O poklicni etiki
MESECA marca in aprila se je Ljub-Ijanski dnevnik vključil v čudno akcijo, ki meče kaj lahko luč na poklicno etiko novinarja in glasilo samo. Dne 19. mar-ca je dnevnik objavil članek »Okrnjene pokojnine« izpod peresa Franja Krista-na, upokojenca iz Šiške, ki je baje na-pisal članek v imenu skupine upoko-jencev. Članek je bil objavljen brez ko-mentarja, čeprav močno napada refe-rendum o samoprispevku za gradnjo šol in otroških vrtcev. Na ta članek je ostro reagirala javnost v Šiški, še po-sebno pa tiste množične organizacije, ki so bile pobudnik uspelega referendu-ma. Socialistična zveza v občini Šiška je zahtevala od Ljubljanskega dnevnika objavo odgovora na članek, razen tega pa tudi stališče uredništva do članka samega in izkrivljenj resnice.
Namesto odkrite besede se je Ljub-Ijanski dnevnik skril za fasado razpra-ve o osnutku splošnega zakona o samo prispevku in dne 9. aprila objavil čla-nek »Jasnejša podoba«, v katerem pa ni zadostil zahtevi združbenopolitičnih organizacij v Šiški. Novinar Miran Sat-]er se je zadovoljil s tem, da je ugoto-vil visoki ton občinske konference SZDL, v svojo in v obrambo Ljubljanskega dnevnika pa si je izposodil nekaj cita-tov iz raznih vetrov.
Ob tem se mi pojavlja vprašanje, ka-ko je mogoče, da ob očitnem izkrivlja-nju dejstev o referendumu in docela jasnim stališčem Socialistične zveze v Šiški,.lahko novinar sprejme dopis ob-činske konference SZDL v Šiški kot pri-
spevek k razpravi, čeprav članek »Okr-njene pokojnine« ni imel nobenega na-mena širiti razpravo o splošnem zako-nu o samoprispevku. Ljubljanski dnev-nik se ni niti toliko potrudil, da bi pis-cu članka prikazal dejstva o udeležbi in uspehu referenduma, katera je tudi sam objavil, prav gotovo bi potem »kla-vrnost referenduma« izpadla drugače. Tako pa je raje posredno napadel skrb družbenopolitičnih skupnosti, ki so za-varovale osebe z nizkimi osebnimi do-hodki s tem, da so jih oprostile plače-vanja samoprispevka.
Ljubljanskemu dnevniku je bilo zna-no, da je akcija za uvedbo samoprispev-ka potekala v Ljubljani že dve leti pred uvedbo referenduma, vendar o tem ni napisal niti črke, nasprotno pritrjuje molče piscu članka »Okrnjene pokojni-ne«. Dnevnik molči, ko pisec navaja, da so samoprispevek izglasovali: vajenci, študentje, snažilke, delavci, brezposel-ni delavci, brezposelne gospodinje, po-stopači in delomrzneži. Ali se Ljubljan-ski dnevnik kot »glasilo SZDL« lahko strinja z rangiranjem naših občanov v kaste. Ali smo res samo tisti — ljudje in volivci, ki imamo v žepu dovolj cven-ka; ostali pa naj bodo brezpravna raja. Na ta vprašanja Miran Satler ni odgo-voril, niti se ne poglablja vanjo.
Ob zaključku še vprašanje Franju Kristanu: »Ali se vam ne zdi, da se mnogi preveč radi trkajo po prsih, še posebno če so v varnem zavetju visokih osebnih dohodkov in visokih pokojnin. Ali niste nikoli pomislili na to, da pla-čuje prispevke za vašo pokojnino še da-nes delavec in snažiika in da jih bo jutri pričel plačevati vajenec, študent in tisti, ki je danes morda brezposeln.
Bojan  ŠTULAR