. štev.
V Ljubljani, v četrtek . ara 1881.
Letnik IX.
nseratl ite »prej 'mnjo in velja ria opna vrst«
i inr... ne «* tisk» lkrat.
:'ri večkratnem tiakunji » Kt h primemo «nmnjfi».
Rokopisi
»e ne vračajo, au!rnnkovami dïhitih 8« ne sprejemajo.
N roonino pi oioma oliravniitvi {mi 'HiHtrHoi i k i in c?itst'»fiit:iiH ;-fi Jnnajaki cesti ,t„ li> v V.pdija-tovi liiii, II. nHiixtropji.
Po poŠti preieman veiin :
,'eio leto Doiieta
10
» .. —
Ftlitiioi lisi za slovenski larei.
sa i-etrt let« . . i „ V administraciji velia
ceio ieto . s sa poi icta	i ..
za četrt itita	-
V Liubljani 'ia àom posumn v»ijà £0 Kr. več na leti..
VredniStvo je Rečne ulice št. 5.
izhaja po trikrat na leàen in sieer v torek, četrtek in ionom.
Zemljišni davek.
Pogledom prvotnega načrta računala je vlada po novi vcenitvi na 40 miljonov grunt-nega davka. Z ozirom na vsestranske pr tožbe in z ozirom na res težavno stanje kmečkega stanu odjenjala pa je vlada sama za poltretji miljon , in zahteva le še 87Vg miljonov, tako da gruntni davek ne bo v obče nič povišan, ampak za nektere dežele še znžan, tsko za Kranjsko in za Češko za Dalmacijo in Pri-morje, ker so te '» žele do zdaj preveč plačevale. Zvišal se bo davek samo za nektere posestnike v n mških deželah in v Galiciji. V nemških deželah, v gorenji in dolenji Avstriji v severni Štajerski in na Tirolskem so namreč od zadnje vceuitve iz mnogih pašnikov in sploh neobdelanih kosov zemlje naredili lepe njive in travnike , pa se zdaj branijo od njih davek plačati. V Galiciji pa je bilo prej mnogo zemlje čisto nezmerjene in nezadavkane, toraj se tudi tej dtželi ne godi nobena krivica, ako bo zdaj primoraua, plačati davek tudi od te do zdaj davka proste zemlje. Pa tudi tem deželam je vlada povišani davek tako olajšal», da ga skoraj čutile ne bodo. Za prvo leto plačajo namreč samo za 10 odstotkov več, potem pa v deset h letih vsaki) leto eno dese-tinko od tiste svote več, kar znaša povišanje nad 10 odstotkov. Da je vlada pri celi svoti toliko odjenjala in da je potem prizadetim še take olajšave dala, to kaže jasno doV&lj, da imt vlada srce za kmeta, več srca, ko ga je :mela ktera si bodi avstrijska vlada pred njo. Pomisliti pa je še treba, da je tstirn, ki se
----------------------------1.1.............I III.III________-IIL..HIJHU_____
Od mesa It kruhu.
Mnogo je dandanes ljudi med izobraženimi in na pol izobraženimi, ki se posebno malo brigajo za govore cerkvene ; žalibog, da se prikazuje ta grda navada v Vedno večem številu tudi med prostim ljudstvom.
Kmet Vrana imel je posestvo, s kterim je preživel brez posebnega truda družino svojo. On bil je v mladih let h tudi dijak, a ker mu to ui neslo, zamenjal je p,.ro s plugom in bičem. Navadil se je ž.vljenja v mestu , ktero je tudi nadaljeval v življenji kmečkem. V nedeljah in praznik.h, ko so drugi pridno hodili v cerkev, zt-hajal je na polje ali v log, rekoč, da tudi on je v velikem svetišči božjem proste natore, kjer vse ovnanja slavo božjo. V postnih dneh ni ¡e Vrana brigal mnogo, ali je jedel meso ali kaj druziga. Jednako drugim omikanim govoril je o takih prilikah: „ne to, kar gre v usta, marveč, kar prihaja iz ust, oskrunja človeka." Da se s tako razlago ne vjema prepoved božja v raji ,,ne jesti od drevesa jima prepovedauega", tega ni vedel naš izobraženi c. Se ve da je Vrana, kakor jasna glava, moral brati tudi časnike oskrboval se je le s svobodomrneluimi ; iz teh virov zaje-
jim je davek povišal, še zmirom dovoljeno, pritožiti se, in ako bo njih pritožba oprav čena, se bo tudi uslišala. Zdaj bo menda tista agi-tacja zoper vlado menda vendar ponehala tudi na Štajerskem in gorenjem Avstrijskem ; vlada je s svojim dobrohotnim predlogom pokazala dejansko scčutje za kmetovalce, ter je kmetom ravno v tej zadevi dobroto učinila , kjer so liberalci dolžili jo krivičnosti do nemških poljedelcev. Nemšltoliberalni agitatorji so o=ra-moteni, saj če bi nemški kmet stvar dobro premislil, moral bi priznati, da bi liberalna vlada nikoli ne b la še toliko ne storila za kmetovalce.
Liberalci so zopet, za e/io uado ogoljufani; mislili so namreč, da bo vprašanje gruntnega davka razdvojilo desuico državnega zbora, ter vlado spravilo v take zadrege , da bo morala odstopiti. Zdaj se pa tega ni več bati. Nekteri nemškc-konservativni poslanci bodo morda sicer glasovali zoper postavo, ali pa se glasovanja zdržali: nasprotno je r>» že gotovo, da tudi ustavoverci ne bodo složno glasovali, ampak njih velik del posebno tajčpemski libe-ralc bodo primorani, glasovati za postavo, ker bodo s tem svojim volilcem precejšno svoto gruntnega davka odbili, in ni misliti, da bi imeli pogum , glasovati proti koristi svoj h volilcev. Nezaslišano bi bilo, da bi tajčpemski poslarci zamogli zavleči ali zavreči novo vcenitev, ki nektenm njihovim okrajem donaša 47 odstotkov zmanjšanega davka.
Stvar, ki bi imela biti po mislih liberalcev smrtni udarec za vlado in desnico državnega
majoč bil je znamenit, politikar — v gostilnici pri polni kupi rujnega virca. No, z vednostjo svojo je tako očr.ral sosede, da so si ga izvolili ključarja.
V praznik Marijnega vnebovzetja bila je v ondotni fari slovesnost cerkvena ; med dru-g mi povabi župnik h kosilu tudi Vrano, ključarja. Slučajno bil je ta dan petek ; zato so bila pri kosilu le postna jedila. Vrana ni bil prijatelj tak m jedem , zato se je proti sosedu pritoževal tako glasuo, da ga je moral slišati tudi župnik. S prva ni hotel žaliti župnik gosta svojega, a ker so se opazke le ponavljale, reče slednjič župnik Vrani: „Dovolite, gospod Vrana , slišal sem čestokrat , da Bog tacega, ki se neče zdržati v postnih dneh mesnih jedi, odstavi tudi od kruh."." Vse je bilo t.ho, iu med prvimi gosti, ki so odšli, bil je Vrana.
Miuulo je nek3j let; kljub vsej premete-nosti Vranovej šlo je gospodarstvo njegovo rakovo pot. Par slabih letin, in revščina bila je v fari velik». Bogat plemenita/, patri u on-riotne fare, dajal je mnogo darov župniku, ki jih je po previdnosti razdeljeval siromakom. Tudi naš Vrana trpel je pomanjkanje, a vedno je to zakr.val. Le bistremu očesu župnikovemu ni ušla ta sprememba. Nekega večera sedi
zbora, jireobrnila se bo tako v veliko zmago naše stranke in vlade.
Z veseljem pozdravljamo vladno predlogo, ter vladi Častitiimo, da se je začela ozirati na žalostno stanje kmečkega stanu , da je spoznala, da se kmetom ne smejo nakladati veče bremena, kakor jih že nosijo. Ta poltretji miljon, ki ga je državna blagajnica zgubila pri gruntnem davku, hoče namreč vlada pri borznem davku pridobiti. Naložila bo davek na borzo, na špekulativni kapital , ki do zdaj ni bil zadavkan. Tako je prav. Pa vlada naj gre še dalje, in naj uvede davek na premoženje. Znano je namreč, da je mnogo premožnih ljudi, ki imajo tisoče po hranilnicah , pa nobenega davka ne plačujejo, ker si nečejo kupiti ne hiše, ne zemljišča, ampak samo brez deia in brez nevarnosti od obresti živi, pa so vsacega davka prosti. Taki bi lahko davek plačevali, in kar bi se tu dobilo, za toliko bi se lahko kje drugje davek ponižal, kjer ga ljudje bolj težko nosijo.
Tako je na pr. časnikarski davek zares velikansk in kriv.čen. Časnik, ki ima 1000 na rnčn kov, pa vsak dan izhaja, plačuje vsak dan 1000 krajcarjev, to je 10 gld. davka, to je v ietu .3000 gld. Če pomislimo, da tak časnik komaj 2000 dobička donaša, 3000 pa davka plačuje potem bomo morali priznati, da je to zares velikansk davek, ki zavira duševni napredek manjših narodov, kjer časniki nemajo mnogo naročnikov. Drug hud in dostikrat zares krvav davek so koleki ali štempeljni. Mislimo si one reveže, ki so brez vsake službe, pa morajo vselej , kedar za kako službo pro-
župnik pri svojih knjigah , kar potrka nekdo na vrata. Župnik odpre vrat,a in Vrana vstopi. Govori o tem in onem, videlo se je, da mu teži nekaj srce, česar ne more povedati tako lahko; proti koncu vendar pravi, ko bi mu mogel župnik posoditi pol mere žita. „Kai, pol mere žita?'' začudi se župnik. „Da, prosim, da mi posodite, ker nimam doma ne kruha ne denarja, da bi ga kupil. Bog me je kaznoval. Sto in stokrat spomiujul sem se vaših besed, in zdaj so se do cela vresničile. .Obilne solze kazale so , da so besede njegove trpka resnica, „če je tako mišljenje vaše, vam rad dam celo mero žita", pravi župnik.
Dolgo sta sedela še skupaj in vesel bil je Vrana, da je našel srce, ki je njemu enako čutilo bedo in togo. Bogat sicer ni postal Vrana, a bil je odslej vnet katoličan, kreposten mož.	(„Hlas".)
Slovstvo.
I s t o r i j a s 1 a v j a n s k i h literatur — imenuje se velevažna knjiga, ktero sta spisala prvič 1. 18G5 v Petrogradu ruska učenjaka A. N. Pypin in V. D. Spasovič in ktero sta vnovič predelano iu dopolnjeno doslej v dveh
aijo, po 50 kr. koleka ua prošnjo pritisniti. Za vsako službo se jih oglasi 20, 30, tudi 50 prosilcev; dobiti jo zamore le eden, tedaj jih je 49 zastonj prosilo, vlada je sicer na boljern za 25 gld., pa kako krvavi so ti goldinarji od prosilcev, ki morda še jesti kaj uetnajo, in so morda z največo težavo teh 50 kr. za kolek vkup priberačili! Nasprotno pa človek, ki ima 40.000 gld. v hranilnici in vleče 1600 gld. obresti od njih, ne plača nobenega krajcarja davka. Ali je to pravična razdelitev davka? Naš č. poslanec V. Pfeifer, ki je že mnogo gospodarskih krivic in napak razkril v državnem zboru, naj bi se tudi tega predmeta enkrat lotil, in gotov naj bode občne zahvale. Od našega č. poslanca Kluna pa pričakujemo, da se bo krepko potegnil za odpravo časnikarskega koleka, ker je on ud dotičnega odseka in mu je znano, kakovo mnenje da o tem predmetu prevladuje.
Počasi bo že šlo, saj vidimo, da ima vlada poštene namere, in že iz njenega načrta za gruntni davek vidimo , da ona neče enostransko skrbeti za gibljivi kapital, kakor se je godilo pod prejšn mi vladami, ampak da ima srce in voljo, pomagati tam , kjer je pomoč najbolj potrebna.
Politični pregled.
V Ljubljani 16. februarja.
Avstrijske deiele
Odsek za jezikovno |i»stavo
je imel jako viharno sejo. Nemški poslane Herbst, Chlumetzky in Scharschmid so namreč grajali ministerski ukaz zaradi ravnoprav nosti če-kega jezika, ter odrekali Čehom pravico do ravnopravnosti, ob enem pa zahtevali, da mora postati nemščina uraduijezik začelo cesarstvo. Rieger in Trojan sta v imenu Če hov jako srdito odgovarjala, in Rieger je rekel, da bodo Čehi vsaki vladi zoperstavljali se, ktera ne bo spoštovala češkega jezika. Preo bitko na Beli gori bil je na češkem sanu češki jezik uradni, zdaj so pa priseljeni Nemci že tako predrzni, da hočejo češki jezik iz češkega kraljestva čisto pregnati. Ko je Riegei Herbstu še rekel, da on govori čez nemško mejo, nadejajoč se od tam podpore, bili so
ustavoverci tako razkačeni, da so sejo zapustili. Tudi slovenski jezik je prišel v razgovor, nemški poslanci so se namreč po pravici čudili, zakaj da se ravnopravnost jezikov ni raztegnila tudi na druge dežele, kakor na Štajarsko in Kranjsko. Minister Pražak pa je odgovoril, da se tukaj potreba slovenskega urndovanja menda ne čuti tako živo , ker dohaja ie malo pritožb zoper nemško uradovanje. Kedar se bodo pa pritožbe množile, bo vlada tudi tukaj svojo dolžnost storila. S tem nam je minister pač jasno dovolj pokazal, da smo sami krivi, če se nam pravica ne da,, ker je niti ne zahte vamo, ker se čez krivico ne pritožimo. To smo tudi mi vedno trdili. Pritožbe v naših časui-kih ne pridejo ministrom do ušes. Ali se bomo kedaj zdramili in začeli bolj glasno vpiti? Minister sam nam kaže to pot kot najboljo za dosego ravnopravnosti, zakaj je ne nastopimo ?
Posianec Pitey je rekel potem, da bi bil tak ukaz zaradi ravnopravnosti tudi za Bukovi no jako potreben. Slovenski poslanec dr. Toukli pa je podpiral Piteya in rekel, da je silna potreba, urediti jezikovno vprašanje tudi po uradnijah na Goriškem in na Štajarskem. Radovedni smo, ali se bo vlada kaj ozirala na to izjavo, ali ne. Nam se zdi, da je Tonkli prepoblevno govoril, ako bi bil ropotal, kakor Rieger, in kakor ima polno opravičenost zato glede na velike krivice, ki jih trpimo, potem bi bilo morda že kaj izdalo.
Vnanje države.
Nemški državni zbor se je odprl s prestolnica govorom, v kterem cesar zagotov-ij», da je z vsemi sosedi v prijaznih razmerah (?), in da so velevlasti edine v želji po ohranjenji svetnega miru.
lliisi so generalu Skobelevu poslali pomoč:, in on ne bo ostal v Geok-Tepe, ampak naprej matširal proti Mervu, da sovražno moč popolnem zdrobi.
Izvirni dopisi.
I» Kiilibljane, 15. febr. (Razne zadeve.) Boj za slovenske šole se !je na Dunaji vnovič pričel — pač ne še v zbora ci, ampak
v odseku —, vendar je to, kar z Dunaja zvemo, malo tolažljivo; vidi se, da se vlada, ali marveč v njenem imenu minister Konrad, ca v-e knplje brani slovenskih Sol. Tukaj smo zvedeli, da je vlada res naročila sedanjim šolskim načelnikom , do jeseni tega leta podati iej primerne predloge, če je res treba v srednjih šolah in na učiteljski pripravnici razširiti poduk v slovenščini in kako bi so to storiti dalo; ali kaj imamo pričakovati ugodnega, če bodo na taka vprašanja odgovarjali Pirker, Gariboldi, Horvat ali celo Linhart? Že naprej vemo odgovor, namreč, da ima slovenski jezik po teh šolah še več ko preveč pravice, da bi bilo vsako razširjenje tega poduka odveč in še celo škodljivo splošnemu napredovanju; morda bo nasvet še tak, naj se slovenski jezik potisne še bolj v kot, kakor je že. Minister se bo na taka poročila „strokovnjakov" in šolskih glav opiral in tako bo vse pri starem, če ne še slabše. Vsak pravič u človek pa bo vedel, koliko vrednosti bodo take poizvedbe m n sterske imele, dokler ne bodo odstranjeni od šolstva najhujši nasprotniki naroda in jezika našega in zagrizeni ponemčevalci, ter ne nadomeščeni s pravimi šolskimi možmi, kternn je res prava omika in izobraženje šolske mladine pri srcu in ki vedo , koliko temu škoduje in šolski poduk ovira ravno sedanje po-silno ponemčevanje. Od takih mož, kterih imamo — hvala Bogu — že lepo število, a ne ua pravilnih mestih, bi utegnilo ministerstvo zvedeti resnico, ne pa od Pirkerjev, Linhartov, Zim, Gariboldijev itd. Nadjamo se , da bodo vrli naši poslanci o svojem času dosedanja pozvedovanja ministrov tudi na pravo rešeto dali. -
Druga zadeva, ki zdaj po Ljubljani in gotovo tudi drugje, kjer se je zvedela, veliko hrupa dela in strmenja zbuja, je Vesteneckov junaški čin v Litiji 6. t. m. Slišalo se je o tem tu že onega tedna prve dni, pa le bolj med znane, javno ni upal nihče pripovedovati, ker je bilo vendar preveč neverjetno, vsak je rekel, da si je to reč kdo za predpust izmislil. Da bo šel c. kr. okrajni glavar, bodi Bi tudi le vitez Fianzl Vesteneck, med ll. in 12. uro ponoči, ko uavadno duhovi in strahovi okoli hodijo, na čelu pijane družbe komu okna
delih 1. 1879- 1880 dala na svetlobo, inkteroE so koj prestavljati jeli v besedo nemško, češko in francosko. Prvi del ima v sebi po splo-šnjem predgovoru o slovanskih rodovih , njihovem številu in jeziku v raznih narečjih, o zgodovini in vzajemnosti slovanski, o krščanstvu in po uj"m vzročenem pismenstvu, o abecedi ali azbuki in o književnem jeziku — literaturo Bolgarov, Srbov in Hrvatov, Slovencev, pa Južnorusov. Ta I. del je v nemščini „Geschichte derSlavischenLite-raturen" prišel 1. 1880 na svetlo v Lip-skem, preložil Traugott Pech, založil pa knjigar F. A. B r o c k h a u s v 8" X. 586, ter stane po bukvarnah 6 gld. 60 sold. Drugi dei obsega literaturo Poljakov, ktero je spisal Spasovič, čehov in Slovakov, pa severnih Srbov, nekaj besed o vzbujenji Slovanov, irkaj prislavkov in popravkov, pa imen k k obema deloma. Ta se vže tudi prelaga v nemščino. Tretji del prinese zgodovino literature Vel ko-ruske.
Imenitna knjiga ta je oveselila učenjake vže v prvem, kaj še le v drugem bolj dovršenem izdanji. Ni še dolgo, kar se je jela vzbujati vzajemnost slovanska , in tako delo jo mnogotero pospešuje in vzlasti tujcem haže v
celoti narod slovanski. Radi pripozuavamo, da je omenjena Istorija slavjanskih literatur nekdanjo bolj bio- in bibliografično Šafafikovo bistveno prekosila in dopolnila, in to v poiitičuem pa v kulturhistoričnem oziru ; vendar je vzajemno tako delo jako težko. Kakor je Kopitar zahteval, da morajo po-amni rodovi slovanski poprej imeti svoje zanesljive slovnice, da se more po njih sostaviti vzajemna ali primerjajoča slovnica slovanska; tako je živo treba, da imajo svoje književne povest-nice ali istorije svojih posebnih literatur, da spiše se dobra vzajemna ali vseslovanska. Tega pa doslej še ni; torej mora kolikor toliko prenagljena biti i pričujoča , iu v istini bode ja-valjne kteri rod slovanski, razun Rusov, popolnoma zadovoljen s svojo lastno lite-ramo zgodovino v sloveči knjigi Pypinovi.
Prednost pričujoče knjige je, da kaže Slovane vse skupej ■— po Budiloviču I. 1875 šteje se jih 90 365.000 — in vsako pleme posebej, pa v zvezi z drugimi 'napredujočimi narodi. Velika zasluga je v tem , da povsod našteva na tanko vire, iz kterih je istorija zajca. O narečjih pa o azbukah slovanskih je marsikaj še negotovo in tiedognano; o prvem književnem jeziku in o njega domovini se
vsi še ne vjemajo. — Zakaj so Bolgari dokaj obširno v prvem poglavji posebej opisani , v drugem pa pod naslovom Jugoslovani (Die Siid-S!aven) ločeni Srbi in H/vatje pa Slovenci? Maloru-i so akademiku i vpinu le J u g o- ali Južnorusi (Die Siid-russen) in te opisuje posebej v Rusiji in avstrijski Galic ji in Ogerski. Na svršetku vsak-teremu opisovanju je beseda o narodnem pesništvu ; bolje bi se podala menda v začetku, ker po njem se naravno razvija in narašča drugo slovstvo. Razprava o Srbih in Hrvatih je prvim vgodniša; protestantovska in ilirska doba premalo občna z oziroui na Jugoslovane. Slovenska literatura obsega v prevodu samo str. 369 do 395. Sostavljena je največ po spisih V. Klunovih in J. Macuuovih, kteri so pa oboji jako vrze asti. Kakor v vsej istoriji — se vzlasti v Blovenski čuti enostransko versko stališče (pravoslavno). Neko zado-stovanje vživa Slovenec v tem, da sta dokaj omenljivo proti koncu opisaua veljaka slovenska Kopitar iu Miklošič (cf. Kopitarjeva Spomenica 1. 1880). Tudi literatura Maloruska se ne da ločiti ali omejevati po deželah ali državah. To se opazuje skoro pri vseh plemenih. Vendar je nakopičenega blaga vsem
pobijat, tega vendar ni mogel noben količkaj misleč človek verjeti! Šele ko je v „Tiiibim" in ,,Vaterlaudu'' bila ponočna d"godba nadrobno popisana in v pritožbi do deželne vlade kranj ske z županovim pečatom potrjena, smo jo verjeli in zdaj so se začeli javno razgovarjati o nji ter letele so strašno hude besede n» Vesteuecka, ki je kranjsko dež.lo v tako slabo ime spravil. Kak hrup bo moral zdaj biti po vseh nemških časuikih, kako bodo padli zopet po ubogi kranjski deželi, kako jo bodo psovali češ: ,,da se mirni popotniki napadajo po suro vih kmetiških pobaliuih, da je zmiraj slišati < pretepih in pobojih med mladim iu starim kmetiškim ljudstvom, to je že znano, temu se ni več čuditi ; ali da tuke surovosti v tej divji deželi zdaj uganjajo že c. kr. okrajni glavarj in njihova družba — kakor se je ravno v Litiji zgodilo, to je pa tako nezaslišnns, tako strašna dogodbu, da človeku, ko jo čuje in zve, da je resnična, kar možgaui ZHStauejo. Gotovo tista lepa družba sedi že davno pod kl;učem, pa tudi kranjsko deželo bo treba dati v izjemni stan."
Tako smo mislili, da bo, ter komaj čakali liberalnih in judovskih nemških časnikov, kte-rim mora biti to prav mastna kost, da jo oglo dajo od vsth strani. Ali glej! časniki so prišli, prebiral si jih nadrobno, iskal dopisov, debelih telegramov, pa našel nisi nič, prav nič, ne ene vrstice , kakor da bi se ne bilo prav nič zgodilo v Litiji. Iu veudar bi se bila ta krasna dogodba razviti dala na dolge kose, ogledati iu obdelati od vseh strani veliko bolje, ko n pr. medvodska ali ;ktera koli druga, ktero so raztezali z velikanskim veseljem po več listih, akoravno je bila proti litijskemu škandalu komaj komar proti konju. O.l kodi to? Saj so dunajski in drugi nemški listi tako suhoparni zdaj, da bi se ta ocvirk bralcem prav prilegel.
A naši nemškutarji, čeravno očitno tega nočejo priznati, so zelo poparjeni, ker zdaj ja-mejo sprevidati, da je Vesteneck, njihov še preccj močni steber in dete pnhodn.o-iti, zdaj si sam spodkopal tla in naredil pot iz dežele, kajti da bi vendar še ostal na svojem mestu, če se to po preiskavi potrdi, tega ne verjamejo njegovi največi prijatelji; kaj tacega se n e
rodovom posebej, kteri naj Bi torej prizadevajo popraviti in dostaviti, česar se pogreša v tej cenjeni knjigi.
Da je omenjeno delo vebke važnosti, vidi se vže iz tega, da so jeli Pypinovo istorijo slavjauskih literatur prelagati v razne jezike, da izvedo tudi tujci p. Nemci, Francozi itd., da Slovan gre na dan. Drugi del ruski stane 15 mark. V češčiuo je prelož 1 I. del Antonin Kotii, založil Š maček v Pragi. Hvale vredni so možje, kteri pospešujejo in podpirajo tako slovansko vedo , kakor na pr. B r o c k h a u s v Lipskem, kteri je obrnil se tudi do Sloven sko Matice v Ljubljano, da prevzame nekaj njenih knjig v razprodajo in je v pospeh slovanske književnosti let.oa jel izdajati „A n-z e i g e r fur slavisehe Literatur' kteri bode. izhajal za zdaj vsake kvatre ter naznanjal nove knjige o Slovan h , ktere se bodo dobivale pri njem. Prvi kazatelj naznanja jih več iz ruske, poljske, češke, hrvaško-srb-ske itd. literature, in nekaj v neslovanskih p. nemških, lašk h, francosk h jez cib, ki pa razpravljajo slovanske stvar:. Naj bi tudi marljivi doslej sploh prezirani Slovenci v teh javnih glasilih zasedli svoje pristojno mesto 1
J. M.
godi vuobeni post av ni državi, tako žaliti pravno čutje ljudstva si menda vendar nobena vlada v Avstriji ne upa. ni treba, da je ravno Taatijjeva. Vse toraj zdaj željno pričakuje od deželne vlade kranjske rešitve pritožbe litij, županstva, in pa stroge pre'skave. da se krivi kaznujejo, če so to zaslužili, strogo po poBtavi.
Vrhnika 8. sv(č. Na sv. Štefana ve-čer imela je naša čitalnica občni zbor, pri kterem se je volil nov odbor. Enoglasno bil je zvoljen g. Josip Lenarčič za predsednika, v ndbor pa so voljeni gospodje, od kterih je znano, da imajo srce za blagor naroda. Tudi le bilo sklenjeno za čitaluico v najem vzeti v g. Kotmkovi hiši posebno sobo za toliko časa, dokler g. Kotnik velike dvorane za čitalnico primerno ne pripravi, kar se bo gotovo v spomladi zgodilo. Pri tej priložnosti se je tudi želja izrekla, naj društvo življmje tudi očiino s tem pokaže, rta priredi v dolgem predpustnem času kako veselico, in odboru se je naročilo, naj marljivo zato skrbi. Odbor je to reč resno v roke vzel in priredil 6 sveč. v g. Kotnikovi dvurani veselico s prav zanimivim programom. Velika dvorana bila je lično ozaljšana; kinčali so jo pomenljivi napisi, izmed kterih je gotovo vsakemu najbolj dopadel lepi napis na čelu dvorane: „Sveto služimo sveti domovini 1" Krog 8. ure zbralo se je bilo nad GO gostov udov in neuriov in gotovo bi jih bilo še mnogo prišlo iz Borovn ce in Logatca, ko bi jih slabo vreme — snežilo je namreč — ne bilo ostra-š lo. Vse točke programa so se dobro vršile. Najprej pozdravi g. predsednik zbrano občinstvo povdarjaje, da ga silno veseli viditi v kljub Blabemu vremenu toliko gostov, ktere je gotovo le ljubezen do naroda v to dvorano pripeljala.
Dobroklici sledili so govoru. Potem se je začelo petje in sicer, a) Želje Slavjana, b) Sirota, c) Jadransko morje. Vrhniški pevski zbor je svojo nalogo dobro rešil, posebno je vsem dopadla zadnja pesem „Jadransko morje", kteri je tudi Bledilo glasno odobravanje od straui občinstva. Gg. pevci so pokazali, da imajo veliko veselja in zmožnosti za petje. Le tako marljivo naprej ! Sledil je čveterospev „V sladkih sanjah", pri kterem sta sodelovala tudi dva gospoda iz Borovuice. Slava j mu! Namesto čveterospeva „Slaba sveča je brlela'1, pel je g. predsednik samospev, spremljevan z glasovirjem, in se s svoj m lepim, čistim glasom zopet pokazal izurjenega pevca. Vsak je pa gotovo vesel in zadovoljen zapusti', dvorano z željo, naj bi čitalnica še večkrat tako primerno veselico priredila.
EaCi-lj«, 15.fcbr. (Celiska posojilnica.) Vstanovila se je tukaj 13. febr. posojilnica, ktera ima ta namen, da svojim družbenikom nagloma pomaga v denarni sili. Preden se dobi denar iz hranilnice, preteče muogo, mnogo časa, in stn ški so grozno visoki. Udje naše zadruge plačajo na glavne delnice po 100 gl., na malo d Inice 10 gl. S tem se zavežejo ob enem, da če bi prišel čez posojilnico denarni polom, v uajnevg dnejšem slučaji vplačajo še enkrat toliko. Klor je toraj vzel eu delež z 10 gld., vplača v takem slučaji še 10 gld. Izposojeval se bo denar proti osebnemu kreditu samo le družbenikom proti 7% Zamore se pa v po-sojiin co vlagati tudi denar kakor v hranilnico, in za te vloge se bo dajalo 5"/0. Hranilnica plačuje le 4%n/0.
Predseduištvo obstoji iz sledečih gospodov: M hajlo Vošniak, inženir in hišni posestnik: ravnatelj; France Kapus, trgovec in h šni po-
sestnik: blagajnik; France Janež, trgovec in hišni posestnik: koutrolor; dr. Josip Sernec, odvetnik in Jožef Žičkar, meBtni kaplan, sta
odbornika.
Nudzorništvo pa obstoji iz sledečh 6 gospodov : Dr. Štefan Kočevar, ces. svetovalec; France Kamerer, hišni posestnik ; dr. Ipavic, zdravnik v Št. Jurji; dr. Filipič, koncipijent; Škaberne, mesar, in Ivan Krušič, c. kr. gimn. profesor. V 3 do 4 tednih začne svoje delovanje. — Takim posojilnicam je jako vgodna nova, še le od zdajšnje večine državnega zbora sklenjena postava, ker so vsega davka proste, če nimajo več letnega dobička kakor 300 gld.
Enako posojilno zadrugo vstanovljajo veljavni možje tudi v bližnjem Žalskem trgu. Naj bi bili obedve!, celjska in Žalska posojilnica, v krepko podporo slovenskim rojakom!
X Dunaja, 15. februarija. (Levičarji se srde in kujajo. — Iz državnega zbora. — Iz Huhenvvartovega kluba.) Najvažnejši politični dogodek je izhod liberalcev izjezikovega odseka, ki ima pretresati Herbstov in Wurm-braudov predlog o nemščini kot državnem jeziku. Dr. R i e g e r je namreč sinoči v odsekovi seji rekel, da je Ilerbst samo zato stavil svoj predlog, da bode imel priliko lepo govoriti, in da je ta nasvet le nekak obesilnik za lepe govore liberalcev, ki bolestno javkajo, da bi jih čuli tudi uakraj deželnih mej. To pa je Herbsta in tovariše silno razburilo. Upili so, da jim Reger, ki je sam nekdaj v Moskovi javkal, očita veleizdajo iu toraj ue morejo več ž njim delovati v enem odseku. Načelnik Gro-holski je sicer rekel, da je on izrek „deželne meje ' umel le o mejah čeških, in da zato govornika ni pokaral, vendar pa to razžaljenemu Ilerbstu in tovarišem njegovim ni zadostovalo, ampak vzdignili so se in zapustili zbornico, žugaje, da se pri takih razmerah ne morejo več vdeleževati odsekovih sej. Odseku je to pač vse eno; on nima nobenega vzroka še naprej pretresati predlogov, stavljenih od liberalcev ter ju bode mirno pokopal, ako ju liberalci ne bodo več zagovarjali. V nekem listu danes levičarji celo žugajo, da bodo tudi iz državnega zbora izstopili. Pa tudi s tem bi le raka v vodo vrgli, ker bi pri novih volitvah zgubili mnogo sedežev ter s tem pripomogli še bolj k vtrditvi avtonomistične desnice. Zato pa omenjeui iist k dotičui novici pristavlja opazko, da bi bilo kaj takega jako obžalovati.
S cer pa liberalci čedalje bolj kažejo, da jim za druzega ni mar kakor za zgubljeno gospodstvo. To se je zopet prav očividno pokazalo v današnji seji državnega zbora, Precej v začetku je namreč širokoustn; izdajatelj „Deutsche Zeitung", poslanec Reschauer vlado vprašal, kako da se je drznila prepovedat shod nemških študentov pesniku Lessing-u na čast in popevanje nemške pesui? Ko bi ljudje vedeli, kaj se je nekdaj pod njihovo vlado godilo v slovanskih, deželah, kjer se je prepovedovalo celo klicati '„živijo Slovenci" itd., bi pač lepo tiho molčali in ne upili, da se nemštvo zatira.
Ko se je potem neki nasvet, o premembi volilnega redu ua Gališkem izročil legitimacij-skemu odseku, pričela se je jako dolga in burna obravnava o glavni svoti zemljišnega davka, ki bi Be bila imela po nasvetu Lien-bacherja izročiti davkarskemu odseku. Ta predlog ima, kakor sem zadnjič obširneje razložil, velika polajšanja za davkoplačevalce. Liberalci so sprevideli, da ne bodo mogli več ljudstva nekterih dežel hujskati, češ , da jim hoče vlada naložiti previsok zemljišni davek, j in da zlasti nekterim izmed njih ne bode mo-' goče glasovati zoper ta predlog zlasti iz tistih
fr. Presse" se Čudi, da
dežel ne, kter m se bode zemljišni davek vsled nove veenitve zdatno zmanjšal. kakor na Češkem in na Kranjskem. V dotčni klubovi obravnavi je neki nemški poslanec res odkritosrčno svojem liberalnim tovarišem rekel, da ne .bode mogel glasovati zoper omenjeni vladini predlog, ker bi sicer njegovi volilci ne postali deležni dobrot, ki jih jim vlada ponuja. Kaj toraj ti modrijani store? Da bi reč zavlekli, začeli £o javkati, da vlada nič ne gleda na jetično državno mošnjo, ker hoče kmečkim prebivalcem precej toliko davka odpustiti, in jud N e u \v i r t h je danes pri prvem branji v imenu svoj'h tovarišev nasvetoval, naj se ta vladini predlog ne izroči nobenemu odseku, ampak nuj se odstavi t dnevnega reda, dokler vlada zbornici ne predloži obširnega poročila ter ne navede vzrokov, zakaj da zahteva ravno 37Va milj. gold. zemljišnega davka? V svoji judovski nesramnosti je prav surovo napadal tudi denarnega ministra, češ, da je samo minister za Galicijo, pa Dunajevski ga je krepko zavrnil rtkši, da mu njegov posel ne naklada dolžnosti biti krivičnemu proti svoji rojstni deželi. Tudi Lienbacher mu je prav debele drobil pod nos ter dokazoval, da se po opravilnem redu vladini predlogi ne morejo v prvem branji zavreči, ampak da se morajo izročiti kakemu odseku v pretres. Oglasil se je še Plener, ki je čenčal o centralni komisiji in o pravici državnega zbora zvedeti, kaj je ona sklenila, pa Groholskije njegove zvijače razkril. Tudi Scbonerer se je moral oglasiti, da je par zarobljenih zabrusil in naposled nasvetoval, naj se vladini predlog izroči posebnemu odseku 36 udov , ki naj se pa ne voli iz cele zbornice, ampak po oddelkih, češ,'rabijo kaznjenci, da so volitve iz cele zbornice enostranske in kriv čne. Dokler so imeli liberalci večino, te volitve se ve da niso bile enostranske in bi ne bile tudi zdaj, ko bi hoteli desničarji levičarjem prepuščati vsaj polovico kandidatov ali pa morebiti še več. Pri ustmenem glasovanji je bil N e u w i r tho v predlog s 157 glasovi proti 137 zavržen, ravno tako Schonerer-jev, Lienbacherjev pa sprejet. Na desnici je mnogo poslancev manjkalo, in Biirenfeind je glasoval z levičarji strahu pred svojimi volilci; Tirolci pa, ravno tako drugi konservativni nemški poslanci so glasovali soglasno za Lienba cherjev nasvet.
Poslanec Giovanelli je povedal vzroke, zakaj to store, ter ob enem zbornici naznanil, da je predložil poseben nasvet, kako bi se dalo pomagati deželam, ki so z zemljišnim davkom preobložene. Levičarji so pa tudi vsi soglasno glasovali; strankarstvo je bilo močnejše kot korist dežele in volilcev, ki jih za-Btopaio. Ali kdo bo mogel reči, da je baron Taufferer delal v koristi velikih posestnikov kranjskih, ko je glasoval, da naj se odloži vladini predlog, kteri posestnikom obeta veliko polaj-šanja? Pa naj se to ž njim sami pogovore, nam je pač vse eno, kaj naši liberalci o svojih poslane.h mislijo.
Vladmi predlog o premembi žganjarskegu davka se je izročil davkarskemu odseku, poročilo koutrolne komisije državnih dolgov pa budgetnemu odseku. Namesto bolnega Martusie-viča bil je v odsek za vravuanje kongrue izvoljen dr. Cbelmecky, potim pa se je v tretjem branji sprejela postava o koleku igralnih kvart.
Okoli l/s2 ure pričela se je nadaljava o šolrkem predlogu, za kterega je prvi govoril Čeh Adamek. Reč danes gotovo ne bo še rešena , ker ima razun njega in g. poročevalca
govoriti še 24 govornikov. To pa ni res, kar so trdili liberalni listi, da bb desnica boji sklepa te obravnave, ker želi, da naj govor<5 Oberndorfer, Biirenfeind, Rut in Zehetmayer. Ako bi bilo treba, bi se jim že diugi govorniki umaknili. Desnica je bila k današnji Beji marveč zavoljo zemljišnega davka poklicala vse svoje poslance in glasovanje o tej zadevi je pokazalo, da je bilo to potrebno.
Noj konečno šo omenim, da je Ilohen-wartov klub v soboto pretresal Neumajerjev predlog zoper razkosovanje zemlj š, ter izvolil poseben odsek 5 udov, ki bode imel to reč pretresati in klubu staviti svoje nasvete. V ta odsek so bili izvoljeni gospodje dr. Poklu-kar, Neumajer, Moser, Karlcn in Graf. „N.
ni i/ni 1 nasvet
o borznem davku. Naj iudovska tetka nekoliko potrpi, morda bo dotični predlog prišel na dnevni rod še prej, ko bo njej in njenim judovskim pajdašem ljubo.
Domače novice.
V Ljubljani, 17. februarja. (Ljudski shod) bode v nedeljo 20. t. m. na sv. Petra cesti št. 47 v vrtnem salonu go-stilnice .,Bierhalle', s sledi č m programom: 1. Lokalne zadeve, a) resolucija do ljub-
dvema dobitkoma. 8. Petje Kecijančičev „Venec." — Svira vojaška godba. — Pri petji bodo sodelovali Šempetersk , Solkanski in Goriški pevci. — Vstop je dovoljen samo dru-štvenikom podružnice , čitalnice in druzih na' roduih društev in je brezblačen.
— Zabavnika: „Alte und neue Welt'1 je izšel že 9. snopič, ki obsega sledeče č anke: Der Reiter und der Bodensee. — Der Schatten des Landgrafen. — Geschichtliche Novelle v. Herrn Hirscbfeld — Katholische Zeitgenossen. Abf. Bon fatius Weimer. — Der St. Gotthard. — Die Hausapot hecke. — Der Schatzgiäber. Humoreske v. W.Koch. — Die Herzeosstille — Die Harmonie der Natur (der Sternenhimmel). — Gerettet aus dem tiefen Fall. Ene Spanische Dorfgeschichte. — Allerlei: Giwehste Stiifei — E ymologisches. — Der Schäffortauz. — Vertrau! che Correspon-denz. Poti obe pa bo sledeče: Der Reiter v. der Bodensee. Abt. Bonifatius Wimmer. An der Post zu Andermatt. Heidelbeere. Huflattich. Initiale M. Nebelfleck in grossen Orion j Sonnenfinsternis.-) (18. Aug. 1868, Sonnenflrck ¡(30. Juli 1869.) Bnhn eines Komnu ten, Der j Sctäffertanz in München. Io grosser Gala. Ob ■ enem vabimo vljudno na naročevanje tega za-! uimivega /abavnisa, ki izhaja na leto v 24 'snopič h po 15 kr. (po pošti 20 kr.) ter je
ljanskega mestnega zbora zaradi zidanja tržne primeroma naj cenejši in za vsako rodbino, lope (markthalle); b) o premostenji cesarski ga: Dozdaj izšle snopiče še lahko vsem novim na-
grabna (Gruberjevega kanala); c) o zidanji normalne kosarne.
I
¡ročnikom dopošlje	Katol. bukvama.
— Zmrznila. Pretečeni torek je bil s -
O posušenji ljubljanskega močvirja, re- meDj v Metliki, in neka žena je šla iz Kuni-
solncija naj se sklene do slavne vtade, da se delo nemudoma prakt čno prične, in v to po-
3. Razgovor, kdo zadržuje blagostanje obrt nikov. Pnčetek shoda ob 3. popoludne. Podpisani so na vab iu gospodje Jos p Begali,! Franc Bučar, Ig. Stupica, Franc Zajec, Franc Zelezmkar, Franc Sturro, in Franc Kordelič.
(O Vesteneckovem škandalu) se je izrazil nek narodjak tako: „Nemškutarjem se je zvon že pri zadnjih volitvah ubil, samo kembelj so še imeli; zdaj jim je pa še kembtij doli padel, ko je Vesteneck ta škandal naredil."
Naznanilo.
Tiste gosp. ude družbe sv. Mohora, ki svoje letnme 1 gld. za leto 1881 pri prejemu zadnjih knjig še niso odrajtali, vljudno prosim, da blagovolijo to letnino pri podpisanem plačati vsaj do 26. februarija. Ravno dotlej naj tudi farni poverjeniki dekanije ljubljanske pošljejo imenike in letne zneske svojih udov.
V Ljubljani 14. februarija 1881.
Kari K I u n ,
duhovnik in dekanijski poverjenik, pred škofijo št. 14, 1. nadstropje.
Razne reči.
—	Iz Celja. Nemila smrt nam je pretočene tedue pobrala 4 župnike. Pri Kapelah poleg Radgone umrl je g. Rubin; pri sv. Pavlu pri Priboldu g. Feichtinger, v Št. Lenartu nad Luškim trgom g. Jug in v Artičah pri Brežicah g. Sevšek. Bili so že vsi priletni gospodje, marljivi delalci v Gospodovem vinogradu. Blag' njim spomin!	j
—	Čitalnična podružnica v G o-j rici napravi v negeljo dne 20. febr. ob 7. uri i zvečer v čitalničnih prostorih veselico s tem! programom: 1. Pozdrav gospodarnika. 2. Petje! , Jaz sem Slovan". 3. Deklamacija : „Zgubljeni;
čan, župnije svetonedeljake v Granici, na svoj-dom. Bilo je v noč in nekoliko snega je padlo, žena pa je pot zgrešila, utrujena obležala ip. zmrznila. V petek so jo po dolgem iskanji našli bluo Bojanje vasi pri R-idov ci.
Zalivala.
Podp-sani Izrekam v ¡mentí tukajšnje revne šolske mladine prisrčno zahvalo vsem onim čestitam dobrotnikom, kteri bo se pretečeno nedeljo- zvečer tako obilno vdeležili tombole, ktere čit-ti ostanek je odmenil se revnim šolarjem.
Prisrčna zahvala bodi tudi g. J. Janša-tu, po domače Železn ku, kteri jo tej dobrotni vesel ci prostovoljno prepustil svoje zgornje prostore, čast njegove) kuhinji, ktera je vse navzoče občinstvo zadovoljil».
Dovje 15. februarja 1881.
Franjo P. Jeglič, učitelj.
Skoraj zastonj!
Ker je na kaut prišla velika tovarna za britansko srebro, so bo zavolj velikih dolgov in splošnega iz-praznenja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
za 35 odstotkov pod ceno tedaj skor.tj zastonj.
Cela mi z n a oprava iz britanskega srebra, ki jo prej stala 29 gl., dobi se zdaj za 7 gl. 50 kr., ter so 25 let garantira, da bo bela ostala. (S temi 7 gl. 50 kr. je samo delo komaj na pol plačano.) In sicer so dobi: 6 miznili nožev ¡7. britanskega srebra z angleško ostrino,
l! vi lic iz britanskega srebra, težko iti lino sorto, 6 težkih žile iz britanskega srebra, i; uajliinejih žlieie za kavo, iz britanskega srebra, 1 mlečna zajcmalnica (velika žliea) i/, britanskega srebra,
1	zajcmalnica 7,a. juho iz britanskega srebra,
2	lopa svečnika,
i! jajčnih kozarcev, 6 lepo izdelanih tac,
1 posoda za sladkor,	(6)
1 prosejalnik za čaj
raj." 4. Petje .,Domovina mili kraj." 5. Šaljivi f dvi govor. 6. Petje „Triglav". 7. Tombola z
42 kosov.
Naroči so ali ali s poštnim povzetjom, ali ¡pa da se denar naprej pošlje, pri nas:
Britaniasilber-Depot
C. Langer
Wien
II. obere Donaustrasse 77.
tjtelj in odgovorni urednik Filip ileiap.
J. lazikoi nasledniki v Ljubljani.