Poštnina plačana v gotovini. Maribor, ponedeljek 27. januarja 1936 Štev. 21. leto X. (XVII.) MARIBORSKI €«na 1 Din VECERNK Uradnlfrtno In upranai Marihct, Ooapomk« ul.11 / fatoton uredniUva 3440, uprave 2466 Izhaja razen nadalje bi praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po poiti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Oglase sprejema tudi oglasni oddelek .Jutra" v Ljubljani / Poitnl čekovni račun SL 11.409 .JUTRA 99 Same zmage na obeh straneh Abesinci trdilo, da so premageli Etalijane, Italijani pa, da so razgnali Abesince - Nejasen položaj na obeh abesinskih bojiščih - Novo bombardiranje Dagaburja LONDON, 27. januarja. Reuterjev urad poroča, da si o zadnjih velikih bitkah na severnem abesinskem bojišču ni uiogoče ustvariti prave sodbe. Vesti iz aLesinskega vira so docela drugačne, kakor one iz italijanskega, dočim poročajo Abesinci, da so v teh bojih zmagali oni. Pišejo Italijani o velikem porazu abesinskih čet. Gotovo je le to, da so prešli v ofenzivo prvi Italijani, da rešijo Mukalo iz neprijetnega položaja. Napadi as-*arijev so pa bili odbiti s strahovitimi izgubami in so morale zato nastopiti ita-ujanske bele čete, zlasti tudi fašistična "ulica. Boj i so se bili več dni na nož in bilo v njih toliko mrtvih in ranjenih, kakor še v nobenih bojih v dosedanjem I ne more povzročiti velikih sprememb, ki poteku vojne. Število mrtvih in ranjenih znaša na obeh straneh več tisoč. Abesinci poročajo o rezultatu teh bojev, da so italijanski napad vzdržali in vrgli Italijane nazaj ter zaplenili pri tem 600 strojnic, 20 topov in veliko množino municije, Prav tako trdijo, da je na italijanski strani padlo in bilo ranjenih 3000 mož. Italijani pa poročajo nasprotno, da so s silno vztrajnostjo strli abesinski odpor in dobili že zvezo z Makalo. Kaj je resnica, trenutno ni mogoče ugotoviti, nadaljnji razvoj dogodkov bo pa vsekakor pokazal, kdo ima prav. Sicer pa tudi zrna ga na tej ali oni strani v takem obsegu Parlamentarne volitve v Grčiji Monarhisti najmočnejši, venizelistični republikanci pa tik za njimi ATENE, 27. januarja. Včeraj so bile 'olitve v grški parlament. Rezultati dokončno še niso znani in bodo objavljeni Uaibrže šele danes popoldne, vendar izsledil da so v severni Grčiji in na Kreti 'lobili večino venizelisti, dočim je v južni Lrčiji zmagala lista generala Kondilisa. Lista bivšega ministrskega predsednika Laldarisa bo torej po uspehih šele na tretjem mestu. V Solunu so dobili Venizelisti veliko večino, v okolici so pa večino* Uta zmagali pristaši Caldarisa in Kondili-8a. 1'udi macedonska reformistična stran-,a je imela tu dobre uspehe. V Atenah 'c bilo nekaj ljudi aretiranih, ker so hobi' glasovati s ponarejenimi volilnimi ,8'ki. Tudi v Solunu sta bili dve are- tacij!. ATENE, 27. januarja. Včerajšnje volitve so potekle v znamenju dvoboja med monarhisti in venizelističnimi liberalci kot republikanci. Dasi se je vedelo, da bodo monarhisti dobili več glasov, je vendar vladala povsod velika nevarnost. Po doslej znanih rezultatih bodo imeli republikanci 110 do 120 mandatov, monarhisti pa 160 do 165. Venizelisti postanejo tako druga najmočnejša stranka v parlamentu. Volitve so potekale v splošnem v miru, le na otokih je bilo nekaj spopadov. Ministrski predsednik Demerzis bo počakal na končne rezultate, nakar bo poročal kralju in mu prepustil nadaljnjo odločitev. Knez Pavle v Londonu LONDON, 27. januarja. Jugoslovanski khez namestnik. Nj. Vis. princ Pavle je 0rispel včeraj semkaj, kjer sta ga na P°sta|i sprejela vojvodinja in vojvoda kentski. Zvečer je bil knez gost v Buk-k‘nkovičeva »Na Adrijc« iz ki deluje z minimalno uporabo bencina’ j grl d‘jak°V PeVC£V tllk> inž’ tako da je mogoče z 1 litrom prevoziti daljavo 70 km. w**-saas ftd temeu domak ■BBTiT? ■"tSST -■•t: • *' hm ,JW-!tTr*r * -'~:*'S3WKI Krasno uspelo zborovanje JNS V soboto zvečer je bil pri Verniku na 1 ržaški cesti št. 1 krasno obiskan občni zbor krajevne organizacije JNS za peti mestni okraj. Na zborovanje so prišli zavedni pristaši JNS v tem mariborskem delavskem okraju, ki so pokazali z vzor no disciplino čvrsto zavest pripadnosti k programu JNS. Zbor je poteke' v znamenju vzorne discipliniranosti navzočih pristašev JNS, ki zrelo pojmujejo program JNS, ki edino lahko na osnovi svo jega gledanja na ureditev države iahko reši vsa tista pereča vprašanja naše notranje politike, ki predstavljajo danes kompleks raznih spornosti. Krasno uspeli zbor je otvoril s prisrčnimi pozdravnimi besedami prof. dr. L. Pivko, ki je imenoma pozdravil še bivšega mariborskega župana dr. F. Llpolda in narodnega poslanca A. Lukačiča. Potem ko so bila podana poročila marljivih mnkcio- ške čete pod vodstvom izbornga pevovodje Milana Moleta. Ob zaključku pestrega sporeda je nastopil še mešani zbor tuk. Trgovske akadenrje pod vodstvom prof. V. Mirka z Lisinskega »Na gorah«. Ljubljanski velesejem ho imel letos dve glavr.i prireditvi. Spomladi od 30. maja do 11. junija bo XVI. mednarodni vzorčni velesejem, ki mu bodo priključene še posebne razstave: pohištvo, auto-mobili, tekstil, modni predmeti z modno revijo ter gostilničarska in hotelirska raz stava. Jeseni pa bo velesejem »Ljubljana w jeseni« od 29. avgusta do 9. septembra. Tej prireditvi bosta dajali poseben pouda rek predvsem velika vsedržavna lesna razstava »Uporabljajmo naš les!« ter lovska razstava. V zvezi s tema razstavama bo na velesejmu prirejen tudi živalski vrt z vsemi vrstami divjačine, ki živi v naših z.dovih. Na jesenskem velesejmu bo zastopano tudi poljedelstvo ter v zvezi s tem prirejena razstava goveje živine in pa banovinska razstava malih živali slovenskih rejcev. Seveda bo na tem velesejmu zastopana tudi industrija, obrt in trgovina, predvsem s sezonskimi pred-jneti. Stran 2 Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru, dne 27. I. 1936. 7& k&sik dtukev Pomembno zborovanje hišnih posestnikov Stvaren potek rednega občnega zbora Društva hišnih posestnikov - Ostra kritika poslovanja mestnega grad* benega urada - Vse hvale vredna akcija hišnih posestnikov za gradnjo »Meščanskega doma" in mestne tržnice vorniki, med njimi podpredsedn'k gosp. Sax, tajnik Trgovskega združenja gosp Skaza in g. Konrad Žnuderl. 0 vse hva- levrednem r.ačrtu hišnih posestnikov pa bomo še posebej poročali. V spodnji veliki dvorani pri »Orlu« je oi! včeraj dopoldne redni občni zbor Društva hišnih posestnikov za Maribor in okolico. Za občni zbor je bilo med mariborskimi hišnimi posestniki veliko zanimanje, udeležili pa so se ga tudi zastopniki Društva hišnih posestnikov iz Studencev ir. predsednik pokrajinske zveze g. F r o 1 i c h iz Ljubljane. Otvoril in vodil pa je občni zbor predsednik društva g. Otmar Meglič. Njegovemu pozdravnemu nagovoru so sledila takoj poročila posameznih društvenih funk clonarjev. Iz tajnikovega poročila g. dr. Vilka Marina posnemamo, da je društvo v preteklem poslovnem letu obravnavalo razna vprašanja v zaščito in korist hišne posesti. Poslalo je na merodajna mesta več spomenic za znižanje občinskih da\-ščin, za znižanje doklad na državne davke, za znižanje zamudnih obresti, za dovolitev odplačevanja davčnih zaostankov, kakor tudi spomenico glede novega mestnega proračuna, ki je skoro za milijon dinarjev višji od lanskega. Ker je mestni svet mariborski spomenico glede proračuna zavrr.il, .e društvo poslaio o-pozorilo in prošnjo finančnemu ministru, naj vrne proračun mestnemu r-vetu v revizijo, odnosno ponovno sklepanje. Prav tako je društvo v raznih spomenicah r.a-glašalo krivičnost davščine na nezazidane parcele in doseglo, da bo občina vsak posamezni primer obravnavala posebej, da bo dovoljevala tudi dolgoročne brezobrestne obroke, šibkejšim pa se bo iali-ko odpisala. Tudi je društvo pismeno sporočilo mestnemu poglavarstvu, naj se iz gospodarskega vidika adaptacija gradu preloži na ugodnejši čas in naj se zaenkrat oddajo stanovanja in poslavni pro stori v najem. Nadalje sc je društvo pritožilo zaradi trdot in deloma nezakonitosti novega pravilnika o napravi in v zdrževanju trotoarjev. Društvo šteje 849 članov. Ob zaključku je tajnik ponovno a-peliral na vse. ki stoje ob strani, naj se včlanijo, ker bo le na ta način mogoče, uspešno braniti pravice in koristi hišne posesti. Blagajniško poročilo je podal g. Makso Merčun. Blagajniško stanje je ugodno in se je tudi proračun za novo posk>vno leto sprejel soglasno. Prav tako soglasno in z odobravanjem je bila izrečena razrešnica celokupnemu odboru. Sledile so nato volitve društvenega odbora in je bil z velikim odobravanjem sprejet predlog, naj vodi društvo tudi v novem poslovnem letu stari odbor. Izvoljeni so bili za predsednika Otmar Meglič, za podpredsednika Hinko Sax, za blagajnika Makso Merčun, za tajnika dr. Vilko Marin, za odbornike pa: Leopold B a r t a, Alojz Filipčič, Ivan Kovačič, Jakob Lah, dr. Ferdo L a š i č, Vinko Lašič, Anton Poš, namesto Albina Novaka, ki je sam odstopil, pa šolski upravitelj L u k m a r., kot zastopnik posestnikov novih hiš. — Na predsednikov predlog je bil izvoljen za častnega člana R. Leopold B a r t a, ki se uspešno udejstvuje v društvu že 25 let. Tudi je zasluga g. Barte, da se je pri društvu ustanovil gradbeni fond. OSTRA KRITIKA POSLOVANJA MESTNEGA GRADBENEGA URADA. Pri raznoterostih se je razvila stvarna m dolgotrajna debata o občinskem gospo darstvu, zlasti pa o poslovanju mestnega gradbenega urada. Iz debate posnemamo, da ni v občinskem gospodarstvu prave tendence za napredkom m da bi kljub vsem težkočam današnje dobe kakor tudi kljub vsem najrazličnejšim pred pisom ir. navodilom višjih gospodarskih in finančnih inštanc o skrajni štednji, o nedopustnih novih investicijah, latiko dosegla mestna občina lepše uspehe, lepšo bilanco svojega gospodarstva v marsikaterem pogledu, če bi upoštevala korst-fte nasvete svojih ateščanov. Hišni po- sestniki in z njimi trgovci, gostilničarji in obrtniki imajo v rokah legitimacijo kritike. saj so oni glavni vir vseh dohodkov občinske uprave. Nimajo pa samo pravice kritike, marveč prvenstveno pravico sodelovanja in soodločevanja pri vseh gospodarskih, kulturnih in socialnih vpra šanjih. Mariborski hišni posestniki predpostavljajo, da tvorijo davkoplačevalci mestno občino in da je občinski aparat tisti organ, ki mora gospodariti in upravljati s skupnim premoženjem skupnosti v korist in napredek. Ostro zlasti so hišni posestniki obsodili poslovanje mestnega gradbenega urada, ki hoče biti »država v državi«. Že pr: sestavi pravilnika o naprav? in vzdrževanju hodnikov je mestni gradbeni urad pozabil r.a to, da je samo »uslužbenec« davkoplačevalcev in »vršilec« dolžnosti, ki mu jih nalagajo višje instance. Mariborski hišni posstniki so prvi, ki si želijo urejenega mesta, urejenih ulic in cest, u-rejenih trotoarjev, javnih prostorov in nasadov. Predpostavljajo pa, da mora imeti tisti, ki izpolnjuje želje in potrebe celokupnega meščanstva, srce in razumevanje pri izdelovanju takih načrtov. Krojitev zunanje podobe mesta Maribora, regulacijski načrti, ureditev javnih prostorov, ulic in cest niso zadeva samo mestnega gradbenega urada, marveč pr venstvena zadeva vsega meščanstva, zadva mestnih davkoplačevalcev. Prav tako ostro so mariborski hišni posestniki nastopili proti sklepu mestnega sveta za novo najetje posojila v znesku 1,600.000 dinarjev. Iz sejnih zapisni kov je razvidno, da je nameravala občina z sedemilijonskim posojilom zgraditi obe šoli v magdalenskem okraju in še otroško zavetišče. Ker pa se je mestni gradbeni urad, ki je izdelal načrte in proračune za nove šole zakalkuliral, ne bo sedem milijonsko posojilo zadostno niti za obe šoli. Hišni posestniki menijo, da bi bil moral mestni svet na svoji zadnji seji, ko'je obravnaval vprašanje novega posojila, odrediti temeljito preiskavo, kdo je zakrivil tako nestrokovnjaško in tako površno jn malomarno kalkulacijo, ki je naložila mariborskim davkoplačevalcem novo veliko nepotrebno breme, ter proti krivcem najstrožje postopati. Hišni posestniki vidijo v tern r.ov primer lahkomiselnega razmetavanja z občinskim denarjem. Odločno pa odklanjajo izgovore gradbenega urada, da so podražitev povzročile sankcije, ker jim je znane strokovno mnenje, da bi se bil proračun zvišal za okroglo 300.000 dinarjev zaradi podražitve nekaterega gradbenega materijah, nikakor pa ne za skoro dva milijona, ki jih bodo morali plačati mariborski davkoplačevalci. (Širijo se tudi vesti, ki skušajo zvaliti krivdo na bivši mestni svet, češ, da je moral gradben urad na hitro izdelati načrte in proraču:\ Gospodje, ki se tako izgovarjajo, ne častno izkoriščajo zaupanje, ki jim ga je poveril bivši mestni svet kot strokovnjakom. Op. pis.) Obširno poročilo o delovanju Centrale in pokrajinske organizacije je podal nato predsednik g. Frelih iz Ljubljane. Posebej pa je pohvalil solidarnost mariborskih hišnih posestnikov. Živahna debata se je razvila pri poročilu predsednika g. Megliča o nameravani- ustanovitvi zadruge, ki naj bi zgradila med Bergovo hišo in državnim mostom nekakšen »Meščansk] dom« jn moderno tržnico. Zopet so padale ostre besede na račun občine in mestnega gradbenega podjetja, ki se doslej še. niti lotil ni prepotrebnega vprašanja moderno tržnice v Mariboru. Privatna iniciativa mariborskih hišnih posestnikov, v kateri se zrcali prebujenje prave !okalnopatriotične zavesti in čuta, je morala poklicati v živ lienje tako važen problem, kakor je pereč problem nove tržnice v Mariboru. V kratkem času je bil podpisan že prvi milijon deiezev. Debatirali so številni go- Parlament mariborskih železničariev-sportni* kov Redni letni občni zbor SK. Železničarja — Plodovi devetletnega vztrajnega in požrtvovalnega dela — Geslo „V slogi je moč'* je ustvarilo najmodernejši stadion v Sloveniji — Uspehi SK. Železničarja v preteklem letu atletske sekcije, ki jo je podal g. F i š er. Pridobitev tekališča je bila za napredek lahkoatletske sekcije velikega pomena in povsem jasno je, da uspehi niso izostali. Člani SK Železničarja so lani izboljšali šle vilne lahkoatletske rekorde Maribora in Ob izredno velikem zanimanju članstva se je vršil v soboto zvečer redni letni občni zbor ene največjih organizacij v našem mestu — SK Železničarja, ki je zaključil deveto leto svojega obstoja. Zborovanja,’ ki se je vršilo letos prvič v lastnem klubskem domu na igrišču na Tržaški cesti, je otvoril in vodil požrtvovalni predsednik g. inž. Josip O rud e n. Naj-preje je pozdravil številno članstvo, posebej pa zastopnike Udruženja jugoslovanskih železničarjev in brodarjev, Udruženja strojevodij, Združenje železniških uradnikov in »Drave« ter zastopnike športnih organizacij, nato pa v kratkih in jedrnatih obrisih podal splošno poročilo o klubovem delovanju v letu 1935. Podčrtaval je prizadevanje kluba za telesno okrepitev in zdravje mariborske železničarske mladine ter nacionalno vzgojo. Ob koncu svojega poročila, ki se je sprejelo z velikim odobravanjem, je inž. Gruden vse članstvo pozval k složnemu delu ter poudaril geslo »V slogi je moč«. Z občnega zbora sta bili nato odposlani vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. ter Nj. Vis. knezu Pavlu, pozdravni brzojavki pa prometnemu ministru dr. Spahu ter ministru za fizično vzgojo naroda Cvetkoviču. Sledilo je nato poročilo neutrudljivega ir. agilnega tajnika g. Josipa Fišerja. Iz njegovega poročila posnemamo, da šteje klub 1040 članov, ki se udejstvujejo v 7 sekcijah. Največ članov ima nogometna sekcija, in sicer 175, lahkoatletska 150, zimskošportna 38, šahovska S5, table teniška 47, teniška 26, kolesarska 64, do-čim odpadejo preostali na podporno članstvo. Navedene sekcije so delovalo večinoma z velikim uspehom, posebno nogometna in lahkoatletska. Radi pomanjkanja sredstev je moral klub opustiti težkoatlet-sko sekcijo in tudi zamisel, obnoviti plavalno sekcijo iz finančnih ozirov ni bilo mogoče. Najvažnejši dogodek v pretekli poslovni dobi je bila slavnostna otvoritev igrišča z izbranim nogometnim programom ter mednarodnim lahkoatletskim mitingom. Otvoritev je bila triumf vztrajnega dela ir. športnega udejstvovanja ter praznik kluba, kajti započeta zamisel bivšega predsednika inž. Koudelke in začeo delo inž. Wolfa je v preteklem letu postalo dejstvo. SK Železničar je uspel, toda potrebno bo še mnogo dela ter mnogo žrtev. V imenu kluba se je g. Fišer zahvalil vsem, ki so omogočili graditev krasnega stadiona. Naposled je g. Fišer še poudarjal. da je ena glavnih ovir pri delu visoka obremenitev športnih prireditev z davki. To je veliko vprašanje, ki ga bo prej ali slej potrebno rešiti. Klubom, ki delajo in ki kažejo uspehe, ki vzgajajo mladino v rarodnem duhu in tako podpirajo državo, bo treba dati podpore, ne pa za nesebično delo še zahtevati denarja v obliki davka. Za nogometno sekcijo je nato poročal Požrtvovalni načelnik g. Dimitrije Stoj-č i č Uspehi nogometne sekcije so menda Uak vsem znani, zato tudi ne bomo naštevali tekem, golov itd. Nogometaši so v letu 1935 odlično odrezali ter častno zastopali mariborski šport povsod, kjerkoli so nastopili. Poročilo o delovanju teriške sekcije je podal^ marljivi načelnik g. Gvido Mazi. Poročal je, da je sekcija glede števila član 'itva nazadovala in se pri tenisu komaj sedaj pojavljajo posledice gospodarske depresije. Sledilo je poročilo o delovanju lafcko- jih tudi preko polovico branijo. Kvaliteto lahkoatletov SK Železničarja je možno o-cenjevati po listi najboljših klubov v državi, v kateri zavzemajo mariborski Že' lezničarji častno 4. mesto, in sicer tako: za vodilnimi klubi — Primorjem, Haskom in Ilirijo. Po listi pedesetorice v vsaki disciplini pa se je SK Železničar plasiral na 5. mesto, takoj za renomiranimi klubi Primorja, Haška, Ilirije, Concordiie in pred BSK, Pančevom, Jugoslavijo. Maratonom itd. Samo ta dva rezultata sta dovolj jasni priči visokega nivoja Železničarjeve lahkoatletike ter velikega napredka in povzdiga. Nato je poročal g. Vinko Glavič <> uspehih kolesarjev v letu, 1935. Kolesarska sekcija, ki obstoja komaj drugo leto» je kljub velikim težkočam pokazala velik napredek. Sekcija je priredila 3 klubske, uspešno pa se je udeležila tudi 8 medklubskih dirk. G. Glavič je tudi poročal, da je Jugosl. Kolesarski savez določil člana Štefana Rozmana v jugoslovansko reprezentanco za olimpijado v Berlin. Gospodar g. Anton C o f je poročal, da znaša vrednost klubove imovine 325.123 Din, vestni ir. marljivi blagajnik g. Fran P o d-pečan pa je poročal, da so znašali v 1. 1935 dohodki 70.737 Din, izdatki pa Din 70.634. Za upravo igrišča je referiral g. S t e i n b i h 1 e r. Dohodki so znašali v preteklem letu 90.727, izdatki pa 89.773.4». V imenu nadzornega odbora ie nato poročal g. Jože B a č n i k, ki je predlag3l odboru razrešuico, ki se je tudi soglasno sprejela. Po kratkem odmoru so sledile volitve in se ie soglasno izvolila naslednja uprava: predsednik inž. Josip G r u-d e n, 1. podpredsednik Evstaliij Jošti, II* podpredsednik Milan Mozetič, I. tajnik Josip Fišer, II. tajnik Emil Arlič, I. blagajnik Franjo Podpečan, I. blagajnik Fr. Radej, gospodarja Anton Cof in Jože Belšak; odborniki: Lojze Ilovar, Ivan Švare, Mirko Soršak, Ludvik Prebil, Steinbihler, Klinar. Hudžer, Hibler in Kurt Lorber. Za načelnika nogometne sekcije je bi] izvoljen Dimitrije Stojčič, teniške Gvido Mazi, kolesarske Štefan Rozman, šahovske Gladnik Josip, za ostale sekcije pa bo u-pravni odbor sporazumno s člani sekcij načelnike kooptiral. V nadzorni odbor so se izvolili: F. Pregelj, Zavadlav, Iv. Paar in Jože Bačnik. V razsodišče: inž. Hinter-lehner, inž. Jože Završnik, ir.ž. Josip Debevec in dr. Andrej Korenčan. Pri raznoterostih so se obravnavale razne interne klubove zadeve, predvsem načrt za od' plačevanje posojila v znesku 70.000 Din ter razne druge zadeve. Za častnega člana se je soglasno izvolil lesni trgovec Ivan Čater iz Celja. Nato je g. Fišer poročal o profesionalizmu v jugoslovanskem športu ter se je soglasno sklenilo, da je profesionalizem v klubu odločno od kloni. Po triurnem trajanju je naposled inž Gruden zaključil uspelo zborovanje naš h vrlih Železničarjev-sportnikov s pozivom, naj sleherni član dela v smislu intencij kluba, da bo ob priliki desetletnice delovanja kluba, ki bo prihodnje leto, mogoče s ponosom pokazati na sadove vztrajnem ga in skupnega dela za športni in nacio* nalni razvoj železničarjev ob severni meji. Mariborski svinski sejem. Na svinski sejem, dne 24. t. m. je bilo pripeljanih 113 svinj, prodanih je bilo 45. Cene so bile naslednje: mladi plašiči, 5 do 6 tednov stari 65 do 85, 7 do 9 tednov stari 95 do 125, 3 do 4 mesece 150 do 200, 5 do 7 mesecev 240 do 300, 8 do 10 mese- cev 360 do 480, 1 leto 570 do 900 Dir.* 1 kg žive teže 5 do 6, 1 kg mrtve teže 7 do 9.50 dinarjev. V šoli. Učitelj: Poslušaj Ivanka, če tvoj oče prihrani vsaki dan 30 dinarjev, kol ko bo imel prihranjenega ob mesecu? Ivanka: Toliko, da si mama lahko kupi novo toaleto. Mariboru, dne 27. I. 1936. Mariborski »Več er ni k« Jutra VaE£i3E?^^SE2BSUm Stran 3. Ikmimske 'm jk Moviee Velik požar v Leviču Nad 300.000 Din škode V petek ponoči je tik pred polnočjo izbruhnil požar, na gospodarskem poslopju Posestnika Černejška Jožefa v vasi Le-ki spada v okoliško občino Sloven-ske Bistrice. Radi silnega vetra, ki je to n°Č razsajal, se je kmalu ogenj razširil še 4 druga poslopja in jih popolnoma uni-Cli-Zgorela je domala skoraj vsa vas, le Pehaj hišic, ki se jih ogenj ni dotaknil, obkroža žalostno pogorišče. Površno cenjena škoda, ki jo je povzročil strašen po-23r’ presega 300.000 Din. Na prvem po-sestvu, kjer je ogenj izbruhnil, so zgo-r®H poleg gospodarskega poslopja, svisij-s*i hlevi, čebelnjak, vsi gospodarski in Poljedelski stroji, več vozov, 6 ton sena, s*ama in vsa druga krma. Črnejšek ima okrog 55.000 Din škode, ki je le delno »rita z zavarovalnico. Veter je raznašal >skre na vse strani, tako da je bila v par minutah tudi hiša posestnika St.kla v plamenih. Poleg hišnega inventarja je zgorela vsa obleka, posteljnina 'n tudi ves ftvež, dalje hlevi, 4 vozovi, slamoreznica er drugi gospodarski stroji in orodje, ^elika množina sena in slame z gospo-Pprskim poslopjem vred. Zavarovan je *a 30.000 Din, škoda pa je cenjena na 80-000 Din. Posestnik Gasparič B'už je postal tre-,!a žrtev nočnega požara, ima škode o-rog 40.000 Din. '1'udi njemu je do tal z?Qrelo gospodarsko poslopje, v katerem Se je nahajalo 20.000 kg krmo, 5 ton slame, več vozov, sodov, vse orodje in mla e svinje. V zmedi ljudje niso vedeli kje nai bj pomagali, ko se je že vnelo četrto gospodarsko poslopje, posestnic Julijane m Marije Stupar. Medtem, ko je bil tretji Pogorelec zavarovan vsaj za 20.000 Din. dve posestnici sploh niste bil. zavarovani. Prav njima je uničil vse njihovo — 5 posestnikov brez strehe premoženje; in to poleg gospodarskega poslopja in hlevov, še stiskalnico, S sodov, več vozov, poljedelsko orodje stroje itd. Škoda presega 80.000 Din. — Peta žrtev rdečega petelina je postaia posestnica' Marija Trunki. Tudi njej je zgorelo vse, kakor že omenjeno pri drugih posestnikih. Poleg tega še vse kokoši, pohištvo, kadi itd. Skupna škoda je 50.000 Din, ki presega v precejšnji meri njeno, komaj 10.000 Din obsegajočo zavarovalnino. Ogenj je prva opazila točno ob polnoči Strelova hčerka, ki je zbudila mater in brata. Ti so prvi prihiteli sosedu na pomoč. Komaj pa so bili tam, je že zažarela njihova domačija in kmalu nato tudi ostale tri. Naenkrat je bila vsa vas pokonci. Pomagali so drug dr-ugemu, kakor so vedeli in znali. Rešiti pa so mogli v tem kaosu le živir.o, starce in otroke, ki so jih komaj prebudili iz trdnega spanja. Domačinom so prihiteli na pomoč gasilci iz Videza, ki pa niso mogli uporabiti svoje brizgalne, ker v neposredni bližini ni bilo na razpolago potrebne vode. /a njimi so prišli na pomoč tudi gasilci iz Loč. Omejili so se le na lokaliziranje zbesnelega elementa in res se jim je posrečilo obvarovati nekaj hiš, sicer bi pogorela vsa vas. Od te vasi sta ostali nepoškodovani le 2 hiši. Poljčanski orožniki, ki vso zadevo preiskujejo, so včeraj aretirali tri osumljence in jih odvedii v zapore v Slov. Bistrico. V zaporu je tudi neki ISletni fant, ki je pred dnevi nekemu pogorelcu, ko ga je ta odpustil iz službe, zagrozil češ: »Le čakaj, že še prideva skupaj, danes si ti meni posvetil, drugič ti bom pa jaz. Spomni se tedaj name!« Tragikomični podvigi dveh mladih zaljubljencev Nagli potek veselih uric na pobegu — On: pred nedavnim odpuščeni kaznjenec — Ona: mesto v samostan z ljubčkom po svetu V našem mariborskem okolišu se ve-Ml° zgodi nekaj, kar vzbuja vznemirje-fi,e> ki pa včasih prehaja v veselo zanimanje. Topot so postale Rače središče "av pustolovske ljubezenske zgodbe j|Veh mladih zaljubljencev, ki sta hotela v ,Vet in zasnovala rafiniran trik, da bi pri-a do denarja, s čimer bi bila zasigura-a finančna stran njunega nameravanega ^°bega. Pri tem ju ni prav nič motilo reistvo, da bodo ubogi starši morda za-jkii tega težko prizadeti. Hitro se jepri-naglo končalo. J'udi tukaj se je obrnila dragocena prislovica, da ne more . e‘iko držati to, kar je v trenutku parolo in v trenutku izpeljano. To sta pre-I vJtsila tudi 27 letni brezposelni agent k?sko ter brhka !81etna mladenka Pepca, ' J0 dičita dve prekrasni kiti in zdrava lička. ,.Jo§ko je Pepco spoznal v Mariboru, lj.tr ie bila gojenka neke tukajšnje šole. * dolgo trajalo, ko sta se odločila, da jou0aj pobegneta od doma. Ker na ni bi- denarja, sta zasnovala rafiniran načrt »obi da nima nobenega veselja za šo- °eSa. Mladenka je začela svoji materi da k da jo pa tniče v samostan in da bi ra- pa se je nekega dne pojavilo pri starših mladenke pismo, ki je bilo ponarejeno in ki ga je dejansko napisal njen ljubček Joško. Pismo je bik) opremljeno tako, kakor da je bilo poslano iz uršulinskega samostana v Gradcu. V pismu se točr.o navajajo pogoji sprejema: 4500 d:nar.i:v kavcije, nadalje 12 srajc. 12 hlačk, 6 rjuh, 6 parov nogavic, 6 obrisač in še druge potrebščine. Mati je hčerki vse lepo pripravila ter ji izročila nazadnje še znesek 4500 dinarjev, s katerim je mladenka 23. trn. šla na pot. Toda samostan uršulink v Gradcu je ni videl, kajti izstopila ježe v Pesnici, kjer jo je nestrpno oričakoval r,jen ljubljeni Joško. Stopila sta na prvi. vlak ter se odpeljala proti Ljubljani in prišla do Medvod. l'oda veselih uric v Medvodah je bilo kmalu konec. Kakor vsaka reč. tako je tudi njun trik prišel kmalu na dan. JJralice so šla na vse strani in včeraj so oba zaljubljenca zasliševali na policiji. Pokazalo se je pri tem, da je Joško bil pred nedavnim izpuščen iz tukajšnje moške kaznilnice, kjer »e od-sedeval 4 in pol letr.o zaporno kazen radi roparskega napada. Njuna zgodba je zbudila obilo komentarjev, pa tudi soču- uršulinkam v Gradcu. V zvezi s tem stvovanja z ubogimi starši. Na pomoč! v. cerai dopoldne je bil redni letni pb- zbor mariborskih vaic< gasilcev in reše- ! bergerja, g. Jovčiča, ki je poročal mesto obolelega blagajnika Divjaka, orodjarja Černija ter šefa reševalne postaje dok ^v. Ideja pomoči bližnjemu ter sa_ JSedjanlča. Pri volitvah se je izvolil n *ntailstva zahteva veliko požrtvoval- °^b°r v dosedanji sestavi ter je predsed t]Q ,. ""-‘va iaiuuvii vcimu požrtvoval ie k', 'n IJubei!ni do bližnjega. Iz poročil lov besneti, da je človekoljubno de-O* mariborskih gasilcev in reševal-iti r-V i?refeldi poslovni dobi bilo živahno žb0^ZK'bano- članstvo je bilo na občnem r0 "^.Polnoštevilno navzoče, našo hrab-»lov-;1^0 pa JC vstopal kapetan Joksi-’ Ines*ni svet Pa £• Sprager. Občni otv.or,l ’n vodil predsednik B. W-, Cnil<’ ki je tudi podal poročilo o de-^ Sledila so poročila požrtvoval-Poveljnika Ramšaka, tajnika Kraiu- nik Pogačnik ob zaključku uspelega zbo-ta bodril članstvo k nadaljnjemu nesebičnemu delu. 60 letnico rojstva obhaja danes ugledni mariborski brivski mojster Fran Novak. Slavljenec je bil pred vojno na Jesenicah in Gorici, kjer je bil znan kot slovenski brivec . . Med vojno je bil v Zagrebu, po prevratu pa se je preselil v Maribor, kjer se je pričel v stanovskem pokretu živahno udejstvovati. Bil je med soustanovitelji Slovenskega obrt- nega društva, ki mu je bil več let požrtovalni predsednik. V njegovih preizkušenih rokah je bilo vodstvo obrtniške razstave v letih 1921-22 ter 1922-23. Veliko zaslug si je stekel kot predsednik organizacije brivcev, lasularjev ter sorodnih strok. Zavzemal se ie vedno za slogo v obrtniškem pokretu. . . Ob lepem življenjskem jubileju uglednemu slavljencu naše iskrene čestitke! V velikem spremstvu so pokopali včeraj v Št. liju blagopokojnega prvega slovenskega župana v Št. lju Fr. Talerja. Pogreba se je udeležilo tudi več Mariborčanov in so blagopokojr.iku spregovorili v zadnje slovo mariborski podžupan F. 2ebot, jareninski dekan Čižek, g. Bačnik v imenu Maistrovih borcev, dr. Leskovar in kaplan Ravšl. Pevci mariborske »Glasbene Matice« pa so odpeli turobni žalostinki »Vigred se povrne« in »Spomladi vse se veseli«. Pokojnemu F. Thalerju trajen in časten spomin! Po 20 letih iz Rusije. V Maribor je prispel 43 letni Hoso Mušič iz Zenice, ki se je po 20 letih vrnil iz Rusije. Po raznih peripetijah od leta 1916 naprej, ko je prišel v rusko ujetništvo, je prišel v Kiev, ki je bil 15 let bolničar. Tudi se je v Rusiji poročil. Mušič je dejal, da živi v Rusiji še veliko Jugoslovanov, nekdanjih vojnih ujetnikov. Samo v Kievu jih je bojda preko 100. Iz društvenega življenja. Na zadevno vprašanje pojasnujemo, da sta v okviru poročila o nedavnem občnem zboru tukajšnje »Jadranske straže« pomotoma izostali imeni izvoljenih odbornikov gg. Ferda Karisa ter I. Ajdiška. Tudi je pomotoma izostalo v poročilu o Nanoso-vem občnem zboru ime g. Ferda Karisa, ki je bil tudi izvoljen v odbor. Nič posebnega. V soboto dopoldne so zasliševali na policiji nekega magistratne-ga uradnika in so se v zvezi s tem razširile po mestu najrazličnejše govorice. Do-znali smo, da gre samo za primankljajDin 1000 in da je vsa zadeva, ki se je pripetila pri mestr.em knjigovodstvu, žMorda je kaj izvohal,« je pomislili »Zares ne veš?« »Gorje! Bilo bi prezgodaj.« i »Kako naj bi vedel? Nikomur nisi črh- Doktorju Evaristu je odzdravil z ne- nil besede o tem. gotovim, zlomljenim glasom in se mu ni j »Da je profesor Kabaj znamenit bio- upal pogledati v oči. Ko je starec spregovoril, je vztrepetal, a se kmalu spet pomiril. »Mislim«, je dejal dr. Evarist«, da ti je že dovelj počitnic. Postal si len iti mehkužen ter raztresen. Za mladega moškega je lenarenje pogubno; ubija noči in zavaja v nespametna razmišljanja, ki vodijo lahko v sentimentalnost. Zato sem prišel, da ti spet preskrbim delo. Dovoliš?« »Prosim.« Dr. Evarist je sedel, zabobnai s pisti po pisalni mizi in nadaljeval: »Dasi nisem govoril s teboj o svojem najnovejšem delu, vendar gotovo veš. čemu sem povabil na Maklen profesorja Kabaja in čemu sem zgradil nove stavbe . . .« »Ne vem.« log, to veš?« »Da.« »Da je iznašel način spreminjanja malih živih bitij v velikane, ti je tudi znano.« »Slišal sem . . .« »Dobro. Poslušaj torej! Poklical sem ga, da mu omogočim dovršitev njegovih znanstvenih poizkusov. Ti poizkusi so sedaj zaključeni s popolnim uspehom. Prve umetno vzgojene velikane že imamo. Nove stavbe so namenjene razplojevanju teh velikanov, ki jih ne ustvarja več narava sama, kakor v predzgodovinski dobi. marveč roka človeka — znanstvenika. Postopek mi je v splošnem znan, moram ga pa spoznati do zadnjih podrobnosti, toda tako, da tega profesor Kabaj ne bo opazil. Zato potrebujem tvo je pomoči in sodelovanja. Od danes da- lje te pridelujem profesorju kot drugega asistenta. Opazuj dobro in študiraj. Ko 1 boš popolnoma uveden, mi povej.« »Toda čemu ti bodo ti nestvori?« j »Čemu? Se nisem vedno zanimal za vsa znanstvena odkritja in iskal sam nova?« »Dobro, toda samo zaradi znanosti go tovo nisi žrtvoval tako ogromnih vsot za to delo in naprave . . .« »Seveda ne. Novi živalski velikani se bodo dali izvrstno uporabiti tudi v praktičnem življenju.« »Torej snuješ neko — novo akcijo, ki . . .« »Čisto točno. Akcijo, ki bo ogromnega pomena za nadaljnjo usodo vsega človeštva.« »Od kdaj si pa postal filantrop?« »To ni filantropija.« »Potem te ne razumem.« »Ti zaenkrat tudi ni treba. Izvrši le mojo voljo.« Dr. Evarist je vstal: »Pojdi!« »Kam?« »V vzrejevališče.« »Takoj?« »Seveda.« »Ne bi mogli to odgoditi do jutri?« »čemu?« »Pozno je že.« »Vendar ne prepozno.« »Rad bi danes uredil še neke svoje čisto osebne stvari...« »Na Maklenu ni osebnih stvari. Sicer pa ti ostane še dovelj časa potem, Dovolim ti, da se čez ijoč vrneš v grad-Tudi jutri ti dam ves dopoldne na razpolago, da se lahko preseliš.« »Preselim? Kam?« »V vzrejevališče.« »In ostanem stalno tam?« »Da.« »To vendar ni mogoče . . .« Inž. Atanazij Gal je prebledel kakoi stena in ves vztrepetal. »Zakaj naj ne bi bilo?« se je začudil doktor. »Dobro veš, je jecljaje ugovarjal in-ženjer, »da sem se v tolikih letih bivanja v gradu tako navadil na to ureditev življenja, da bi mi bila stalna n-.^cnijtev zelo neprijetna. Vzljubil sem te prostore, vrt, park, gozd. vsako stezico, drevo, grm, celo kamen . . .« »Otročja sentimentalnost, nevredna dozorelega moža in znanstvenika,« ie dejal dr. Evarist rezko. (Dalje sledi ' fsiSLA/AtP Prvenstvo LNP se nadaljuje po dosedanjem sistemu1! Konferenca prvorazrednih klubov v Ljubljani riborsko skupino pridejo še celjski Atletiki j sodnega svetnika Princea, kompromitira-1 nega v znani aferi Staviskega. Tretja i , pobuda je dobičkaželjnost. V takem pri- j meru hoče samomorilec, bodisi da bi i imeli od njegove smrti korist njegovi so-, ! rodniki, bodisi da se je zavaroval za živ- Riuiske MGviu V ma- Po sklepu savezne skupščine, ki je likvidirala nacionalno ligo, se morejo vrniti v podsavezno prvenstvo vsi klubi, ki so sodelovali v nacionalni ligi. V izvrševanju tega sklepa je JNS odredil, da se mora podsavezno tekmovanje zaključiti v razdobju med 16. februarjem in koncem maja. Odredil je tudi, da smejo imeti podsavezni prvi razredi največ po šest klubov. Kar jih je več, morajo nazaj v druge razrede. Pustil je možnost, da se v podsavezih, kjer ni enotnih prvih razredov, tekmuje dalje po začetem sporedu in načrtu, vendar z rezervo, da se tekmovanje privede do konca maja h kraju, sicer ne bi podsavezni prvak nnel možnosti, udeležiti se borb za državno prvenstvo, ki začnejo s prvo junijsko nedeljo. Ljubljanski nogometni podsavezje zato sklical včeraj dopoldne v Ljubljano zastopnike vseli podsaveznih prvorazrednih klubov, da se pomenijo o načinu spomladanskega prvenstvenega tekmovanja. Na konferenco so poslali raze« SK Železničarja vsi prvorazredni klubi svoje delegate in so se takoj v začetku postavili na stališče kolegialnosti, t. j., da ne pustijo pasti nikogar v drugi razred. In tako so delegatje sklenili, da se v LNP nadaljuje s dosedanjim načinom prvenstvenega tekmovanja, in sicer v dveh skupinah, kakor leseni. Mariborski dele- gati so sprožili vprašanje reorganizacije mariborske skupine. Reklamirali so v svojo skupino enega izmed celjskih klubov, da se na ta način število udeležencev kompletira, ki je z odpadom mariborske Svobode reducirano na 4 klube :n da ne bodo ostali mariborski klubi brez tekem. V tem vprašanju se je našla -no-razumna rešitev,, kajti ce'jski AtletiKi so se prostovoljno priključili mariborski skupini, ljubljansko skupino pa bo kom-pletiral kranjski Korotan. Tako bosta cbe čem nobenih dolgov ali pa da je prišel v | konkurz. V prvo vrsto Samomorov spada samomor draguljarja Crowleya. REDKA SREČA V NESREČI. Pred 17 leti je povabil prijatelj mlado vdovo Ano Lauristonovo v Kodanju na izlet z avtomobilom. Izlet se je končal nesrečno. Avto je zavozil v drevo, izletnike je vrglo iz njega in težko ranjene so prepeljali v bolnišnico, samo 21etna hčerka Lauristonove se ni pobila. Slučajni priči avtomobilske nesreče sta bila dva ameriška zakonca, ki sta odpeljala skupini nadaljevali, kjer sta začeli. Dose- 0(r0jia v svojem avtomobilu, Lauristo-danje rezultate Atleti v ljubljanski novj pa Sfa pustila svoj naslov, da bi pri-skupiui bodo razveljavili in izločili Ko- jja p0 hčerko, ko bi okrevala. Dolgo je rotan iz gorenjske skupine tsr ga priklo- ježala v bolnišnici, končno jo je pa zapili ljubljanskemu prvemu razredu, v ka- ( pustila, toda svoje hčerke ni več videla, tereni bodo tekmovali Primorje. Ilirija, ^rpakoj ko-je prišla v bolnišnici k sebi, je Hermes, 9K Celje in Korotan. V inan-; Vpraga|a po otroku, pa so jo potolažili, borski skupini pa bodo tekmovali SK Ze- ja Je v joi-,,-];, rokah. Listek z naslovom lezničar, ISSK Maribor, KS Rapid, Caiso naprej. delimo v tri skupine in sicer po nagibih. Trdinova ul. 18, Meljski dvor Prvi nagib je osveta. To pomeni, da hoče od 15.—16. ure. 421 samomorilec zvaliti krivdo za svojo smrt na človeka, ki ga je v življenju sovražil. Drugi nagib je čast imena. V tem primeru samomorilec noče, da bi bilo s samorno- Kupimo rabljen, dobro olira-rom omadeževano njegovo ime ali uničen 11)en P|Salni STROJ mir njegove družine. V to vrsto samo- Ponudbc pod i>Pisalnj morov spravlja pariška policija umor na upravo lista. 419 Mali oglasi JABOLKA Kupim Posest NOVA DVOSTANOVANJSKA VILA na prodaj za Din 70.000. Spe. sovo selo, Slomškova ul. 26, Pobrežje. 42 0 Stanovanie ODDAM SOBO IN KUHINJO Magdalenska_66. _ 422 Ogiašulie! Sobo odda ODDAM SOBO. veliko in svetlo lepo opremljeno. boljšemu cospodu v Strassmajerjevi ul. 28-11. stanovanje 9. 4 OPREMLJENO SOBO oddani. Hrast. Barvarska 3' ___________417_________ V NAJEM oddam: iepo opremljeno sobo. lokal za delavnico a_ skladišče in klet, z vodovodom in električno lučjo. klošičeva ul. 6._________ LEPO SOBO IN KUHINJ0 oddam dotičnemu, ki kupi po spalnico. Naslov v uprav »Večernika«. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani; predstavnik izdajatelja in urednik: RA Dl VOJ REHAR STANKO DETELA v Mariboru. Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik