Zakaj ne bo visokodonosne proizvodnje »KIP« v Ivančni Gorici
Krajanom Ivančne Gorice in širše okolice je znano, kakšen je bil sklep zbora krajanov, dne 12.1.1990 v pro-storih Titovega doma, ko je bila na dnevnem redu točka, ob kateri bi moral ta zbor dati soglasje za začetek nove proizvodnje v DO KIP v bivŠih prostrih Agrostroja v Ivančni Gorid.
V časovni stiski, ker se je bližala filmska predstava in napetem vzdušju, ki ga je ustvaril predlog, naj sploh ne bi obravnavali te toč-ke dnevnega reda, je bilo razprav-ljalcem, ki so poskušali pojasniti in utemeljiti predlog, zelo težko strokovno obrazložiti vse argu-mente, da bi lahko dokazali, za kaj pravzaprav gre.
Ob tem primeru moramo žal ugotoviti, da večmesečno priza-devanje inštitutov in drugih stro-kovnih služb, ki so vsestransko proučili in tudi predlagali ustrezne rešitve, zlasti pri reševanju eko-loških vprašanj, ni naletelo na plodna tla.
DO KIP je s strokovnimi služ-bami od republike do občine in ob tesnem sodelovanju s Krajevno skupnostjo napravil vse, ne le to, kar je predvideno v zakonu za ce-lovito in strokovno vodenje loka-cijskega postopka, temveč tudi poskušal v sodelovanju z javnost-jo dajati odgovore na vsa vpraša-nja, ki so se ob tem postavljala.
Tako je bila pred omenjenim zborom občanov že vrsta sestan-kov na Krajevni skupnosti in pri-stojnih občinskih organih, v 3. c. Ivančna Gorica je bila organizira-na dne 21. 12. 1989 široka okro-gla miza, ki je podrobno strokov-no razčlenila vso ekološko proble-matiko kraja, vendar se je resnica le težko prebijala na dan. Nekaj demagoških izpadov in številni nerešeni problemi onesnaževanja okolja iz preteklosti so pokopali vse možnosti, da bi se bilo mogoče karkoli pametnega pogovarjati in dogovoriti. Sprejet je bil namreč sklep, da KS ne da soglasje, kljub
temu, da so bili izpolnjeni vsi za-konski pogoji, s čimer je bilo zago-tovljeno, da bi bila emisija škod-Ijivih snovi celo pod dovoljenimi normami in, da bo zagotovljeno stalno merjenje vseh morebitnih škodljivih plinov, da bo grajena najsodobnejša peč in filter za dimnik, kar vse je bilo predvideno po projektih.
Ta proizvodnja je več kot pol stoletja nemoteno tekla ob Ope-karski cesti v Ljubljani, sredi gosto naseljenega kraja, vendar je posta-lo dosedanje zemljišče pretesno za bodoči razvoj.
Proizvodnja šamotnih izdelkov je zelo pomembna za številne gos-
podarske dejavnosti — za zidanje in obnavljanje peči v termoelek-trarnah, cementarnah, steklarnah itd ... za to tudi ni problemov z njihovo prodajo. Ker so nove na-prave in stroji že izdelani, ter je v njih že vloženo veliko denarja, KIP pa z odlašanjem ne more več čakati, je sprejeta odločitev, da naj gre proizvodnja tja, kjer si jo občani želijo, kjer pričakujejo od nje tudi dohodek za krajevne po-trebe in številna delovna mesta za nezaposlene delavce.
KAJ SEDAJ V IVANČNI GORIO?
Vsi načrti DO KIP Ljubljana so s tem postavljeni na glavo. De-lavci (28), ki jih je prevzel KIP od Agrostroja, da bodo delali v novi proizvodnji so sedaj začasno raz-porejeni na določene delovne na-loge v Ljubljani in Ivančni Gorici. Zato v novo nastalih razmerah iš-čemo v dogovoru z občino in KS
soglasje, da bi vzpostavili v obsto-ječih prostorih za določeno pre-hodno obdobje za okolje čisto proizvodnjo nežganih gradbenih materialov.
V tem primeru gre samo za me-šanje različnih suhih snovi. Zmasti material, ki bi ga dovažali od dru-god (suha mleta glina, mleti od-padni šamotni material...) bi me-šali v določenih razmerjih, ter ga pakirali v vreče in kartonske škat-le. Vse proizvode bi skladiščili na paletah in jih tudi tako odvažali. Poleg tega bi opravljali v omeje-netn obsegu tudi prodajo gradbe-nega materiala in trdih goriv.
Tako bi začasno omilili pro-blem, ki je nastal ob zavrnitvi možnosti preselitve osnovne pro-izvodnje (dimniki, žgana šamotna opeka) iz Ljubljane.
O novih načrtih bomo obvešča-li občane tudi v bodoče, ko bodo ideje bolj izoblikovane in dore-čene.
IVAN LAPAJNE