— 105 -
Deček in metulj
,,3S&°3 bodeš moj, prelepi Metulj ferčeči ti!"
In svojega se lova Vže lovec reseli.
,,,,Ne!"" tiho odgovarja Metnlj, in vstane v zrak,
,,,,Ne dam se ti ujeti, Zapirati ne v mrak.""
Ter k višku do veršičev Drevesnih sferfoli,
Naš deček si otira Solzice iz očij.
„0 beži, ti presrečni, Po bliskovo feroiš,
In z dihom mladoletnim Mej cvetijem živiš.
Za toboj jaz bi hitel, A nij mi jih pemt!
Oh, nij mi ga veselja — Osoda mi je trud!"
,,,,Kaj nijsem morda tudi Jaz mučil se zapert?
Ko nijsem izleteti Še mogel v pisan vert?
Ne veš, da prizadeval Cervič si je hudo,
Ko bilo se mu v ječo Zaprosti je tesno?
Prebival je v temnici Pokojen dan na dan,
Nikoli se nporen Osodi stavil v bran.
Ker znal je verlo dobro, Da mu napoči zor,
In da krilat razdere Pretemni Bi zapor;
Da pomlad mu trosila Do cvžta bode cvet,
Da svoboda ga čaka — Vesoljni čaka svet!
In čuj! tako se tudi
Še tebi dogodi, Če bodeš vei>no služil
Dolžnostirn svojih dnij.
Cloveka v učenosti
Krilata čaka moč, Z njo bodeš osvečaval
Nevednosti si noč;
Potem na vek svoboden
Ti bodeš, dragi moj: Svoboda biva v znanstvn,
In v njej ves svet je tvoj!""
Lujiza Pesjakova