Dopisi. Iz Rogatca 17. juni. 1874. (Javna moralain — gosposkina očala.) Ne morem si kaj, da bi Vam ne bi naznanil, kako da ste si po naaih nejurističnib init-lib sodnijska gospodska v Rogatcu in pa političua na Ptujem navskriž. Politična gosposka županom ukazuje, vse beiače in potepube, ki občini ne pripadajo, in tudi take, ki občini pripadajo, pa bi si se lahko s svojimi rokarui pošteno svoj krub služili, prijeti in okrajni sodniji k obravnavi izročiti. Zaradi te obcno koristne naredbeje dal župan Donačke gore glasovito lahkoživko in vlačugo, ki je več kakor šest županijam ua pobujšanje iu mlademu svetu v spodtiko (ker ji pravsga pridevka ne vemo, ji ludje le sploh rečejo ,,Katra plundra") prijeti in jo izročil c. k. soduiji v Rogatcu. Alj kaj raislite, dragi bralci ,,slov. Gosp.", kaj je c. k. okrajni sodnik gosp. B. k temu storil? Občinskega slugo je za osla imel in se mu suiejal, baburo pa naravnost — izpustil! Pristavek vredništva. Nektere pregrehe, kakor vlačugarstvo, ki sicer tudi tatove in ubijalce rodi, v liberalni dobi, ue znajoči za božje zapovedi in prepovedi, ne najdejo pri gosposkah ve6 stralm. Pohujšanja in greha menda tudi okr. sodnik B. v paragiafih ne najde in toraj tako dela. Iz Sladke gore. (Tudi nerazvozljana sodnijska tajnost.) Zloglasen fautalin bil je v Smarskem gradu v ječi zaprt. Kakor m dandenes navadno roparji, tatje in drugi klateži hvalijo, da se jim nikoli ae ni tako dobro godilo, kakor v ječi, tako se je tudi ta jetnik celo dobro poeutil. Vsega dovolj že notri ima, povrb še pa od zunaj dobiva, kar se mu koli poljubi. Ker se pa o belem dnevu vendar še po lepem Smarskem trgu sprebajati ne more, izpuščal ga je jetničar L. po noči iz ječe, kamor mu bilo drago. Pretekli pust izve jetnik, da je njegova z drugim na oklicu. Izpuščen iz ječe se poda po noči na njeni dom, in na nevesto pri materi spijočo skozi okno ustreli. Hudo ranjena umrla sicer ni; jetnik pa se je svoje lastne hudobije vendar toliko ustrasil, da se kar drugi dan celjskej sodniji sam izda. Preiskaval se je kmalu poskus zavratnega umora, in preiskovati jeli so tudi službeno zvestobo jetničarja. Pa glejte čudo! Jetnik dobil je 5 let težke ječe; o jetničarju pa, kteri mu je lepo priliko dajal, da je iz ječe mogel in novo hudodelstvo storil, je zdaj vse tiho, kakor bi se ne bilo ničesar zgodilo. Njegovi prijatelji so že vsi trepetali, kaj da se mu bo zgodilo; zdaj se pa podrauzneno smejijo, ker ni iz vsega nič, in celo upajo, da tudi nič ne bo. Se bolj namuzneno se pa smejijo tatje in drugi bododelniki, ter jim korajža rase, češ, da ni tako hudo in nevarno, če njih varbi, jetničarji, ž njimi držijo. Mi sicer nikomur budega ne želimo, pa to želimo in tirjamo, da se vsakemu pravica godi, da se hudodelnikom in njih pomagalcem skozi prste ne gleda. Zato plačujemo toliko kivavega davka, da dižava se svojimi dobro plačauimi uradniki, sodniki iu slnžabniki življenje in premoženje naše brani. Ako se pa tistim, ki nam napadajo oboje, skozi prste gleda, se le zločincem pogum dela in pot kaže do novih hudodelstev. To sodi pripiosta kmečka glava. Od Marije Snežnice v slov. gor. (Goapodarj ev gorje in nade.) Iz briba, blizo kterega gre meja slov. jezika, borečega se z nemščino, odprl se je preteklo saboto, 20. t. m. žalosten pogled čez Cmureški trg in bližuje marsko polje. Strašna nevihta s točo kakor orebi in še debelejšo namree je v četrt uri požela in zmlatila, t. j. v dno zemlje pokončala vse poljske pridelke, tako da se ae ne pozna, ali je prej bila rž, ali pšenica, ali ječmen posejan, koruza ali krompir nasajen, — • in to blizo 4 uie na dolgo in 1 uro na široko! Proti in v Cmureškem trgu naštei sem 18 jagnedovih, sicer visokib in močnih dreves, iz zemlje zdrtib: lipe, brasti so na sredi odlomljeni, sadunosne drevesa tudi v sredini zlomljene, ali celo izruvane. Koliko skode po bramih na strebah in oknih! Bog se usmili! ljudje vzdibujejo iu se jočejo, — drugi tudi preklinjajo in v pijanosti si žalost in skrb utapljajo! ? So pa tudi pomilovanja vredni, ker jib je božja rjka letos ostro zadela: prvič po hudem mrazu, potem po veliki vodi, ki je na travnikib in njivah strašao skodo napravila in celi Cmureški trg poplavila in pri nekterih hramih skoz okna šla v hiše; in zdaj v tretjič z novo nesrečo! Pri nas pa, hvala Bogu! še toče ni bilo; pozeble gorice so se tudi precej okrepile — na enem trsu naštel sem 32 grozdičev —; le aadja ne bo nic, razun nekoliko eliv. Obhajali smo 281etnico papeževo, kolikor mogoče sloveano. Šolarji in solarce, lepo ovenčani in z gorečimi svečami v roki, prejeli so med sv. mešo sv. obhajilo. Gotovo pa ao tudi odrasli farmani v pobožnih molitvah prosili Boga, naj bi se sv. Očetu dnevi trpljenja skrajaali, ter bi Jim dauo bilo, doživeti veaelje nad zmago sv. kat. cerkve! Ob južni 8trani Pohorja. (nBog nam pomagaj!") tako vzdihnjemo kmetje v sedanjih silno budih razmerah. Kar se nista mraz in slaaa pokončala, žugajo pa bude nevihte skoro vsak dan. Na binkoatno nedeljo pribruje od Vitanjskih planin strašna ploha z gosto to5o. V Zreški fari udarilo je v vse 3 podružnice. Pii cerkvi M. B. naBriujevi gori so se zbirali romarji, ker je bil drugi dan shod. Strela udari v magnet, pa ga spusti in enemu možu pri cerkvi čevlje na nogah razpara, vrglo ga pa ni. Potem treši v borovo drevo in kmetu Gregorcu ubije pet ovac, ki so pod dreve8om bile. Voda je s hribov skoro vso povrsno zemljo odiiesla, po ravnem pa vse zalila. Vsak dan skoro se slisi o iopanju in tatvinah ali o malopridnib pretepih zdivjanih fantalinov. Nobeden kmet si ni več življenja zvest, z nja težko pridelanim imetkom se pa drugi mastijo. — Kdo bo budodelnike krotil, kdo za ktneta se potegnil? Seidl in nja liberalni nemški kakor slovenski tovariši v dež. in drž. zboru se vtikajo v cer- (Dalje v prilogi.) kvene zadeve, za kar nimajo oblasti, nas nboge kmete pa v nemar pusčajo! Mar jih zato debelo plačujemo, da nam sv. vero podkopavajo in v cerkvene pravice segajo ? Odkar niste več pokorni sv. materi kat. cerkvi, se množijo hudodelstva, gre vse rakovo pot! Sole ste — kolikor vam je do zdaj mogoče bilo — brezverske napravili, šibo iz šol odpravili, z ječ pa železje in palico, in pomnožili niste blagostanja, ampak le— hudodelstvo! To je sad vašega liberalizma in po sadu se drevo sodi! V Zrečah je bila dne 7. rožnika volitev cerkvenega skladnega odbora (Konkurrenzausscbuss), in voljeni so bili peteri srenjski odborniki, od kterib le želimo in se tudi nadjamo. da bodo res tudi ,,skladali" ali pripomagali, kadar bo pri cerkvab in cerkvenib poslopjib poprav treba. V izgled vam naj bodo sosednje fare: Šent-Jungerska, Konjiska in Straniška, kder se toliko stori za cerkve in čast Božjo, ker so ondašnji možje edinih mis 1 i z gospodi župniki. Ob koncu pa tebe, dragi nam ,,Gospodar", vprašam: ali res v ta cerkveni koncurencni ali skladui odbor ne suie kdo drugi izvoljen biti, kakor le občinski odborniki ? — Odgovor ,,Gospodarjev"': Ravno nasprotno je res! §. 13. postave od dne 28. apr. 1864 za vojvodstvo štajersko določuo govori: ,,Ta odbor se sestavi iz peterih udov, kteri se po predstojnikih in (sreuj.) odbornikib dotičnib, za skladanje obvezanib srenj, voli izmed srenjčanov (,,Gemeindegliedern) in scer po absolutni večini glasov na 3 leta." — Predstojniki in odborniki imajo torej pravico voliti; pravico voljenim biti pa imajo vsi srenjčani z volilci vred. Smešno je pa, če volilci — sami sebe volijo! Izpod severnega Poharja. f Komu ni znano, da se šole od leta do leta slabeje obisknjejo? Gg. učitelji sami britko tožijo, da so šole večidel prazne, ter poprašujejo. kaj in kako početi, da bi roditelji raji otroke v šolo pošiljali? V Vuhredi so otroci pred- in popoldne v šolo hodili; ker je pa šola večidel prazna bila, so krajni šolski očetje sklenoli, da naj večji otroci dopoldne, mali pa popoldne v šolo bodijo. Kakor pa iz zanesljivega vira vemo, zdaj še menj otrok v šolo pribaja kot poprej. Ako se pa stvari do korenine gre, je razvidno, da je prvi vzrok, zakaj da ljudem za šolo ni, v tem, ker mnogi učitelji na svete reči nič kaj ne porajtajo. V Ribnici sta dva učitelja; ali v praznik Božjega Telesa letos uobenega pri procesiji ni bilo, da bi bil šolarje nadzoroval; lani je bil tudi Vuhiedski učitelj ravno tako storil. Stariši godrnjajo: ,,Zakaj bi otroke v šolo pošiljali, kder se le pobožnosti odvajajo, kajti imajo nad učitelji slabe zglede." Govori se tudi, da gg. učitelji mesto podučevati, v šoli drnga opravila opravljajo; ker so namreč pogosto občinski pisarji, v šoli za občino pišejo, otrokepavganjati puste, kar se jim poljubi. Nekteri učitelji Priloga ^Slov. Gosp." k Št. 26. celč v šoli kadijo, ker jih nibče ne opazuje. Neki učitelj mi je rekel: ,,Hvala Bogu, sedaj smo prosti, ker nas v šoli nihče ne nadzoruje, kaj da počenjamo.': —