobuki Na drobno t	ter	Ženski	slamniki.	Na	debelo	t
Popravila točna in solidne eene.
Maribor, delavnica: Meljska cesta 74, prodajalna: Aleksandrova cesta 32.
RUDOLF NIEFERGAL
MANUFAKTURA
(in zaloga brezalkoholnih pljai)
MARIBOR, Koroška cesta 1.
Tovarna zamaškov
Najso-lidnejša in najcenejša postrežba! t Električni obrat. Direktni uvoz probkovine iz Španije in Portugalske. Zahtevajte vzorce!
Jelačin & Ko. - Ljubljana
T ^
Anton Leben, nožar
Stari trg štev. 15 priporoča brusarnico in popravljalnico.
Električni obrat.	i\
Velika zaloga storjene obleke za gospode in dečke
uuBUANA Mai. tik iasi. M. Polath ■»«•>«»
priporoča svojo veliko izbiro storjenih oblek, pelerin, čepic, vsakovrstnega perila za gospode in dečke od 2 let naprej.
Najstarajia domača tvrdka. Najnižjo cene!
hM
»DRAVA"		
lesna industrijska delniška družba		
	Parne žage: Maribor-Melje	
	Tovarna ledenic In	
	hladilnih naprav.	
	Oddelek za jermenice.	
	Oddelek za zaboje. Stavb, mizarstvo.	
Zbelovo, pošta Poljčane.		
Centrala: Maribor, Meljska cesta 91		
Telefon štev. 256 Interurb.		
Cte že zaj^teuali
ilustrovanl cenik pletenega pohištva, kolar za potovanje, perilo, netilce itd. izrabite ugodno priliko znižanih ten ter pianinih
Naslov: Pletima v Mb, Slovenija
rtglstrovana zadruga i omejeno zaveto.
Centrala v Ptuju.
ANTON BAJEC
TRGOVINA S CVETLICAMI, ŠOPKI, VENCI IN TRAKOVI Z NAPISI
LJUBLJANA.
POD TRANČO
.j£h____
iiHH.iii.iiiinmmTrfririiir.Tr.infriiTinT.TifTrTniiiTiiiiiTtTnnfTrniiiiminumii
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite poslužiti veletrgovine
A. E. SKABERINE
LJUBLJANA.
 .............  minumimm
*
U
Priporočava bogato zalogo železninskih predmetov kakor okovje za stavbe, pohištvo, kuhinjsko orodje, orodje za vse stroke, nosiike, železniške šine kakor tudi portland cement
po najnižjih dnevnih cenah
Zalta & Žilic
trgovina železnine L3UBL3ANA, Dunajska cesta 11.
305IP OLUP
U gostilni „Pod Trančo" se točilo pristna dolenjska in štajerska uina.
Priporoča tudi suoja trgouino z ma-nufakturnim blagom in moškimi oblekami domačega izdelka. Pa najnižjih cenah.
Ljubljana, 5taritrg 1 in 2.
■■	   n,..	,1.1. !■ ■■■„■
-V'.	•
Dužno-štajenka hranilnica Celje
. *•'
v lastni hiši, Cankarjeva ulica 11
nasproti pošte.
-------- Ustanovljena leta 1889 -------
Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure in jih obrestuje po kolikor mogoče najvišji obrestni meri Rentni davek plačuje hranilnica sama.
Za varnost vlog jamčijo okraji: Gornji grad, Sevnica, Šmarje pri Jelšah, Šoštanj, Vransko in rezervni zaklad. Hipotekarna posojila In vsakovrstni drugi krediti pod ugodnimi pogoji. Poštne položnice na razpolago.
n*
J®§6 p
T(?ii®woin)a §	m	Mg^iteinn)
***
Maribor, Aleksandrova cesta St. 30
restavracijo .Narodni dom* «h!52I
priporoča restavrater Oset Andrej :: Telefon 88
Zbirališče vseh Slovanovi _ Vse vrste časopisiI
Na vrtu novo kegljišče in veranda. V podzemeljskih prostorih ..Štajerska klet" in kegljišče.
Izborna vina, pivo In prvovrstni prigrizki.
Zaloga knjig, tiskovin in devocijonalij
Tiskovno društvo v Ptuju
p. z. z o. z.
Prodaja papirja in pisalnih potrebščin
Manufakturno blago
vseh kakovosti se dobi vedno v trgovini
Karol Jančič
Maribor	Aleksandrova cesta 11
f
Sj
Ivan Kravos
Konjske opreme
za lahko in težko vožnjo, kakor potrebščine za konje, brzde, biči, svetiljke za kočije itd. Obnošene opreme in sedla. Ovratniki, vrvice in nagobčniki za pse.
Razni kovčegi
torbice, listnice, denarnice itd. iz usnja,
Gonilni jermeni
v vseh širinah iz prima-usnja, kakor tudi šivalni in vezalni jermeni.
Telefon JOT Maribor Telefon 107
Trgovina f Aleksandrova cesta itev- 13. Delavnica t Slomškov trg štev. 6.
IBS
Priporoča se tvrdka
FRANC MASTEK
Maribor Glavni trg štev. 16
Najcenejši nakup I Velika izbira svilnatih robcev, vsakovrstnega sukna in manufakture.
> o ()oTOfoTJolFoSo j) O (
p
I
I
o
umik
Stanje hranilnih vlog	Stanje	glavnice in rezerv
čez Dinf),000.000---	čez	Din 4,000.000-
II lastni palati - Kalini iu (na oglu v pritličju).
Ti»Y.w,.'if»7niv'MiVir>T»«rr.jf.%7ffT.Tnn7;.tif»w»r.i,nr.r.,«riTirn'!
*
Sprejema hranilne vloge na hranilne knjižice In tekoči račun ter jih izplačuje točno in nudi za iste najboljše obre-stovanje in največjo varnost. Izvršuje vse denarne, kreditne in posojilne posle, kupuje In prodaja devize In valute.
8
v lastni hiši, v Narodnem domu.
Telef, št. 108.	Žirokonto	pri	Narodni	banki	SHS.
Pošt. ček. urad v Ljubljani rač. št. 10502., v Zagrebu 39087.
Obrestnje vloge aa tajile io v letečem laiaaa po
'iMm
Dali! posojila na semita io osebno poroštvo. Eskompluie menite in otvaria lekote tatune a trgovce, obrtnike in poMa.
Rezervni zaklad
zz nad milijon Din. zz
Ustanovljena 1. 1882.
Pmojilnita je najstarejSi sloveniti denarni zavod
n1
V novourejeni veletrgovini oblek za gospode, dame in otroke pri tvrdki
E. Benuitov
LJUBLJANA
je največja izbira po izredno nizkih cenah
' ★
Dobi se tudi na obroke!
JULIO	M
Utemeljeno 1862
UVOZ KAVE	UVOZ	ČAJA.
PODRUŽNICE:
Ljubljana	Osijek
Maribor	Sarajevo
Zagreb 3	Sombor
Beograd 2	Subotica
Novi Sad	Zemun
'ftm\i>\xnv'''V
Ccalkl brezplačno!
Bogato zalogo ičipal-ccv, očal, daljnogledov, toplomerov, barometrov itd. priporoča
Fr. P. Zajec, optik in urar,
Ljubljana, Stari trg št. 3
Velika zaloga ur, zlatnine in arebrnine. Vsa popravila se Izvršujejo v moji moderno opremljeni delavnici po najnižjih cenah. Postrežba točila in solidna t
lEngelbert Franchetti
1 v Ljubljani, Dunajska cesta št. 20
g	nasproti	kavarne	»Evrope«
S	priporoča svojo največjo In povsem hlgljenlčno urejeno
5n	brivnico.	- Za dobro in točno poatreibo
k>	Je	vsestransko preskrbljeno.
Slovenci! Slovenke!
Spominjajte se
naših bratov
na Primorskem in Koroškem!