ORGAN fg<ë>Q(3ÀgaA CLEVELAND, 0„ 11. APRILA CÀPklL), 1933 NASLOV—ADOOS8 Glasilo K. S. K. Mmte 6117 St. Cbir Ar«. CLEVELAND, OHIO Telephone: HKadenon Ki) Največji slovenaki tednik v Združenih državah ameriških The hlrgest Slovenian Weekly in the United States of America Entered m Second Clan Matter December ltth. ItSS at «N OF TOT GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION Kranjsko « Katoliška Jednote je prva in najstarejša slovenska bratska pod-parna organizacija 9 Ameriki Posluje že 40. leto QC8LO L a L J. JI: "Vse za vero, dom in narod P W tost ornee al Cleveland. Ohio. Under the Act cf Bita. Ilia AtceiM (or Mantee at Special Bate •( Poitap TtmvMti tet te Scctlca UN, Act cf October Srd, 1911. Acthortoed ca May Ztd, 1»U STEV. 15 — No. 15 Veiikonocnice I. ' Oni pa so &li. in so grob obdali z varuhi, in kamen zapečatili.' (Mat. 27. 36). Noč je čula nad Judejo in objela loge in dobrave. Tiho, tiho vsepovsod, mirno, niti vedno nagajivi vetrič ni igral se z oljčnim listjem. Bleda luna si je zakrila obličje s temnimi oblaki. Vsepovsodi kakor tiha žalost . . . Tam ob grobu, trudno, plaho stopa straža, zvesto čuva, pazi, če je pečat cel na kamenu, ozira se in posluša, če-li kdo prihaja, da bi vkradel Njega. Tiho vse . . . Kje so učenci, nekdaj tako goreči in zavzeti zanj? Kje apostol Peter je goreči, kje je ljubljenec Njegov, apostol Ivan ? Ni jih! Strah prevzel je vse. Skriti plaho se zapirajo in čakajo s trepetom, kdaj li pride druhal po nje in jih pelje pred Pilata, da jih obtoži zarote in obsodi v smrt, kakor Učenika. Ni jih! . . . kakor bi ga bili vsi zapustili; kakor bi si ga hoteli izbrisati iz spomina. Tiho, tiho vse povsod i . Plaho stopa straža in napeto čaka, gleda, pazi! . . . II. "Vstal Je. ni sa tukaj!" (Marko 16. 6.> Rano jutro, zarja je vzplavala nad vrhovi. Nebo žari skrivnostno, veličastno. Veje palm in oljk trepetajo pričakovaje. Vsepovsodi neko pričakovanje. Straža se zavija v plašč— mraz pretresa trudne ude, trud-nost hoče objeti zaspane oči — samo korak še premaguje spanje. In tedaj votlo bučanje, stresa se zemlje ogrodje—blišč neznosen, veličasten, vse nebo žari, gori kakor plamen bi objel vso -zemljo— in angel j je odprl grob s pečatom zapečaten in odvalil je ogromno skalo. Veličasten in častit Zveličar je vstal iz groba, premagal, stri okove smrti, ni ga oviral pečat ni straža, ki se je kakor mrtva zgrudila na zemljo. Aleluja! Aleluja! Log okoli in dobrave, drobne ptice, cvetke nežne iz goščave, vse veselo poje, vzklika: Aleluja! Poj! Le poj! oj duša moja! Aleluja! Aleluja! III. "Nikar se ne bojte!" (Mat. 28. 5.) Korakov trudnih stopajo žene po stezi proti grobu. Strah navdaja vse, bodo li mogle zadnjič k ljubljenemu Učeniku, da ga mazilijo, da mu skažejo zadnjo čast. Umrl je strašne smrti Učenik njihov, na križu zdih-nil svojo dušo; njih up, tolažba njih, telo Njegovo zapira velik kamen. Kdo jim odpre grob, kdo-odvali kamen, da Ga mazilijo? In bo li to dovolila straža? V skrbeh in žalosti se bližajo grobu. In spokornica Marija hiti naprej. Zavest, da je on bil, ki jo je rešil grešnih spon, pridebil zopet jo za Boga, ta zavest ji pospešuje korake. In ko prispe do groba, odva-ljen je kamen in grob ne skriva Učenika, grob je prazen. In tedaj v obleki sončni, sončnega obraza, blesteč, pogled nanj neznosen je očem—sedi poslanec božji poleg groba: "Nikar ne bojte se! Ve iščete Jezusa kri-žanega, ni ga tukaj; vstal je, kakor je rekel!" Tedaj Ga ni! Vstal je!—Veselih nog, z upapolnim srcem hite brž povedat novico veličastno in skrivnostno: "Gospod je vstal!" IV. "Rtiurrcxit. sicut dixit—Vstal Je kakor je rekel." (Mat. 23. G.) Log in polje, travniki, dobrave, ptice, čujte, čujte vi Zemljani: Vstal je, Aleluja! V sprevodu veličastnem veselo ljudsko srce poje: "Zveličar gre iz groba," Aleluja! Zvonovi veselo pevajo, po okolici odmevajo: Aleluja, Aleluja! In jaz, in jaz pa naj molčim? Naj v strahu trepetam, J>ežim naj, skrivam naj se, ko vse prepeva. Vstal je, Aleluja! Ne, ne! Ni mogoče! Srce mi je prepolno radosti, veselja. In to srce mi v notranjosti peva: Vstal je kakor je rekel, Aleluja, Aleluja! In povsod, vsepovsod: radost nova, upi novi in ljubezen nova vstaja v srcih prenovljenih: Aleluja! Aleluja! -o- Ksaver Mežko: Marija Magdalena Noč je pala na Jeruzalem. Noč polna nemira, šuma in groze. Nemir v hišah, nemir v sr-cih. V hišah, ki so bile sicer v svojem bogastvu in svoji odličnosti tako pokojne, vse vzvišene nad nemir sveta, nad skrbi navadnih Zemljanov, in so stale v morju stavb mogočne in ponosne, bahate, skoro kakor bi ne bile od tega sveta. Nemir v hiši velikega duhovnika prejšnjega leta, Ane, ki je, nenadoma izrvan iz oblastne pokojnosti svojih sivih let in svojega dostojanstva, v vsi naglici zbral okrog sebe osen* in dvajset svetovalcev. V njihovi navzočnosti, podprt v svoji oblasti in veličini še po njihovi veljavi, je hotel zaslišati krivega preroka in podpihovalca ljudstva iz Galileje. Nemir v najvišji uradni hiši, v hiši Kajfe ali Kefe, zadnjega poglavarja na smrt obsojene starozavezne cerkve. Nemir skelečega sovraštva in nestrpnega pričakovanja, da mu je bilo srce napeto kakor tetiva na loku, ki bo zdaj zdaj izproži-la smrtonosno puščico nanj, ki se v svoji prevratni drznosti dela Sina božjega, ruši ugled templja Gospodovega in v samem templju spodkopava čast služabnikov tega templja . . . Nemir v srcu drugega Kefe, glavarja porajajoče se novozavezne cerkve, ki, razburjen, ves vetrovom predan, ker od svojega Učenika in svoje moči odtrgan, po Ivorišču velikega duhovnika blodi, preklinja, se roti in prisega, da tega človeka od tam nekje iz slaboglasnega Nazareta ne po-na, da nikdar ni hodil z njim, nikdar govoril z njim. Nemir in obup pekla v srcu njega, ki kakor pijan in blazen po mestu tava, vsem in vsakemu, ki ga poslušati hoče, govori in razklada, da je veliki zbor na smrt obsodil nedolžno kri, ponuja nazaj rideset srebrnikov in jih vrže, ko jih vsi posmehljivo, a odločno odklanjajo, v hišo božjoj in v srčnem obupu gre in poišče vrv, VSTAL JE! LETO (VOLUME) XIX. Velikonočna (Za Glasilo K. S. K. Jednote zlo-žil Ksaver Meško) Življenje novo se budi, Od smrti naš Gospod je vstal, Hvaležno združi se z menoj, brsti zelenje, cvet dehti: vstajenje da bi nam še dal: o človek vsak, z menoj zapoj: Aleluja. Aleluja. Aleluja. In ptičke pevke žvrgole, Premagal smrt, pekla temo Zahvaljen Jezus, naš Gospod! se vesele, Boga slave: in nam odprl je vhod v nebo: Glasi se naj pevsod, povsod: Aleluja. Aleluja. Aleluja. da bi naredil konec mukam v trp- mir, dasi po velikem strahu pri- dišče, je štelo 71 članov. V ti i j—-•„ j—i----------i.——_ i— „„-.-a 110čj se seje niso vsi udeležili, n. ljenju in obupu se potapljajoče-ga srca . . . Nemir in šum po vsem mestu, med tisoč in tisoč-glavo množico, ki je privrela od vseh strani sveta v sveto mesto, in še v poznih nočnih urah po mestnih ulicah valovi: eni iščejo prenočišča, drugi hite za do->ičkom,'tretji hlepe za užitkom in ga, od zla gnani, z napetim nemirom iščejo. V ostrem nasprotju s temi bodo množice vernih in pobožnih prebledele noč v gorečih molitvah, v vedno se ponavljajočem, zateglo - melodičnem pevanju psalmov . . . Ne- J dušen in prikrit, a tem resnic nejši, ker iz žive hvaležnosti in globoke ljubezni porojen, zlasti na hribu Ofelu, med ubožnimi delavci, dninarji in tempeljskimi sužnji, ki so dobivali od Jezusa iz Nazareta največ dobrot, pr. Nikodem in Jožef iz Arima-teje ne.) tirali zvezanega, vsega mokrega in oblatenega gori proti Sionu. Nemir zunaj v predmestjih, v okolici mesta, daleč doli v puščavo. Psi so boleče no bičala in podila. > Izza razce-franih zaves nebesnih je zdaj zdaj pogledala polna luna, pa se je kakor vsa preplašena v kratkem spet skrila . . . Groza pri prijateljih Gospodovih: razkropili so se kakor jata vrabčičev, če fant kamen mednje vrže, po-ukrili se po votlinah Oljske gore. Samo dva sledita Gospodu: tden v otroški ponižnosti in vdani ljubezni, da bo v njih pokrep-čan, drago poplačan zanji pod križem; drugi v ognjeviti vihravosti in samozavesti, da bo v njih osramočen in do tal ponižan, ko bo v svoji črni uri Gospoda zatajil. Močne in zveste ostanejo ob vseh grozotah in vsem nemiru samo nesebično ljubeče: slabotne žene! V ti strašni noči so se proti tretji straži (Noč so delili v štiri straže po tri ure.) zjutraj drugega, kar se moški, oblečen v obleko rimskega častnika, nenadoma in naglo, kakor da jo je šele zdaj spoznal, obrne k nji in jo nagovori: "Marija, ali si ti?" "Jaz," mu preprosto odgovori deklica, ki se je plašno zdrznila, ko je videla, da se je nočni sprehajalec obrnil proti nji, a jo je takoj minil ves strah, ko ga je po glasu spoznala. "Pri prijateljici Serafiji, ženi starešine Simona, sem bila. In kam ti, centu-rio (Centum: sto; centurio: stotnik, častnik, ki ima sto vojakov pod seboj.) Petronij?" "Straže pregledovat. V službi sem. Od začetka tretje nočne straže ves dan do večera." "Zmerom tako vesten, Petronij." "Služba, dolžnost, Marija. Saj drugega v ti deželi zame ni." Deklica ni rekla ničesar. Po- polagoma in tiho odprla vrata[ vtsila je glavo in ^ ker M j. je velike, lepe hiše v ulici, ki se vz- zazdel0, da zveni iz besed čast-penja precej navkreber proti » kovih rahlo očitanje. mestnim vratom pod vrhom Kal-, rp, . . . . , . •• mi -t- j «• Tudl centurio je za cas mol- vanje. Na kameniti, od ulice zU„i D„ , , , . , jj i- . . ** '¿al. Pa Je povzel tise, z nekako železno ograjo oddeljeni plošča-'-* • " , , , a• ju-* * • -i- j i pritajenim poudarkom — morda di pred hišo sta se pojavili dve i -i -i . i - 1 • V . -ji blla 'e s silo prikrita bol: "In ženski. Kolikor se je videlo ob . , __. _ .... , . ... ... , , . -ta dolžnost me kliče prav zdaj svitu lune, ki je prav tedaj ves- . . , • .___. ..... .. i« » .. . , od tod, iz tvoje bližine, Marija, laia cez precejšnjo po ooiakih pa so mu bili v svoji prirodni zavijali, žalostno tulili, kakor bi preprostosti in nepokvarjenosti če najbolj hvaležni. A so zdaj videli, kako so v poznih nočnih urah njih prijatelja, dobrotnika in tolažnika hlapci in stražniki svetega sinedrija (Sinedrium, hebrejsko sanhédrin, visoki zbor judovski, najvišje judovsko so- kri in smrt vohali; šakali zunaj mesta so lajali zateglo in tožeče, da nobeno drugo noč tako strahotno in žalobno . ^ . Nemir celo na nebu. Raztrgani pepel-nati oblaki so valovali po nebesnem svodu kakor bi jih nevidna loka razjarjene moči neusmilje- nezastrto jravan neba, je bili) ena visoko stasita, precej močna, v srednjih letih; druga manj-ša, vsa gibčna in vitka, skoro še deklica. Obleka obeh je pričala o bogatejših slojih. "Pczdravi mater Učenikovo, Marija, prosim, in tolaži jo. Bedna mati, kaj je doživela!" je govorila, ko sta stopili na ploščad, starejša s pridušenim, v sočutju drhtečim glasom, "šla bi s teboj k nji, če bi bil moj mož že duma. Nenavadno dolgo se mudi to noč na seji." more ničesar storiti materi Uče-nikovi, še manj Učeniku samemu, vjetemu, v palači velikega duhovnika zastraženemu. Ni še slutila, da bo še ta dan v moči svoje vere, svoje ljubezni in svojega ženskega usmiljenja predrla vrste vojakov in živo obzidje v sovraštvu razvnete množice in bo ponudila Gospodu rutico, da si obriše okrvavljeni, opljuvani in s cestnim prahom ves umazani obraz; in bo njen spomin pod imenom Veronika preživel stoletja in tisočletja. "Bom, Serafija, hvala ti. In zdrava bodi!" je tzahvaljevjala deklica. Čudno poln je bil njen glas in vendar nenavadno mehak, glas, ki se s čudežno toploto in sladkostjo ovije srca po-blušalčevega in ga na mah omami in di vsega osvoji. Zavila se je tesneje v plašč, ker noč je bila hladna. S prožnimi koraki je pohitela čez stopnišče in brzo zavila po ulici navzdol. Vsa cesta je bila, dasi je iz notranjega mesta zvenelo zamolklo šumenje kakor odmev mogočnega, v daljavi visoko padajočega slapa, povsem prazna in samotna. Kako, Petronij? Kaj hočei reči?" "Takoj po vaših praznikih zapustim Jeruzalem. V Rim "se vrnem." i Dekiica je molčala. Globlje je sklonila glavo, ker ji je še večja teža legla na že vse razbolje-r.o srce. Ni vedela, kaj bi naj odgovorila. V srcu ji je vsa živa vstala zavest, kako jo mladi centurio že nekaj let ljubi. Ljubil jo je pa že od začetka in ves i čas povsem drugače ko drugi moški. Tudi v času, ko je bila še igrača raznim moškim in bi Zavzdihnila je ob misli, da ne bila tudi njemu če bi bi, roko ¡jo nji stegnil. Pa ni. Morda nc, ker jo je v resnici s srcem ljubil, ne samo s strastjo, kakor vsi drugi. Morda ne, ker je bil tako ves obziren, ves prefinjen: sin visokega rimskega uradnika, ki je dolgo služboval na Grškem in se tam oženil s plemenito Grkinjo. In je grška kri in plemenitost primesila rimskemu ponosu in rimski moči dražest-no nežnost, ki je bila v nekakem čudnem, očarujočem nasprotju s njegovo vojaško službo. - Zato je bil tudi on nji več nego vsi drugi moški, dokler ni spoznala Jezusa (z Nazareta. A pozabila ga tudi potem ni. Nasprotne, pogostoma je mislila nanj. A zdaj čisto z drugačnimi čuvst-vu in mislimi, ko nekdaj. Zdaj je želela tudi njemu le eno, največjo srečo: "Da bi spoznal tudi Petronius! Da bi mu Učenik to milost dal!" "Marija, poglej mi v oči," je iz tesnega molka obeh nenadoma zaprosil centurio z mehkim glasom. Sladko jo je spreletelo ob vsi bridkosti, ki jo je to noč v srcu nosila. Zazdelo se ji je, da je Ni še prišla do srede ulice, kar cdmev> vgaj daljni odjek mehko_ je zagledala v mesečni poltemi|be čudovitega gla8u Gospodove moškega, ki je zavil spodaj iz(ga y prošnjj mladega moža> prečne ulice krog vogla in ji je prihajal naproti. A tako je bi-a vsa pogreznjena v svoje mis-i, in tako težko, boli in trpljenja polno je bilo njeno srce, da se niti zmenila ni, da se bo srečala v noči, sama, s tujim moškim v samotni ulici. Skoro sta že bila drug mimo Dvignila je glavo. S polnim pogledom se je zazrla vanj, ki j? je stal tako blizu, pa vendar ni dvignil roke, da bi se je dotaknil. Velikosti iste kakor ona, ne posebno močan, šibkejši skoro od nje, vitek — v vojaški obleki se je še lepše črtala vitka (Dalje na 2. strani) I m—mmm mm mm mM (Nadaljevanje ta L atrmnl) njegova postava — je stal ob nji, in iz polteme je ostro odseval nekoliko zagoreli njegov obraz, malo suh, a skladen, kakor iz brona ulit. Mirne oči so bile široko razprte, vse potopljene v njo; ustnice tesno stisnjene, tiste ustnice, ki je tolikokrat mislila o njih, da kažejo in izdajajo vso njegovo moč, s katero zna krotiti J j udi, predvsem pa samega sebe. Stal je mirno, korak od nje, uživajoč jo samo z očmi. A bila je dovolj ženske, da si je rekla z nekako sladkostjo: "Kako \dano stoji pred mano! Kakor bi stal pred samo rimsko cesarico!" Ko je čutila, kako se ves potaplja v njene oči, ji je zablisk-nil skozi misli spomin na dogodek v prvih časih njune ljubezni. Prišel je k nji in ji prinesel šopek cvetk. — "Kako pravite pri vas temu cvetu ?" jo je vprašal. — "Spominčice." — "Kako krasno ime! Tako modri so ti cveti kakor tvoje oči. — Spominčice! Tudi tvojih oči se bom spominjal vse dni življenja." Vidi in čuti, kako. zdaj pogreza pogled v njene oči. Kakor bi hotel izpiti vso njih krasoto in sladkost, kakor bi si nameraval utešiti vso žejo, ki jo je duša trpela, kar teh oči gledal ni! "Marija," je povzel spet mehko, ko je ona molčala in pod pekočimi njegovimi pogledi oči spet povesila, "srečen sem, da sem te še srečal in te smem gledati še enkrat, vsaj skozi mrak. Saj solnčnega dne meni ni več, odkar si se ti od mene odvrnila. Ne, ne, ne trepetaj! Ne očitam ti ničesar, Marija. Ljubezen trpi, ne očita. Zahvaljena bodi Usoda, ki te mi je še na pot privedla. Odhajam, videl te ne bom nikoli več, Marija. Kako se bom ločil, kako živel potem, daleč od tebe — govoriti zdaj o tem, nima pomena. Ne — ne obračaj se v stran Marija. Saj sem ti rekel, da ti očitati ne nameravam ničesar. In se spominjaš, da sem kdaj besedo prelomil? Upam, da ne. Pravim samo to, Marija: kakor bi mi bila padla dragocena, neskončno- mi draga vaza na tale kameniti tlak in bi se bila na kosce zdrobila, tako se je razbila moja sreča. Tedaj, ko si šla za tem človekom iz Galileje —." "Saj ni človek, Petronij!" mu je vpadla deklica naglo, z ognjem, in je odločno potlačila solze, ki so ji že v oči silile. "Ni človek, kakor smo drugi. In tudi ljubila ga nisem kakor bi kakega drugega, navadnega moža. Sin božji je." Naravnost v oči je gledala centuriju, brez strahu, skoro bojevito in izzivalno. In je videla, kako se je Petro-nius bolno nasmehnil. In kako so se mu globoke črne oči, ki so poprej njenih tako iskale, zdaj zagledale nekam mimo nje, dalje tja po ulici, kakor bi nekje v daljavi nekaj ali nekog^ iskale. Lice njegovo pa se ji je zazdelo zdaj bledejše, kakor bi trpel mla- GLASILO K. 3. K. J.. AgBfr UTH, vem ti odkrito: ne sovražim ga, le občudujem ga. Čutim: mnogo močnejši od mene mora biti, ker mi je vzel tvojo ljubezen, Marija." "Ni je, Petronij! Samo očistil jo je. Da sem te ljubila in te ljubim, Petronij, ti je dokaz prav to, da sem ves ta čas zate skelel ga je spomin odbegle sre- nil s sladkostjo, ki pa se je po prvem toplem navalu prelila v bolečo trpkost, kako je nekdaj te žametne valove gladil in božal, in kako je proino zlato teh mehkih slapov teklo in drselo proino in neslišno kakor solnčni prameni skozi njegove roke. Za če. Odvrnil je pogled, nestrpno stresel z glavo: "Zlate sanje — prazne sanje! Proč! Saj ne bo nikoli več!" A jo je vendar čez nekaj tre-notkov iznova iskal. Videl je, kako je zdaj zdaj dvignila oči proti obsojencu, tako zaupno proseče in ob enem tako neskončno hvaležno, da si je rekel: "življenje bi dal za en sam tak njen pogled!" Ko je visel Galilejec že dokaj časa na križu in so qinožice v svojem besnenju že nekoliko onemogle in odnehale, se mu je zazdelo dva-, trikrat, da je čudežna sinjina iz njenih oči zacvetela tudi sem proti njemu. Kaj mu le govori ta pogled, s solzami zastrt, iz globin bolesti vzcvetel?? Ni si bil na jasnem. Zato tem nemirnejši. In se je razVnet spet in spet vprašal: "Kaj misli o meni? Me li obsoja? Misli morda, da se njegovega trpljenja veselim, ker mi jo je odvzel ? žal bi mi bilo, če bi me sodila tako napačno/* — zemlja se odpira, požre nasl — Bežimo, bežimo" Gora pa se je tresla, da se je vse gugalo kakor opijanjeno in so se ljudje drug v drugega zaletavali, kakor bi se .v besnem srdu napadali. In vendar so po prvih plašnih krikih skoro vsi onemeli, kakor bi jim bila groza usta zaprla in bi drhte, vdano pričakovali sodbe božje, čudno tesna, grozeča in moreča ti-šna je zavladala po vsi Kalvari- Ji. n sinom oče in mati. Globoko sklonjen, ves siv in mrk, je zaklenil oče svojo žalost vase. Že vidi, kako pada ponosno hjego-vo premoženje v tuje roke. In mati? Njene krvave oči kriče o notranji boli. O, mati bi mu odpustila vse, kar je zagrešil v svoji mladostni lahkomiselnosti. Mati odpusti vedno. Pa tUdI oče bi ne zavrel edinega, skesanega sina. "Ali naj grem dbmov?;' Kolikokrat se je miadenič\t a k o molila. V slovo ti priznam to, sicer ti ne bi nikoli. - Bodi čen, Petronij P Naglo se je obrnila, po ulici navzdol odhitela. Zavzet in žalosten za njo strmeč je ostal centurio na mestu. Se dokaj časa, ko je že za vogelno hišo v prečno ulico, po kateri je bil on prišel, utonila, je stal in zrl za njo, kakor da umeti ne bi mogel, da jo je videl zadnjikrat. čez dolgo časa je polglasno zdihnil, .stresel z glavo, kakor bi hotel otresti s sebe vse trpljenje neutešene ljubezni, vso bol, ki je ob nenadnem srečanju v srcu spet zaskelela. In se je naglo obrnil ter z vojaško-odloč-nimi koraki stopal med molčečimi hišami po ulici navzgor. * ♦ * Centurio Petronius se je kazal na zunaj mirnega in ledenega, kakor se je spodobilo rimskemu častniku v službi in pred množico judovskih veljakov, ki so sioer s sovraštvom zrli na rimsko, vojaštvo, a so ga danes bili veseli, ker jim je bilo orodje za njih maščevanje, in kakor je vedel, da se mora kazati in vesti pred vso to razcapano, umazano judovsko drhaljo. Toda za to ledeno zunanjostjo je v njem vse drhtelo. Dobil je ukaz, da naj spremlja z delom kohorte (Kohorta je štela 600 mož. Ni pa bila navadno nikoli polnoštevilna.) obsojenega Nazarenca in obsojena morilca in razbojnika na goro Kalvarijo in naj čuva pri njih....... w M ,rewill... da izdihnejo in jih s križa sna- ljo, ui je navdajalo njega, nje. trnjem ovenčano glavo globoko Pred dušo mu zaraja njego- mejo. 'gove vojake in večino množice z na prs1' Mož pokorščine ob tem pove Centurio pa v vseobčni zmedi .vprašal z velikim hrepenenjem in grozi ni mogel oči od Križa- v svojem srcu. Toda odgovor nega odvrniti, tako ga je tista je bil vedno isti: "Ne! Šram svetloba njegovega obraza vse- me je! Kaj bi pa rekli domači; ga prevzela in nase priklenila, če stopim tako zanemarjen pi^d Tako nadzemsko veličastvo in nje?" Ne! Nikdar! Prej se ob enem tako božanstveno us- moram vendar dostojno obleči. miljenje je sevalo iz tega svet- v mestu si poiščem dela-- lega obličja, da ga je vrglo božje Delo! O, kolikokrat je to že tega obličja na kolena. In je, poskušal dobiti, toda povsod so oči nepremično v obraz obsojen- ga nezaupno odslovili. Sicer pa čev upirajoč, ponižno na prsi tr- to ni prav nič čudnega, zakaj kal in glasno spoznaval: "Res- njegov nemirni, temni pogled nično, ta je Sin božji!" je vzbujal to nezaupanje. Tedaj je Marija, ki je kleča- Dva dni že ni nič toplega zala ob križu in ga objemala, ka- užil Komaj se še pregiba od tlu! ^JtiT^ liT t8kb08tL Naenkrat 86 mU stem-|Ueno oziral na trebanjski grad, vaiuu hotela braniti m ga drža- ni pred ^mi. Opoteče se pro- ^ kraj svojih mladostnih spo- 1 ?r^rkUT ^ T " KrižU' G,ej' Um je pro8tor' minov Zaradi Boga ga je bil vzroči Učeniku novih ran m še kjer gi odpočijem. Boječe in lei™"^, ¡„ zdai ie dru* j hujših bolečin, silno vzdrhtela ^ hip visečega Kristu- '^ 25 naglim pogledom vseh solznih s_ £ „ klečalnik s hrbtom J ' L? J , oči je ljubeče objela klečečega £ ^ „asLi na Križ VesZ £ "i TZ u «i«, «i« vi P nasloni na Kriz. ves iz- D 29. Oktobra se je ob pol častnika, lu zdaj nje niti več vi- mu£en »p* ^ i„ čaka, da 7vp,pr v LjubIjani ^ Kot v Šmartinu, tako tudi v Metliki ljudje niso mogli pozabiti Barage. Ko jih je kot misijonar in pozneje kot škof prišel obiskat, so se kar trumoma zgrinjali okrog njega. Ponekod se bere, da je dekana Derganca v kazen za njegovo neprimerno ravnanje z Barago doletela usoda: da je 13. avgusta 1853 skočil v Kulpo in utonil. To pa ni res, ker ima metliška mrliška knjiga zapisano, da je dekan na ta dan umrl za prsno vodenico in bil previden. Pač pa je kaplan Čebašek kmalu po Baragovem odhodu v Železnikih nenadoma umrl. Baraga se je na poti zamiš- Ni vedel, ni slutil, d« misli del ni, tako ve. potopljen je bil ^"omrti». a kaiobeino *^^ V nanj le z ljubeznijo in usmiljenjem. In da v ti usmiljeni lju-' bežni zanj moli in prosi: "Zdaj ti je tako blizu, božji Učenik. slovil od srčno ljubljene Ama- tesnei* obiela trdi les križa ves! /" ------ " ,7T V lije in od Antonije. Čeprav sta tesneje oojeia trai les Kriza, ves vročini in mrazUt deiju jn sne v obliičje Gospodovo. In, je še yendar to moje življenje! uo nje e resnjo rtvju uoiuup- gu se klaum yeg se8tradan ^ i* tote Bo^ iasnvooc Ijen, ter je ihte zdihnila: "iiva poafi Irnlrnr nhatroliona 7i'or ... , " cesti, kakor obstreljena zver. za, je vendar obema srce kr_ J' doli do nje z rešnjo krvjo oškrop-ljen, ter je ihte zdihnila: "Hva- Za njegovo dušo te prosim, Go-jia Ti, Preusmiljeni, za dušo Pe- Vn ne bi bilo v^u» da naDra_, , _ . _ x. , spod preusmiljeni, v ti tvoji in^ronijevo . . ." - 6 1 J ' da napra ¡vavelo ob slovesu. Grascakov moji najtežji uri." Iz teh misli, iz tega nemira, iz vsega njegovega hrepenenja in trpljenja je zdramilo centurija nenavadno in čudno, ki se je te- ■ , . ^. x „ ... .. . v . i j - daj godilo krog njega, na nebu I*1?' Odrešen* s š.roko razpeti- grob. Kako w. mogel vendar |e in na zemlji, med nebom in iem-iml rokami in poveia SV0J0 » »»k« globoko p«!,! - buk in varno potoval dalje. — "Moram Ti sporočiti, preljuba sestra, da sem na potu tako ve-» selega srca, da ti ne morem povedati in č i m bliže prihajam svojemu zaželjenemu cilju, tem bolj pogumno in radostno mu hitim naproti. O Bog, h kako neskončni, nezasluženi sreči si povzdignil svojega služabnika!" vzklika v pismu. Dne 23. novembra popoldne se je preko Nansija in Meauxa pripeljal v Pariz. Mesto je napravilo nanj zelo slab vtis. Z žalostjo je gledal, kako Fran-cozje stavijo spomenike padlim revolucijonarjim—pravkar seje bila končala julijska revolucija — in kako so cerkve prazne. Ko je namreč zopet imel "neizmerno srečo," kot pravi v pismu, da je mogel maševati, je videl pri sv. maši le tri osebe, čeprav je maševal v eni iz-m e d glavnih mestnih cerkva. Zato se mu je iz žalostne duše izvil vzdih: "O ti ljuba Ljubljana, kako majhna si v primeri s Parizom, vendar vidiš vsak Jan toliko svojih otrok pobožno hiteti v cerkve!" Sprva je nameraval ostati nekaj mesecev v vim vsemu temu konec — tam gjn> izšoian praVnik, apostolski i Franciji in so mu tudi na Du-na onile lipi? Kdo bi za mano duhovnik in izvrsten nabožni naju veleli, naj se pomudi par Zgodb* O rdečih rožah žaloval? Nihče! — Nihče! — Ob pisatelj, se je ves ubog in ves --O pač - mati bi si izjokala oči osamljen poslovil od domovine. poti stoji Križ; na njem in oče bi utrujen zdrknil v Njegove zvezde so drugod sija. V Cincinnatiju ^, Svoje popotne doživljaje je »"«e »v/jonc in vcviiiu uinuHvc «: . . ,. . „4,, . - ,„ ... .. .. . Baraga Amaliji v pismih sproti velikim začudenjem. Mračilo se P^rjena tabla z napisom: Ali je angel^ so govoril iljud je, ko DneJ30 ^^ ^ Spodaj je na Križu va nedolžna otroška doba. lju ni z očesom trenil. Toda v srcu mu je bolno zakričalo in mu govorilo in kričalo med vsem sprevodom — dovolj sramotnim, si je rekel, ko je poslušal in gledal divjanje množice — na goro in na gori ves čas med žalostnim in groznim križanjem: "Marija bo najbrž mislila, da se hočem na njem maščevati. In vendar sem ji po resnici povedal: 'Ne sovražim ga!' Naj li sedaj, zaradi svoje ljubezni in zaradi trpljenja iz te ljubezni prelomim dano besedo, ki je še nikoli v življenju nisem? Zdelo se ji najbrž bo, da sem jo prelomil. In vendar mi mora biti dana beseda več ko glas srca." In je skušal Nazarenca pred sovraštvom in besnostjo nasprotnikov varovati in ščititi. Olajšati mu je skušal pot na goro, olajšati trpljenje na križu, kolikor je kot vojak mogel in smel. Vsega zabraniti ni mogel, ne vsega od njega odvrniti. A odpor in gnus mu je vstajal v srcu, ko je videl in slišal, kako so celo odlični, stari duhovniki in učitelji postave tega vsega opljuvane-ga, razmesarjenega in okrvav- je bolj in bolj, dasi ni bilo Se ni- greš tudi ti mrzel mimo?" — so ga videli vsako jutro streči zvečer je že dospel s postnim ti sredi popoldhfcVa: Po nebu so Spredaj stoii*leča veš, Havre de Graca; poštna ladja da imam moč kamenje vzbujati iz Havre de Graca (kakšnih 10 k življenju in umirajočim ro- do 12 jih je), odide namreč 1., žam morem dati silo, da ti go- 10., in 20. dan vsakega meseca vorijo o moji ljubezni. — Po- proti New Yorku, prav tako pa glej moje razpete roke in raz- gre tudi iz New Yorka ladja med seboj preudarjal — zavre- listi so se vsuli izpod Gospodo- galjeno telo — vedi, da čakam (teh ladij je tudi do 12) 1 10 la mu je vroča kri in šel je v vih nog in obležali na mladeni- nate! — Ali boš šel mrzel mi- in 20. dan vsakega meseca pro-široki svet. Toda sreča ni šla čevih sklenjenih rokah. Ali ni mo?" — ti Havre de Gracu Te ladje hoteli bežati na to stran, drugi ž njim. Valovi zapeljivega živ- to znamenje od zgoraj?' Ali je1 V bridki boli se je zgrudil iz- so napravljene nalašč za potni-na nasprotno. Nastalo je suva- 1 jenja so ga premetavali na vse mogoče. Ali ne čuje čisto raz- mučeni mladenič na tla in iz ke in za pisma- precej velike nje, srdito prerivanje; vmes ¡strani, dokler ga niso vrgli na ločno mehki glas s Križa? "Po- globine njegove duše mu je pri- so, s tremi jambori prav lepe divji kriki, glasne kletvice, vre-1trdo cesto, kjer ga je pričako- gum, sin moj! Tudi zate je vrel krik: "Moj Jezus, usmilje- in snažne; malo blaga vzamejo scanje in cviljenje žensk m vala prijateljica — beda. Ka- tekla moja kri. Tvoja beda, nje!" Njegov angel varuh se s seboj in hitro plovejo Cena otrok, glasno, obupno klicanje kor izgubljen sin, se je že dav- tvoje uboštvo, tvoj grenki kes, je sklonil tedaj čezenj in je pe- za prostor na ladji je različna Jehove na pomoč. "Bog nas je udaril! — Pravičnega so križali! — Proč od tod no skesal. O, kako rad bi se tvoje hrepenenje po domači hi-vrnil domov! ši — ali nisi čul iz vsega' tega Doma žalujeta za izgubljenim moj klic, ki te je vabil nazaj? tov dom. ljal izgubljeno o v č i c o, zopet od 40 do 300 goldinarjev. Za najdenega sina, staršem v oče- prostor v skupni kabini se ne plača več kot 40 goldinarjev. DRUŠTVENA NAZNANILA Za društvo sv. Alojzija, št.'je najlepši letni čas pred dur- 52, K. S. K. Jednote: Jakob Stergar, predsednik; Frank Velikan, tajnik; Jožef Tramte, blagajnik. (Pečat) mi, ki se nam bodo odprla; ljubko in gorko bo zopet posijalo solnce in nas ogrelo. S pomladjo bodo morda prišli tudi kaj boljši časi? Za prvo prireditev v tej po- Društvo sv. Janeza Krstnika, št. 11. Aurora, 111. Članstvo našega društva je na zadnji redni mesečni seji dne 2. aprila 3klenilo, da se n - ________ društvo pridružuje in soglaša z Društvo Petar i Pavao, od- mladni sezoni se pridno pri-inicijativnim predlogom društ-' broi Etna, Pa. pravljata oba gori imenovana va sv. Cirila in Metoda, št. 101, Izjava društva, ki skupno priredita Lorain, O., ki je bil čitan ter .Na redovitoi mjesečnoj sjed- kontest za kralja in kraljice cdobren na zadnji seji glavnega : nici. naše£ društva, održanoj 2. dne 22 aprila zvečer v Standard odbora in priobčen v Glasilu aprila zaključeno je jedno- dvorani. Cisti pribitek bo raz-dne 7. februarja, t. 1. glasno, da se naše društvo slaže deljen na polovico, torej oba Na tej seji je bilo tudi skle- ipodupira resoluciju društva sv. društva sodelujeta v korist dru-njeno zaradi naše letošnje veli-lCiril \M*tod> broj 101, Lorain, štvene blagajne. To pot se je konočne spovedi. Zadnia leta ko^u P°Primio glavni od- po večini zavzela naša mladina nas je ta čas vedno obiskal kak bor * istu članstvu preporuča s prodajo tiketov, za kar jim slovenski duhovnik, da smo na prihvat» k°Ja če bit* na k°" moramo dati priznanje. Vidi se opravili velikonočno spoved; to nst čianstva » Jednote. mi pa, da so dekleta bolj počas- leto mi je pa naznanil naš žup- - Za društvo sv. Petar i Pavao, ne pri tem poslu, kajti tajnica nik cerkve sv. Jožefa, Rev. I.e- broj 64: mon, da lahko vsak nkš član ali M' «adočaj, predsjednik; članica pri njem opravi spoved' Stanko Skrbln' tajnik; v angleškem ali pa v nemškem jeziku. Dalje mi je naš gosp.»d!r,. župnik zatrdil, da če kdo vsled |Etna' Pa" 2' apnla« 1933' bolezni nikakor ne more iti * Josip Levak, blagajnik. (Pečat) ženkega društva ima še vedno Črez 100 tiketov doma, pri tem ko se je tajnik moškega društva že vseh iznebil. Izgleda tako, da so dekleta še od lanskega leta utrujena, pa si mislijo: zdaj za enkrat pa pripustimo cerkev k spovedi in sv obha- Društvo Mari* Sedem Žalosti, fantom, naj se tudi oni pokaže-jilu. da ga bo prišel Father Le- m iU 81' Pittsbur*h' Pa- da lahko nekaj napravijo, mon spovedat in obhajat na Tem po*om naznanJam «ani-|Vse to je prav in lepo, akorav- njcgov dom. Izvolite torej to cam našega društva sklep zad- no hočejo v Ameriki biti ženske sec in zaostali dolg gotovo poravnali, kajti naše društvo mora ves asesment koncem meseca poslati na glavni urad, pri tem ni nikakega izgovora. 2elim vesele velikonočne svet-ke vsemu članstvu. S pozdravom, Štefan Piczko, tajnik. Društvo Marije Pomagaj, št. 164, Eveleth, Minn. V naši naselbini se je zopet oglasila bela žena smrt, ter vzela seboj eno izmed naših članic, sefetro Mary Koporc. Pokoj niča je za vedno zatisnila svoje oči po samo štiridnevnem mučnem bolehanju (pljučnici), dne 2. aprila. Ta nepozabna nam sosestra je bila doma iz Visokega pri Kranju na Gorenjskem/ Tukaj zapušča žalujočega soproga in nekaj drugih ožjih sorodnikov. Bodi ji ohranjen blag spomin; žalujočim preostalim izrekam tem potom v imenu našega društva iskreno sožalje. Pri tej priliki vas drage mi sosestre opominjam na zapisnik našega društva, da mora vsaka članica prispevati 10 centov v našo blagajno, če kaka naša videl, zato nisem mogel dati ¡opombo: "Ker nisva bila že ta- jerbo današnja doba to od nas povoljnega odgovora. Ker bi pa ko dolgo nikjer, kam jo mah-'zahtjeva. Nemojte misliti: "Oh članstvu rad ustregel, zaradi-neva prihodnjo nedeljo ko bo ja platim, i dobro je!" Tako je f AIVO «MA «A __ __i .! _ 1 A.___S • «fj» f__ ... ~ ... naznanilo vpoštevati. nje sejeJda NE bomo imele se" P0/80? prve' častno pa ne bi Dragi mi bratje in sestre!iJe "a Vehko nede jo dne 16. bilo sliŠati. da so dekleta ostala Težko mi je zopet prihajati tem apT ' ^ ** en teden kasneJe' daleč zato bl Jim rada Danica umre, kar je za pokritje potom pred vas z opominom ter namreč na Bel° nedeljo, dne 23. dala spodbudo, da se naj vsaj stroškov za nabavo rož za po-prošnjo, da izvolite točno vsak aprila" T° naznan->am osobito zadnji teden bolj zasučejo. kojnico in za svete maše. Za to |naša mladina, zato je skoro na- tega me je pa prijel tudi "fir-*; bec." Zato sem se že večkrat naskrivaj zmuzal v Slovenski Dom, kjer imajo vaje v ta namen; iz istih sem spoznal, da bo v resnici vredno iti pogledat te naše slovenske zamorce. Pa bo mogoče kdo rekel: Kaj mi hočejo zamorci? Saj jih dovolj vidim po ulicah." Pa je že tako, da bi Minstrel Show ne bil popolen brez nigrov, kajti tudi oni so v gotovih slučaj jih zanimivi. Radi tega se vam bodo ti1 mladeniči predstavljali v obnašanju, kretnjah in govorjenju kot pristni Ljubljančani, kakor jih po navadi mi zovemo; pripovedovali vam bodo tako vesele in smešne dovtipe, da vam svetujem, da ako nimate dobro kalo." pritrjenih knofcHv, da imejte iste na tej prireditvi odpete, ker drugače bodo knofi ostali v dvorani. Med točkami je vpleteno tudi več petja, nastopili bodo izvrstni pevci in pevke, kateri bodo proizvajali slovenske kot tudi angleške pesmi. Ker je to prva enaka prireditev med nami, in ker to priredi Velika noč?" (bilo, kada smo bili 20 godina, Nato mu Urška odgovori: ali sada smo im prekoračili i "Ali si samo ti tujec V Jeruza- moramo drugčije misliti. Sa pozdravom, Joseph Jakovac, tajnik. lemu? Ali še ne veš, da priredi društvo Marije Pomagaj, št. 190 KSKJ lepo plesno zabavo v Domu slovenskih društev na Društvo ?v. Kristine, št. 219, Washington St., zvečer ob 8. Euclid, O. uri? Ker sem tudi jaz članica Tem potom prosim vse naše tega društva, ne pojdem nika- člane in članice, da se udeležijo mor drugam kakor na to vese^ prihodnje seje dne 13. aprila lico; vstopnice imam tudi jaz točno ob pol osmih zvečer; na na prodaj, iste veljajo samo en tej seji bo prečitan trimesečni kvoderček." račun. Lovrenc: "Daj mi torej dve Zopet moram opomniti vse vstopnici, kajti tudi jaz ho- tiste člane, ki še dolgujejo za čem iti. Sel bom s teboj." društvene prispevke, da dolg Urška: "Lovrenc, nič se ne poravnajo, če ne bodo dotični boš kesal. Tam bo igrala iz- kmalu čitali svoje ime med su-vrstna godba, in tudi klobas, spendiranimi. Žal, da so zopet potic ter piruhov ne bo manj- nekateri pozabili na svojo dolžnost, ker so zaostali z ases-"Lovrenc: "Kaj pa glede pi- mentom. Člani, kateri ste bili jaČe?" to leto že dvakrat suspendani, Urška: "Bodi le brez skrbi, morate plačati $2 kazni. Za to ti jamčimo." K sklepu upam in želim veli- Torej vas vljudno vabimo na ke udeležbe na prihodnji seji. to našo prireditev. Pridite v j s pozdravom, velikem številu, da ne bosta tam samo Urška in Lovrenc. Vabi vas Odbor. Alice Bradač, tajnica. Društvo sv. Srca Marije, št. 198, Aurora, Minn. Društvo sv. Štefana, št. 224, Cleveland, O. Tem potom se zopet obračam do vas, bratje in sestre našega mesec asesment plačati, ker v ■» ^ zadnje se- Članstvu se pa priporoča, da jih je določeno skupaj $10. Jako ša dolžnost, da se te prireditve s tem naznanjam članicam društva da val poh^U ker to sem primoran; vsi veste, da * mS° "^f^*™** ** "t 6 P*™1? "' ^ ^^ ^ ° tem' toda mo" udeležimo tudi mi' stareiši čla" našega društva sklep zadnje se- ste lak; pridn1 Csem izpre-naše društvo je v veliki denarni t0rei ?? tGJ * , . na VaSa V \ u , ram' kajti Posebnih P™pevkov ni in članice; s tem jim bomo jef da s€ ^ vršila naša prihod. w , d j ba .. , . . .. . Ksklepu želim v imenu na- Razume se, da v teh slabih Za našo zadnio umrlo *lanico še dali snodhudo še do večipo-a dp- • • n * • „ V p stiski in nima nic gotovine na , , ,, x .. ' , , , za naso ZMOI1JO UI"r,° «anico se aan spoaDuao se ao večjega oe nja 8eja na velikonočni pon- minjati za udeležbo naših sei- razpolago za zalaganje članske- ^ d™stvene^a odbora vsem časih nihče ne odobrava drU-|danes nekatere članice niso pla- lovanja na društvenem polju. deljek, dne 17. aprila zvečer »b čim bolj vas vabim na to s^o' ga asesmenta, toda asesment je T""' tak°Ktudl njlh Zvenih prireditev toda mi mo- čale, dasiravno je od tega mi- Končno želim vsemu članstvu 7:30 uri v slovenski društveni tem manj se istih udeležujeta treba poslati vsak mesec- ob do- druZ1"am ter .vsem bratom m ramo gledati na to: vsi mora-^ilo že deset mesecev. Vsaka naše. Jednote vesele in zadovolj- dvorani namesto na Veliko ne- Vseeno vam moram pri tej ločenem času na glavni urad v S°S k¡ n¡ste bili na mesečni Društvo sv. Alojzija, št. 42, Steelton, Pa. S tem naznanjam vsem čla- Društvo sv. Ane, št. 123, Bridgeport, O. Torej bi bilo umestno, da bi tera k meni na dom plačat ases- Društvo sv. Elizabete, št. 171, se članstvo obeh društev polno- |ment. Zaradi tega prosim vse New Duluth, Minn. |ki se nis0 udeležile skupne sp(>;seji rfl da številno udeležilo te priredit ve j tiste sosestre, da naj teh 10 S tem naznanjam vsem čla- vedi in gv. obhajUa dne 2. apri-iprihodnji mesec (maja), ina-ter da bi bila dvorana polna ka- centov vsaka sama od sebe ra- nom in članicam našega društ- ia> da naj svojo versko dolžnost ¿e zapadete kazni. Potem se kor zadnje leto. Čeravno se po- devoljno plača, ne da bi jo mo- va, da morajo vsi meni prinesti kmaiu opravijo. Zadnjič se je vam ni treba nič izgovarjati, Naznanjam vsem članicam čutite bolj slabe volje, vendar raja jaz na to posebej oporni- potrdilo o opravljeni velikonoč- vsem nudila lepa prilika, ko se da niste vedeli. nom našega društva da ie na našega društva, da se je pre- pridite, kajti godba bo prvo- njati. Katera ve, da ni zadnje- ni dolžnosti. Spovedne listke ša Drihodnia redna mesečni se stavil° našo tomesečno sejo na vrstna, katera bo vsakega spra- ga tozadevnega posebnega ases- dobite pri našem gospodu žup- ja zaradi V elike noči prestav 23' aprila> t0 je °a ^^ nede" vila V "^h01^0 vo,j°'- ' menta plačala. Viaj Ife ih-ojo vest niku, torej ni treba ponje pri- _ _ ljena na Belo nedeljo to je dne U°' ^JTJ^ ^^ ^ ^ k V dV°,ran° ^^ vpra^a' pa » ba vest res" k na dom, kot seDriložnosti opraviti velikonočno ^"¿""¿"treba'-^kartic^šiljati 4 ¡n«i». no na Vellko noc- Torej cenje" boto.zvecer 22- aprila >» tam nico povedala. Pa brez kake je to že parkrat primerilo; jaz dolžnost. _ S pozdravom, K sklepu želim glavnemu M*ry Smolich, tajnica. Jednotinemu odboru in vsemu je tukaj mudil slovenski duhov- Tudi opominjam one, ki ste nik; torej se ne bo mogla no- za0stali z asesmentom, da dolg bena izgovarjati, da ni imela poravnate, če vam mogoče, da 23. aprila namesto 16. aprila ; ;ne m¡ sogejjtr udeležite se te se v¡d¡mo pricetek eje bo ob eni uri po- r zamere, ker jaz ne želim, da bi sem oddal vse listke gospodu 1 ..... -a seJe v obilnem številu, ker ista Za pripravljalni odbor obeh ^mo ene plačale, druge pa ne, župniku in pri njemu se isti do- poldne v nasi društveni dvora- . „„ t m . . ...... ^ , .. . x* . „ , . . „ . . ... . bo važna za vse. društev. J. M. saJ imamo vse enake pravice in bijo. Dobijo jih pa samo isti, članstvu vesele velikonočne ni. Vsled tega ste jJrav vljud-, Kakor je gotovo ygem znan0> no prošeni da se te seje udele- ima naše društvQ denar na ban. žite v velikem številu, ker bo kj katerega sedaj ni mogo. več važnih točk na dnevnem re- če dobiti m yen; torej ge tudi du. Dolžnost je torej vsakega Društvo sv. Jožefa, št. 146, Cleveland, O. Tem potom uradno nazna- saj imamo vse enake prav: dolžnosti pri društvu. S sosestrskim pozdravom, Gabrijela Masel, tajnica. Društvo Marije Čistega Spočet- praznike. — S pozdravom, ki so opravili velikonočno dol- ja, št. 202, Virginia, Minn. žnost. Opominjam in naglašam s tem naznanjam vsem na-torej, še enkrat, da bom imena šim članom in članicam, da se onih, ki mi ne bodo prinesli po- bo naša prihodnja seja vršila Ludwig Cernela, tajnik. .P Društvo sv. Pavla, št. 239, Cleveland. O. Članstvo našega društva se r iše i čhna da ride za oto- ne m°re založiti za noben°; njam članstvu našega društva Iz urada društva! sv. Jožefa, št. trdila, poslal Jednotinemu du- dne 17. aprila ob 7:30 zvečer v vo n^to st^o 1 PF1 6 Z<1 g° VSled tGga naJ vsaka gle.da' da sklep zadnje seje, da se korpo- 169, Cleveland, O. hovnemu vodji. navadnem, prostoru. Prememba opozarja, da se za gotovo udele- SeJ , • bo imela za gotovo svoj ases- rativno udeležimo korakanja vi Cenjeni bratje in sestre: Po- Pri tej priliki izrekam lepo je narejena zaradi tega, ker bo ¿j prihodnje redne seje dne 12 Voscim vam vsem vesele m nioA«n Kifi on____i______...i»____x_____i„i:„ __.-l-j. .. j _______K , ____21____1 j _______ .. ... pozdravom * spenuirana. ane lb. aprila k deseti sv. masi. staja z vsakim dnem gorkejše,jnieam, ki so se udeležili zaanje-!no Velika noč in ker mislimo, vadnih prostorih. Na tej seji Marko Kofalt, tajnik. velikonočne raznike S ment plačan' ako no^e biti au~ cerkev na velikonočno nedeljo, mlad prihaja v deželo, sonce po-¡hvalo vsem onim članom in čla- na tretjo nedeljo v aprilu rav- aprila ob sedmih zvečer v na-\iM o p . spendirana. dne 16. aprila k deseti sv. maši. staja z vsakim dnem gorkejše, nieam, ki so se udeležili zadnje- no Velika noč in ker mislimo, vadnih prostorih. Na tej seji \ Obenem se prav lepo zahva- Zbiramo se pred Slovenskim ptice nam veselo prepevajo že ga našega skupnega sv. obhaji- da je pravilno, da bo seja pre- bo prečitanih nekaj pisem, ki lim vsem skupaj za veliko ude- Narodnim Domom ob pol dese- v zgodnjih jutranjih urah, cvet- la; bilo nas je res lepo število;iozena na drugi dan. Prosim so velikega pomena za članstvo. Dr *t Alo' " vt 52 *eZb° P" skupnem sv% obbajilu tih. Torej prosim vse člane na- lice, katere so spale dolge zim-¡za naše še bolj majhno društvo, j vas, da se te seje udeležite v Dalje bo tudi prečitano finan- ustvo sv. A jzija, s . , dne 2< aprila. Zares je bilo le- šega društva, da pridete in pri- ske mesece po vrtovih, so pri-|a bilo bi nas pa tudi lahko veli- kar največ mogoče velikem šte- čno poročilo zadnjih treh mese-ndianapo.is, n . po, ko se je tako veliko članic nesete društvene regalije seboj, |čele pripravljati svoje pomla-|ko več. Nekaterim res ni bilo j V'ilu, ker na isti bo več važnih cev jn tako bo treba še marsi- Ker je brat Frank Deželan, udeležilo ter s tem napravilo da bomo na ta način skupaj dansko cvetje, že se naše prid-i mogoče iti z društvom v cer- 'točk na dnevnem redu. kaj drugega ukreniti za dobro- predsednik našega društva sv. na drUgi narod lep vtis. Rraznovali Kristusovo vstaje- ne ženice in gospodinje sučejo kev, to se mora pripoznati; toda Obenem želim v imenu odbo- bit našega društva. Vsled tega Alojzija, št. 52 KSKJ v Indian- jj koncu voščim vsemu član- nje. po vrtnih gredicah, ter iste bili so pa med temi tudi taki, o ra našega društva vsem našim je udeležba vsega članstva zelo apolisu, Ind., resigniral od svo- stvu vesele velikonočne prazni- K sklepu želim tudj vsemu pripravljajo za saditev. I katerih bi rekel, da se sramuje- članicam, tako tudi vsemu Jed- potrebna. Potrudite se in bo- jega mesta, je društvo na svoji ke in veselo Alelujo. S po- Jednotinemu članstvu prav ve- 2e so pred durmi velikonočni! jo svojega društva. Čemu se notinemu članstvu prav vesele dite točni! Po seji bomo imeli vsak par kozarcev ta dobrega. Z bratskim pozdravom, Lovrenc Bandi, tajnik, o selo Alelujo! S sobratskim pozdravom, John J. Kaplan Jr., tajnik. redni seji dne 3. aprila, 1933 zdravom, izvolilo brata Jacob Stergarja, Anna Smrekar, tajnica. 931 N. Warman Ave., Indiana-j - polis, Ind., cert. 2204, R. 37, za Društvo sv. Cirila in Metoda, bodočega predsednika našega §t. 144, Sheboygan, Wis. Društvo sv. Jožefa, št. 148, društva, in kateri je postal pol- Izjava Bridgeport, Conn, nomočen gori omenjenega dne. rednj mesečni seji našega Cenjeni mi sobratje in se- Frank Velikan, tajnik. dru§tva dne 2. aprila, na kateri stre: Ker bodo letos vuzemski Indianapolis, Ind., 4. aprila, '33. je bij0 p^oijno število članstva svetki ravno na tretjo nedeljo --.. navzočega, se je razmotrivalo o v aprilu, vsled tega je naš dru- Iz urada društva sv. Alojzija, injcijativi, ki jo je stavilo dru- štveni odbor sporazumno dolo-št. 52, Indianapolis, Ind. »tvQ gv Cirila, in Metoda, št. čil, da označeno nedeljo NE bo ¡zjava 101, Lorain, O. Po kratkem redne seje, ampak samo pene- Naše društvo je na svojih razmotrivanju je članstvo so- ze se bo pobiralo za asesment v prazniki; še par dni in .že se bo sramovati? Še ponosni moramo po naših cerkvah razlegala nad biti, da smo člani tega društva vse lepa pesem: "Zveličar je in K. S. K. Jednote. vstal iz groba, Aleluja!" j Malo pozno je že, toda ne po- Kakor prejšnja leta, tako se vsem prepozno, da poročam, da tudi letos naše društvo udeleži je nemila smrt pobrala iz naše korporativno slovesne sv. maše sredine našega sobrata Jakob velikonočne praznike. S pozdravom, Rose Tise!, tajnica. na velikonočno nedeljo, katera se bo darovala ob 10. uri. Radi tega prosim ter apeliram na Vukanicha. Društvp sv. Antona, broj 216, McKees Rocks, Pa. Na redovitoj sjednici 19. Umrl je dne 20. marca je naše članstvo debati- marca ter bi pokopan 24. marca. Pokojnik je bil rodom Hr- članstvo, da se iste udeleži ko-¡vat, doma iz Delnic; rojen dne likor mogoče v velikem številu, j 11. marca, 1883; torej star ob ralo o resoluciji društva broj 101 u Lorainu, O., i došlo do Paul Schnellerju v spomin Že davno, je bilo. Leta 1894 je prišel mlad mož, navdušen pevec in glasbenik v slovensko rednih sejah meseca marca in glasno sklenilo, da podpiramo aprila t. 1. podrobno razprav- zgoraj imenovano inicijativo. ljalo glede iniciative, odnosno John Prisland, predsednik; resolucije društva sv. Cirila in John Udovich, tajnik; Metoda, št. 101, Lorain, O., ra- Peter Droll, blagajnik, di uvedbe American Experi-' (Pečat) ence Table of Mortality 4% po- Sheboygan, Wis., 2. aprila, '33. smrtninske lestvice pri K. S. K. Jednoti Društvo sv. Cirila in Metoda, Ker bi ta lestvica bila mo- št. .144 in društvo Kraljica Maj-goče v veliko korist točasnega nika, št. 157, Sheboygan, Wis. članstva naše Jednote, radi pri- Prebuja se mati narava iz spevanja asesmentov in delne zimskega spanja. Ptice selivke odpomoči, je naše društvo po- se vračajo iz toplih krajev, vse tom vsesplošnega zanimanja so- kaže, da prihaja ljuba pomlad, glasno sklenilo, da podpira ome- Dolga zima se m nič ozirala na njeno resolucijo društva sv. Ci- pritožbe ljudi, da ni za kaj kurila in Metoda, št. 101, Lorain, ¡piti premoga Ves svet že kar O., z željo, da se isto tudi koli- obupuje vsled brezposelnosti, kor mogoče hitro uvede. 'vendar tolažimo se s tem, da ...... , . . . , naselbino, v Calumet, Michigan. zaključka, da podupira isto a ^ je namreč y sebi več zmo_ . KA , 4 . razl0*a toga'. st0 naše članstvo žnogt. nego ^ za pre_ V ta namen se zbiramo ob času svoje smrti 50 let. Bil je ide u razne insurance kompani- progto dolenjsko vag PoskusiI :30 uri dopoldne pod cerkvijo,1 mirnega značaja, zvest soprog je i kao današnje dobe si po- gyojo grečo ^ morJem v i dvorani ob na- nakar skupno odkorakamo k svoji ženi in dober oče svojim sudi na svoje cA-tifikate po mo- Calumetu je bila že cvetoča slo- To se je zaradi službi božji; prosim vas, da otrokom. Bolehal je zadnja tri gučnosti. Kada bi ovo bilo kod vengka naselbina> Mladega pev- naši zborovalni vadnem času. tega tako uredilo, da se ne bo prinesete društvene regalije se- mogel nihče izgovarjati; torej pridite vseeno pravočasno ali pa pošljite svoj asesment kakor gori označeno na vuzemsko nedeljo, 16. aprila. Dalje naznanjam onim, ki imajo morda svoj Jednotin certifikat nepravilen, ali če hočejo posmrtnino premeniti na koga drugega, naj se zglasijo pri tajniku in naj prinesejo star certifikat seboj. Istotako prosim one, ki imajo že 16 let stare sinove ali hčere, da jih priglasite za prestop v odrasli oddelek. K sklepu vas še lepo prosim, da bi asesment za ta me- boj. Kaj pa Minstrel Show, za katerega se naša mladina vadi zadnjih par mesecev? Isti bi se meral vršiti že pred mesecem dni, radi sv. misijona pa, kateri se je vršil v naši cerkvi skozi dva tedna, je bil Minstrel Show prestavljen na soboto 29. aprila, vršil se bo v Slovenskem Domu na Holmes Ave.; pričetek ob. 7:30 zvečer. Večkrat me je že kateri izmed starejših članov ali članic vprašal, kakšna pa bo ta prireditev, Minstrel Show. In ker ga tudi jaz do sedaj še nisem leta za srčno boleznijo, kateri je končno podlegel. Pomembno je pri tem, da je bilo malo sej, našega društva, katerih ne bi se bil pokojnik udeležil. Pokojnemu sobratu naj sveti večna luč, ostalim pa izražam naše iskreno sožalje. S sobratskim pozdravom, Frank Vesel, tajnik. Društvo Marije Pomogaj, št. 190, Denver, Colo. . "Kam poj demo na velikonočno nedeljo?" Tako vprašanje stavi Lovrenc, ko sreča svojo znanko Urško, vračajočo se iz dela. Pri tem naredi sledečo K. S. K. Jednote mi smo više ca ^ godbenika je naselbina z nego sigurni, da bi ovo►članstvo radostjo jela. Začeio se je došlo u K. S. K. Jfednoto 1 bi se vegelo žiyljenje med calumet. osiguralo po mogucnosti kod iste. Isto društvo ili članstvo je zaključilo na 19. marca, da se druga društvena sjednica obdr-žava na 23. aprila namjesto 16. skimi Slovenci, ki so si že dolgo želeli imeti zmožnega Slovenca, ki bi jih vodil v petju in dramatiki. Ta pevec in navdušen Slove- _ _ _ .... nec je bil moj oče. In Ti, dragi aprila, Uskrsnanedjelja. Stoga paul g. M med pryimi> M m b, zaprosio članstvo, da nefalje- stopm y krog naših pryih ^ no dode na sjednicu 23. aprila, cev in igralcev v novi domovini. na kojoj če isto čuti proračun y m ^ yidel narod. za tri mjeseca da budu znali kako društvena blagajna stoji. Bračo i sestre! Uzmite malo više duha u društveni život, po-lazite više društvene sjednice, nega voditelja in dobrega prijatelja; sledil si mu z gorkim, nadepolnim mladim slovenskim srcem, in, kakor si mi v poz-(Dalje na 5. strani) GLASILO K. 8. K. J., APRIL 11TH. 1088 "GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Iff! >n gf tbl ÖSJL •Ul TUefon HKnderson 3812 (Mf iW, OHIO Erijaki kanal je bil otvorjen in izročen prometu leta 1825. * Svetovna zgodovina smatra za očeta zgodovine grškega zgodovinarja Herodota. Označba bolezni Minfluenca" je italijanskega izvora in pomeni po našem pospeševanje a vzrok prehlada. Neki angleški kemist je nedavno izumil načrt izdelovanja stekla ali šip iz sladkornega si rupa. Te vrste šipe imajo posebnost prednost s tem, da skozi iste veliko bolj prodirajo ul tra vijoličasti žarki solnca. REDNIŠTVO in upravništvo "Glasila K. S. K. Jednote" pošilja tem potom vsem cenjenim čitateljem lista širom Amerike, Kanade in onstran oceana vdanostne velikonočne pozdrave in iskrena voščila. Ivan Zupan, urednik in upravnik. PRAZNOVANJE VELIKE NOCI I Velika noč je največji praznik v cerkvenem letu. Sv. Gregor nazianški zatrjuje, da je Velika noč kraljica vseh dni, praznik vseh praznikov, ki prekaša dneve Gospodove v veličanstvu kakor prekaša sbnce zvezde. Sv. Epifanij piše: "Velika noč je praznik za ves svet, krona in vrhanec vseh praznikov." V prvih letih krščanstva so obhajali Veliko noč povsem drugače kot danes; vsled tega je nastal v drugem stoletju spor glede časa praznovanja Velike noči. Cerkve na Jutrovem so zahtevale, da naj se praznuje Veliko noč vedno 14. dan prvega judovskega meseca, ker so tedaj tudi Hebrejci obhajali svoj takozvani "pascha" praznik. Šele na zboru v Niceji leta 325 se je doseglo glede tega sporazum. Na tem zboru se je določilci da naj se obhaja Veliko noč po celem krščanskem svetu in za *edne čase na prvo nedeljo po polni luni, ko nastopi že pomlad; torej najbolj zgodaj dne 22. marca ali najkasneje dne 25. aprila. Od začetka tekočega stoletja se je praznovalo 22. marca samo enkrat, in sicer leta 1818. Oni, ki so dočakali to zgodnjo Veliko noč so že zdavno vsi pomrli; tako zgodnje Velike no^i tudi mi ne bomo nikdar doživeli in tudi ne naši potomci, ker je ne bo več niti v tem, niti v prihodnjem stoletju. Leta 1886 smo praznovali Veliko noč najkasneje, kar je mogoče, 25. aprila; zadnja tako pozna Velika noč je bila leta 1666 in bo zopet leta 1943 ali tedaj, ko že marsikoga izmed nas ne bo več med živimi. 1 Velika noč je v zgodovini krščanstva najstarejši in tudi najbolj pomemben praznik, kajti po nji se ravnajo vsi drugi premakljivi prazniki cerkvenega leta, Binkošti, Vnebohod itd. V starih časih so Veliko noč obhajali ves teden; tedaj je bilo prepovedano vsako hlapčevsko ali kako drugo hrupno delo in je bil določen ta čas samo molitvi ter obiskovanju cerkva. V osmem stoletju so celotedensko velikonočno praznovanje na Nemškem skrajšali že samo na tri dni; leta 1772 je pa papež Kle-njent XIV. odstavil tudi praznovanje velikonočnega torka. Ka kor znano v Ameriki dandanes jie praznujemo niti velikonočnega ponedeljka. Že od nekdaj je navada delitev piruhov (jajc) za Veliko noč. Nekateri pripisujejo ta običaj že običajem prav starih ča sov, ko se je smatralo podarjeno jajce za primerno darilce ob času, ko narava zopet vstaja in se oživlja iz zimskega spanja Pri kristjanih je pa piruh v obliki jajca simbol vstajenja. Že prvi kristjani, živeči v Palestini so imeli navado rdeče barvati velikonočne piruhe (jajca), kar znači prelito kri našega Izveli-čarja na gori Kalvariji. Pčrzijanci so barvali jajca in delili prvi dan meseca marca v sončnem letu. Egipčani, Gauli in Rimljani so tudi delili jajca in uživali ob gotovih praznikih. Na Škotskem je še dandanes običaj, da kmetje na velikonočni teden iščejo po grmovih in v šotorju ptičja jajca; kdor najde kakšno, pomenja to zanj srečo. Dandanes pa barvamo velikonočne piruhe že na različne načine. Najlepši prizor velikonočnega praznovanja se vidi vsako leto na ta dan v Washingtonu, D. C. pred Belo hišo. Tik pred stanovanjem predsednika se zbere na Veliko noč dopoldne cela kopica otrok, ki valijo piruhe po travniku sredi vrta, predsednik pa to igro zadovoljno opazuje iz svojega stanovanja. Na Velikonočno nedeljo se vrši v baziliki sv. Petra tudi velika cerkvena slovesnost. Pri tej priliki podeli sv. oče svoj apostolski blagoslov vsemu svetu "urbi et urbi." Letos se bo Veliki teden tako tudi Velikonoč praznovalo na posebno slovesen način z raznim pobožnostimi, *ker bomo obhajali 1900-letnico Kristusove smrti. V ta namen je sveti oče proglasil izredno sveto leto., ki traja do 2. aprila, 1934. Dal Bog, da bi nam to leto doneslo dosti milosti in božjega blagoslova! o RAZNE ZANIMIVOSTI Svetopisemski Golijat je bil po zatrdilu starih * zgodovinarjev visok šest kubitov in eno ped, kar bi znašalo po naši meri 11 čevljev. Narodno, oziroma državno himno Anglije "God Save the King," je zloži) ter uglasbil leta 1748 Henry Carey. • Beseda "grenadir" (vojak) je nastala v 17., stoletju na kov, ki so metali granate. • Najbolj sloveči italijanski slikar Raphael Sanzio je pokopan v Pantheonu, Rim. Umrl je leta 1520. * V državi New York je bilo suženjstvo odpravljeno že leta 1827. * Trije križi na zastavi Velike Britanije so: križ sv. Jurija, sv. Andreja in sv. Patrika. Ta kombinacija križev znači zvezo "Fatom," mera globočine morja znaša dolžino, oziroma globočino šest čevljev. * V zvezi z umorom pokojnega predsednika Abraham Lincolna, katerega je med neko gledališko predstava v Washingtonu napadel gledališki igralec Booth, je bila tudi Mrs. Mary E. Surratt Oba sta bila obešena. * Grand Canyon, Colo., je 217 milj dolg; globok od 4,000 do 6,000 čevljev in od ene do 18 milj širok. Da je mogoče priti do struge Colorado potoka, ki teče v tej (otlini, je treba hoditi štiri ure. V Parizu na Francoskem je kruha, narejen iz naše ameri ške pšenice, veliko cenej i kot naš ameriški kruh. Ondi se prodaja dva in pol funta težke štruce kruha za dva in pol cen ta naše veljave ; koliko stane štruca našega kruha, to sami i dobro veste; tako tudi kako ve lika je ista. • Otok Greenlandije, na severu je največji otok na svetu za Avstralijo. Njegova površina znaša 826,000 štirjaških milj prebivalstva ima okrog 25,000 po večini Esklmovcev ; 700,000 štirjaških milj površine Greenlandije zavzema večen led, ki meri ponekod do 2,000 čevljev globoke ali visoke ledene plasti. Ta otok je dolg 1,400 milj širok pa ponekod do 690 milj Ondi traja zima tekom leta 275 dni. • Na nekem pokopališču na Angleškem je major (častnik) Peter Labelliere pokopan v grobu tako, da ima glavo pri tleh, noge pa pri vrhu. Način tega pokopa si je ta častnik sam določil pod posebno pretvezo. Menil je namreč, da bo na sodni dan lahko takoj vstal. * Znanstveniki so izračunali, da človek, ki koraka ali potuje na žapadno stran, tehta več kot bi korakal proti izhodu. To so znanstveniki dognali na podlagi vrtenja ali sukanja zemlje. Sloveča Greenwich zvezdar-na (observatory) se nahaja v Greenwich parku, na malem hribčku. Ta park je oddaljen pet milj južnoiztočno od znanega londonskega mostu (London Bridge). Zvezdama je bila ustanovljena leta 1675. Skozi ta park ali zvezdarno teče glavna ali osrednja točka meridija-na, po katerem računajo geografi dolžino zemlje. Greenwich ima št. 0. desetino. Dime je desetina dolarja. Država Indiana obsega 36,-354 štirjaških milj površine; ta država je štela leta 1930 3,238,-503 prebivalcev. Prvi naseljen-ci so se ondi naselili leta 1733, v Ameriško Unijo je pa pristopila leta 1816. VESTI IZ CLEVELANDA Povodom potresa na otoku St. Pierre Martinique leta 1902, e našlo smrt 30,000 oseb. Pleme Lao, domačinov v Si-amu ima za posebno slaščico velike pajke. Ti pajki so tako veliki, da lahko lovijo gotove vrste ptiče. * Leta 1932 je skozi panamski Pogreb pokojnega Mr. Pau Schneller ja. — Zadnji ..četrtek dne 6. aprila dopoldne ob devetih se je vršil pogreb pokojnega Mr. Paul Schnellerja iz hiše ža losti na 463 E. 120. cesta v slovensko cerkev sv. Vida ob jako veliki udeležbi občinstva, zadnje slovo mu je^na domu pred pogrebom zapel kvartet "Zarje" dve žalostinki "Blagor mu" in "Vigred." Peto sv. ma šo zadušnico je daroval gospod župnik Rev. B. J. Ponikvar, or glal in pel je pa Mr. Ivan Zor man. Rev. Ponikvar je imel po dovršenem sv. opsavilu kratek a jako ganljiv govor pokojniku v spomin; Mr. Zorman mu je pa v slovo in zadnji pozdrav za pel dve ganljivi žalostinki; cer kev je bila polna vernikov Sprevod se je vršil potem na Calvary pokopališče, kamor so pokojnika položili k večnem počitku. Dodatno k našemu zadnjemu poročilu o smrti Mr Schnellerja, naj bo tem potom omenjeno, da zapušča poleg že označenih sorodnikov tudi dve sestri in sicer Mrs. Ano Spe-har ter Mrs. Katarino Shultz obe v San Franciscu, Cal. Naj v miru počiva! Zanimiv koncert. — Na Belo nedeljo, dne 23. aprila popoldne ob 2:30 bo priredila v Slovenskem Narodnem Domu na St Clair Ave. skupina pevcev iz New Yorka, znana pod imenom Balkan Mountain Men koncert z bogatim sporedom. Navedeni pevci so ¿nani širom Amerike po svojem lanskem nastopu potom radio programov ob nedeljah popoldne. Tenorist je naš rojak Mr. Ivan Ribič, barito-nist pa Mr. Emil Blazevič, rodom Hrvat. Vstopnice so že se-day na prodaj pri Mrs. Kush lan v Slovenskem Narodnem Domu ter v pisarni potovalne agenture Mthaljevich Bros, na 62. cesti in St. Clair . Ave. Po dovršenem koncertu se vrši v spodnji dvorani S. N. Doma ples. Prijatelji lepe slovenske ter jugoslovanske pesmi, dobro došli! Prvorojenček.—Dne 3. aprila sta dobila sobrat Joe in sestra Frances Nemanich za pirhe prvorojenca, čvrstega in zalega sinčka. Sobrat Joe Nemanich je došel predlansko leto v Cleve-and iz Soudana, Minn., poročil se je pa lani z Miss Frances iasunič; hčerko večletne reda-rice društva Marije Magdalene, št. 162. Naše iskrene čestitke. Povratek iz Rusije.—Neki naročnik v Newburgu nám naznanja, da se je te dni iz Rusije (pokrajine Kharkovv) v Cleve-and vrnil - naš sobrat Andy Brajdič, rodom Hrvat, kjer je preživel 11 mesecev. Vrnil se je s svojo soprogo in otroci. Sobrat Brajdič se o Rusiji nič né pohvali, pač pa graja Stalinovo diktatorsko vlado. Vesel je, da se nahaja zopet v naši svobodni Ameriki. Dobro došel zopet v našo sredino. Člani društva sv. Vida so prošeni, da se v velikem številu udeležijo slovesne sv. maše ob desetih na velikonočno nedeljo. Zbirališče ob pol deseti -uri v Knausovi dvorani. Tajnik. Pozor članice društva sv. Marije Magdalene!—S tem naznanjam, da bom pobirala mesečni asesment na Veliko soboto ^večer dne 15. aprila od 6. do IVAN ZUPAN: POKVARJEN VOZIČEK (Slika iz življenja) Ob mrtvaškem odru vdovo glej ihtečo; smrt ji neizprosna uničila vso srečo. V rakvi mož njen dragi smrtne sanje sniva; zopet za en grob bo večja božja njiva. V času tem pa sinček njen v sobo stopi, gleda mater, rakev, v misli se zatopi . . . "Mamica, povej mi, kaj srce ti žali? Ateja čemu so semkaj spančkat dali? Ročni moj voziček ves je že iz reda. Kdo ga bo popravil? Atek moj, kaj ne da?" 1 Toda atek mirno spi do večne zore, želje sinčku svojem spolniti ne more . . . VESTI IZ JUGOSLAVIJE Novi grobovi: V Zagrebu je umrl kanonik g. Ivan Mandič.— V Kranju je preminula 651etna Marija Podrekar rojena Kokalj. — V Ljubljani je odšel v večnost' železniški upokojenec Jože Rajner. — V Kamniku je zapustil svet železniški uradnik v pokoju Franc Pregelj, -r- V Celju so pokopali dijaka Joška Zekarja. — Pri Sv. Križu Ljubljani so djali v gomilo učiteljico v pokoju Marijo Švaj-gar, rojeno Arko.—V Ljubljani je zapel mrtvaški zvon policijskemu nadzorniku Josipu Podreberšku. — V Ljubljani je umrl inženjer Zdenko Skalicky. — V Zagrebu je preminul dr. Leo- Lemež. — V Svečini je zapustil solzno dolino posestnik Jožef Jamšek. -r- Na Ptujski gori je odšel v večnost 86-letni Anton Gojkovič. — V Crenšov-cih v Slovenskih goricah je umrl tamošnji župnik Jožef Ca-čič. — V Kosezah pri Ljubljani je preminul posestnik Alojzij Zakotnik. — V Ljubljani je mirno v Gospodu zaspal uradnik pivovarne Union Ivan Zore. V Ljubljani je odšla v večnost zasebnica Alojzija Rotar. — V Ponikvi so pokopali Ama-ijo Šmigovc rojeno Vrečko. — V Brežicah je zapel mrtvaški zvon Ljubi Lipejevi rojeni Li-pold, soprogi veletrgovca. — V Ljubljani so položili v gomilo Josipa Mayerja, bivšega lekarnarja. — Istotam je preminul skladiščnik državne železnice v pokoju Ignacij Šramel. — Solzno dolino je zapustil 78-letni gostilničar Anton Urbančič na Čatežu pod Zaplazom. — V Mariboru je zaspal v Gospodu bivši vinski trgovec Josip Vrabl.— S'a Rudniku so pokopali Mirka Poljaka. — V Celju je odšla v večnost Marija Urch, rojena Wippel. — V Novem mestu je zapel mrtvaški zvon trgovcu Juriju Picku. — Istotam je zapustil solzno dolino Ivan Kok-lič — V Ljubljani je odšel v večnost delavec tobačne tovarne Anton Volč. nem katoliškem duhu. Za dobro časopisje ni bilo v mežnar-jevi hiši nikoli ikoda za denar. S težkimi žrtvami sta se izšolala dva sinova za duhovniški stan. Starejši gospod France je župnik na Rakitni, mlajši gospod Jože pa je utonil že v prvem letu svojega pastirovanja kot preserški kaplan. Trpljenje je bilo mežnarjevemu očetu in njegovi hiši v veliki meri odmerjeno. Dva sinova sta postala žrtev svetovne vojne. Prišla je težka bolezen, prišle so gospodarske težave. Verni mož pa ni nikdar obupaval. Živel je vse dni svojega življenja v trdnem zaupanju, da kar Bog stori vse prav stori, četudi se nam lem, fara Naklo na Gorenjskem. Srčno je želel, da bi svojo slovesnost o priliki železnega maš-niškega jubileja opravil pri Mariji Pomagaj na Brezjah, da se ji zahvali za to izredno božjo dobroto, pa ga je zima zadržala doma in farani fare Naklo so se tega celo veselili, da so imeli tako izredno slavnost doma in iz src vseh je kipela ta dan k Bogu samo ena prošnja, da podari slavljencu zdravja in moči še tudi za naprej in ga ohrani do skrajnih mej človeškega življenja. -o- VELIKA PRIDOBITEV ZA SLOVENIJO V petek, 10. marca, se je prav ne zdi. Vsi udarci, ki so zbrala na vojaškem vežbališču zadevali njega in družino, mu pri Devici Mariji v Polju urad-niso mogli vzeti življenskega | na komisija, ki je proučila vse poguma. Kljub lastnim težavam j potrebno za zgradbo aerodroma je imel rajni Lovšin globokoču- na tamkajšnjem polju. Zasliša-teče srce za stisko drugih, ni so bili krajevni činitelji in Morda je prav zato, ker je sam domače prebivalstvo, zlasti last-toliko trpel, tako čutil z vsemi, piki zemljišč, katere bodo od-ki trpijo. Da pomaga bližnje- kupili za ureditev letališča, mu v potrebi, mu ni bila nobe- j Novi aerodrom, katerega je na pot predolga, nobena žrtev j Ljubljana že zdavnej zahtevala, pretežka. Malo pred svojo zad- i bo velikanskega pomena v pro-njo boleznijo je še zbiral daro- metnem in tujskoprometnem, ve za ubogega pogorelca. Z ena- j narodnoobrambnem in sport-ko gorečnostjo se je žrtvoval za nem oziru. Z njim se bo Ljub-Marijino cerkev pri Novi Štifti,, Ijana uvrstila v družbo evrop-ki mu je bila nadvse pri srcu. skih velemest, ki že imajo last-Z veseljem je hodil tu sem k na letališča. Mnogo mednarod-sveti maši, k svetim zakramen- j nih letalskih linij, ki se sedaj tom. Pri Mariji je iskal pomo- Slovenije ogibajo samo zato, Či v svojih težkih urah. |ker Ljubljana nima aerodroma, V Svetem letu 1925 je ro-|se bo, ko bo letališče urejeno, mal v Rim. Saj je sveto Cerkev 1 brezdvomno priključilo Ljublja-ljubil iz dna svoje verne duše. ni, saj je glavno mesto Slove- Malo pred drugim Svetim letom je zatisnil za vedno svoje trudne oči. Nad vrlim možem se je uresničil pregovor: Kakršno življenje, taka smrt. Njegov konec je bil res dragocen v božjih očeh. Na predvečer smrti je še zapel: "Zdaj smo delo dokončali, da bi tudi sladko spali." Domačim je še naročil: Molite in pojte!" Življenjske korajže je v teh besedah. Mež-narjev oče! Počivaj v miru po težkih trudih! Pri splavljanju lesa se je smrtno ponesrečil v gozdu 75-letni posestnik Miklavž Burja | iz vasi Znojile. Z vojaško puško se je ustrelil v Vrhpoljah nad Škof jo Lo- nije na zelo važni mednarodni točki, da bo šla zveza med mnogimi evropskimi velemesti čez Ljubljano. Na novem letališču, ki bo prav obširno, bo država postavila obsežne zgradbe in druge letalske priprave. Letališče bo povsem moderno urejeno in bo imelo lastne cisterne za gasolin, velike tope in hangarje. Načrti za letališče so že napravljeni. Vlada bo h gradbi tega letališča prispevala 960,000 dinarjev. Z delom se bo pričelo takoj, ko se komisija pogodi s kmeti in lastniki zemljišč za cene, tako, da bo letališče junija meseca že otvorjeno in pričelo z rednim prometom. -o- vega. MSGR.. PRELAT TOMO ZU PAN, ŽELEZOM AŠNIK Francoskem po oddelku voja- med Anglijo, Škotsko in Irsko. prekop preplulo 4,506 pamikov.|8. ure v dvorani stare šole, na-Ti parniki so morali plačati mesto na velikonočno nedeljo. $20,000,000 prevoznega davka. Tajnica. Označba ameriške srebrne desetice (dime) izvira iz latinščine "décima," kar znači eno Ne pozabite naie Jednote, ki deli članstvu razne dobrote in •lcrbi za vdove in sirote. V Sušju pri Ribnici je dne 8. mrca umrl po kratki, težki bolezni mežnarjev oče, France Lovšin. Iz vseh strani so ga hodili kropit prijatelji in znanci. Vsi so čutili, da je z njim preminul mož-poštenjak, ki -je vse življenje hodil po ravni poti vere, pravičnosti in krščanske ljubezni. Njegov pogreb je bil dokaz splošnega spoštovanja, ki ga je pokojnik užival. Šest duhovnikov in velika množica ljudstva ga je spremilo na njegovi zadnji poti iz domače hiše k prijazni cerkvici sv. Križa, kjer je podružnično pokopališče. Bil je lep pogreb, kakor jih malo vidi skromna deželska vasica. Pa je mežnarjev oče to tudi zaslužil. Sam globokoveren in odločen katoličan Je tudi svojo družino vzgojil v odloč- to graničar Radičkovič, kaplar, . _ rodom iz Požarevca. Radičko- PREB" f LSTVO VELIKE vič se je zabarikadiral, močan! LJl BLJANE oddelek orožnikov in pograni- Precej točno statistiko o pre-čarjev ga je oblegal. Celo s bivalstvu mesta Ljubljane pre-strojnico so streljali nanj. Kon- more Policijski zglaševalni urad čno so našli Radičkoviča mrt- kJer se mora — P° zakonih in predpisih — zglasiti vsakdo, ki stanuje le malo časa v Ljubljani. Tako vidimo, da se je Jeta 1932 priglasilo v Ljubljano na novo 28,744 oseb, odglasilo pa se jih je 24.313. Torej bi na-rastla Ljubljana lani za 4431 oseb. Treba pa je računati, da je mnogo ljudi, ki so se izselili ali pa so umrli, za katere ni bilo odjavnice. Vendar moremo računati, da se je lani prebivalstvo policijskega okoliša Ljubljane pomnožilo za kakih 4000 oseb. V ljubljanskem policijskem okolišu (občine Ljubljana, Moste, Vič, Zgornja Šiška) je bik) konec leta 1932 — 83,000 oseb, od teh je bilo samo v Ljubljani 63,602. Med temi je bilo 31,-951 moških in 31,651 žensk. V Ljubljani je torej 300 moških več, kakor žensk, kar je povsem umevno, saj je Ljubljana važen industrijski kraj in tudi glavno uradniško mesto, torej imajo moški v nasprotju z deželo večino, čeprav le malenkostno. V občini Moste živi 7517 ljudi. Od teh je 3809 moških in 3708 žensk, torej je 101 moški več. V občini Vič je 7188 oseb, torej le malo manj, kakor v Mostah. Med temi je 3530 moških in 3658 žensk. Žensk je torej 128 več. V občini Zgornji Šiški živi 4692 oseb, med temi 2409 moških in 2284 žensk. Moških je torej 125 več. V vseh teh občinah živi 4233 tujih državljanov, ali približno 5 odstotkov. Izmed tisočev je morda komaj enemu podeljena v človeškem življenju milost, da dočaka 70-letnico mašništva. Med temi izrednimi odlikovanci, ki jih je nebo odlikovalo, je slovenski rojak, gorenjska koreni na, prelat Tomo Zupan. Rojen je bil 21. decembra, 1839 v vasici Smokuč, ki spada pod župnijo Breznice na Gorenjskem in šteje okoli 214 prebivalcev. V mašnika je bil posvečen 14. marca, 1863, torej pred 70. leti. Vsi njegovi vrstniki so legli že v hladni grob in v letopisu ljubljanske škofije je zaznamovano njegovo ime na prvem mestu, kot najstarejši duhovnik, ki stopa že v 94 leto. Pri hiši, kjer se je rodil, se je reklo pri Novakovih. Novakova hiša v Smokuču je bila imovita in domača suknarska obrt je pripomogla, da so kar trije študirali iz Novakove hiše, in sicer Tomo, Janez in Neža. Janez je bil odličen profesor na Reki in v Zagrebu, Nežika pa učiteljica, znana in priznana po vsej Ljubljani kot žena, ki se je izživljala do zadnjega utrinka v svojem poklicu. Tomo je šel še zelo mlad v šole in je dovršil vse študije še pred polnoletnostjo, zato njegova nova maša ob tako nenavadnem času—v marcu. Sedaj uživa železomaš-nik Tomo Zupan zaslužene dneve pokoja v svoji vili na Okrog- * JÄ %«¡f t TUefon , Ä2 »Ä iSsSSSEfi'X, «« .wTSBift 5SS& žSIS*Na « poflpor« $4,915,438 Olavnl predsednik: FRANK GPEKa' Í.L.V «w.__El Duhovni vodja: Vrhovni zdravnik:, DR. tebniarja. mate skupna __ OLAVNI ODBOkNIKl. Prvi podprodeednlk: *33S« ^«WaVS Druga podpredsednica: MARY HOOHXVAR. 2U411IUWTi« nM.!»nH r> 0»«vnl tajnik: JOSIP ZALAR, 1004 M. SS^ W^jSki° Pomožni tajnik: ŠTEV« a VKRTIN. lOOUcSm? S,.* Bl^jnik: LOUISŽELEZNIKAR, 1004 N ChS^,^^"1 N AVE^TNM B^RAV.e' ° MARTIN SHUKLJ. 811 Ave. A. Eveleth, Mtam. • MRS. LOUISE UKOVICH. 9527 Ewlng Ave.. South Chica«. HL FRANK LOKAR. 4517 Coleridge St., Rttabui^h Pa CW 1)0(10 posvečali svo-Miss Dorothy Susha, članica j ijubezen svoji skrbni in lju-društva št. 108, Joliet, m.; beči materi. Dobri oče naj uži- John Kolbezen, San Francisco, Cal., John Mlachnik, Chisholm, Minn., in Math R. Sedlar, West Allis, Wis. va plačilo pri Bogu. AGITIRAJTE ZA MLADINSKI ODDELEK 1 Dr. Fraa Deteta: BUDI ČASI povest Pričelo se je zalezovanje in ovajanje. Kdor si je upal ziniti kaj nepristojnega, tega so klicali v okrožno glavarstvo in mu naložili denarno globo ali zapor, nekaterim tudi palice. Ti Sina je zavladala po mestu. Meščanom se je zdelo, kakor da jih iz vseh kotov gledajo neznane oči, poslušajo neznana ušesa. Prijatelj ni več zaupal prija tel ju, znanec se je ogibal znanca. S temnimi obrazi so lazili ljudje po ulicah, tiho se pozdravljali, sporazumno si namigavali in pazili v javnosti na vsako besedo; doma med svojimi so za bavljali tem huje. Ko pa se je bilo zvečerilo tistega dne, se je napotil Birk v proštijo k francoskemu tajništ vu. Tako ponosno ni stopal kakor v prejšnjih časih v urad; hodil je tiho in oprezno, oziral se je krog sebe in premišljeval kaj poreče, če ga kdo sreča in vpraša, kam da gre. A pot ni bila dolga; šel je skoz vrt, odprl mala vratca, in sluga mu je pokazal potem v prvo nadstropje v malo, precej prazno sobo, kjer sta goreli na mizi dve s ve-' či. Tam je dobil Birk dva znan ca; eden je bil upokojen uradnik, sicer velik kričač in zabav ljač vsem višjim naredbam, drugi pa obrtnik, ki se je bolj brigal za vinske družbe ko za svoj obrt, znan dobrovoljček in kimavček, iz katerega si je norca delal, kdor je utegnil. Birk se ni razveselil te družbe, dasi ga je sprejela jako prijazno; zaupljivo pozdravljanje ga je nekako žalilo. "Časi so hudi. Kaj se hoče!" je mežikal obrtnik in mu stiskal roko. "Ljudi je treba v strah prijeti," je dejal s po vzdignjenim prstom tovariš, "inače se zgodi nesreča kakor v Metliki in Kočevju.' Razmere so napete." —Vtem je vstopil tajnik La-vallee z Apertom; ta je predstavil Birka francoskemu uradniku, ki mu je podal roko in mrmral prijazno nekaj besed v francoskem jeziku, potem se zopet poslovil in ostavil družbo. Ostali pa so sedli k delu. Po vrsti so narekovali komisarju, kaj da so videli in slišali sum-nega. Birk se je držal resnice; onadva pa sta pretiravala, tako da ju je včasih zavrnil, včasi"| se jima na glas zasmejal komisar, ki je poznal Novomeščane, katere sta slikala kot krvoločne tigre. Sestavili so zaznamek, kjer so bili opisani vsi imenitne jši meščani; tega so prišteli dobromislečim, tam onega dobromislečim, tam onega omahljivcem, zopet drugega ne nevarnim ugovarjalcem a la Korenček, tretjega upornim, brezvplivnim elementom; najhuje je bila očrnjena vrsta vplivnih in upornih mož, kakr šen je bil Gregorič. Razvrščali so meščane deloma po osobni mržnji katerega izmed skrivnih nadzornikov, tako da se je če-sto jezil komisar, če se niso mogle navesti za to in ono besedo druge priče razen ovajakev. Drug za drugim so se odpu ščali potem "nadzorniki"; na zadnje je ostal Birk sam s komisarjem. "Kakšna se Vam zdi služba?" je vprašal komisar in ga spravil v zadrego. "Tako. — Za silo." . "Ker so taki sodelavci," se je zagovarjal komisar." "Kaj hočete! Vlada mora spoznavati in spoznati javno mnenje, drugače se ji izjalovijo tudi najboljše namere. A odkod je more spoznati? Od uradnikov? Ti imajo že vsak svoj sistem, da vidijo in slišijo, kar hočejo, in ne vidijo in ne slišijo, česar ne-čejo. In kdor govori ž njimi odkrito? V obraz se jim hvalijo vse vladne naredbe, tako da si nepreviden uradnik kaj rad do-mišljuje, da je nezmotljiv; a dejanski se pokaže tu pogrešek, tam nedostatek, viden vsakomur izvzemši uradnika. Posledice so vsekdar žalostne. A kjer je država stara, ukoreninjena v mišljenju in čuvstvovanju ljudstva, tam ni to tolikega pomena ; zavira se sicer napredek, a po dolgih in dragih poskušnjah se pride vendar na pravo pot. Drugače je to v novi, ne še utrjeni državi. Tu postane vsaka napaka usodna, in sveta dolžnost vsakega državnika je izvedeti ljudsko mnenje, ljudsko sodbo. Kar je dobrega v tej sodbi, sprejme pametna vlada za svojo misel; kar je napačnega, to izkuša s poučevanjem popraviti in poravnati. V drugih stvareh ni drugače. Vzemi-va pravno čuvstvo! Vpraša se, ali ima izučen pravnik tako tenko čuvstvo za to, kaj je pravo, kakor navaden človek; jaz mislim, da ne; in vendar — koli-krat zaide ljudsko mnenje ravno v pravnih vprašanjih! Tako je z umetnostjo. Umetniku je največ tega do tega, da ugaja umotvor širokim ljudskim plastem, naj govori kritik, kar hoče, in le ljudsko odobrenje pridobi delu trajno veljavo. Kritika naj-hvali, kolikor ji drago, ljudstva ne bo premotila, da bi hvalilo, kar mu ne seže do srca. A koli-krat zabrede ljudska sodba, ljudski okus in zavede celo umetnika, ki se opira preveč na "vox Dei." Tu je kritika na svojem mestu, da zavre hitri voz javne sodbe in ga obvaruje prevrata, da določi mero hvali in graji; zakaj ljudje hvalijo in grajajo preveč. Ljudško vodstvo, vlada, ima to Vzvišeno vlogo, da razvija in pospešuje, kar je zraslo dobrega iz ljudskega mišljenja in teženja, a tudi obrezuje in zatira, kar je slabega. To nalogo more vršiti vlada, ako pozna te težnje in če je dovolj razumna, da se meni zanje, in vrši jo lahko na dvojen način, ali tako, da kaznuje storjene pregreške, ali da jih zabranjuje; eno načelo je, naj se pusti, da raste plevel z žitom vred, naj doraste, se ospe in razplodi, četudi zatare toliko in toliko klasja; drugim se zdi pametnejše, da se izruje, preden je mogel škodovati. Kateri na čin je Vam bolj všeč?" Birk je potrdil? da zadnji. "In to je tudi moj način in sistem," je dejal komisar in mu ponudil roko. "A kako hočem jaz zatirati plevel brez delavcev? In najpridnejši gospodar mora ra biti slabe posle, če ne dobi dobrih. Tako moram jaz, žal, mnogo zajemati iz kalnih virov in precejati potem, kolikor morem, kar sem zajel. Zakaj da ni dobiti drugačnih sodelavcev, si lah ko mislite. Ime jih plaši. A kdo je kriv, da je ime na tako slabem glasu, kot lopovi, ki so je zlorabili in skrunili! Da sem pridobil Vas, resnicoljubnega, odkritosrčnega, zanesljivega moža, to si štejem v veliko srečo, v veliko srečo pa tudi ljudstvu, ki je nam izročeno in čigar blaginja nam je najvišji zakon." V razgovoru se je izreklo tudi ime svetovalca Gregoriča, in komisar je menil, da je proti temu nakopičenega že toliko gradiva, da se bo lahko s silo ustavilo njegovo rovajenje. A čudo, čim bolj se je zavedal Birk svojega novega pota, tem milostne je je sodil ravnanje svojega nasprotnika, kakor bi ga bilo sram ostreje soditi bližnjika ko samega sebe. Nič mu ne bo škodilo," je dejal na videz malomarno, "če se mu za par sto frankov pristri-žejo peruti ali če se pripre za nekaj časa., Potem, ne bo več grebena tako pokoncu nosil." "Stvari so take, da mu utegnejo vrat zadrgniti," je končal komisar, odštel Birku presejšnjo mesečno plačo in se prijazno ž njim poslovil. Sam s seboj zadovoljen je hodil še nekaj časa po sobi in si ponavljal s povzdignjeno glavo vse razloge, s katerimi je bil potolažil tanko Birkovo vest Zdeli so se mu naravnost državniški, in spoznal je, da opravlja za svojo sposodbnost mnogo prenizko službo. Premalo ga čislajo, vse premalo. Ta misel mu je grenila veselje. A meščanstvo se ga boji, to je tudi nekaj, in Gregoriča ima on v pesteh. To je bilo prijetno zadoščenje, katero je kalil samo strah, da ne bi oddal sovraženi mož v določenem obroku skritega orožja. Birk pa je šel domov s prepričanjem, da je komisar vendarle pošten človek in da je prisiljen rabiti nevredne pomočnike. Poslednje besede, ki so se nanašale na Gregoriča, mu niso prav ugajale, a prigovarjal si je, da pretirava komisar in da se imovit mož in mestni svetovalec ne' obsodi kar tako k smrti; to da so same besede. A kakor dobrota, ki nam jo je storil zoprn človek, tako je pekel Birka ostali Gre-goričev dolg. Odleglo mu je, ko ga je poravnal šeetisti večer. Sedaj bi mu bilo najljubše, da bi onega človeka nič več ne videl, nič več ne slišal o njem; ni mu budil več srda njegov spomin, pač pa druga neprijetna čuvstva Razmere v mestu so postajale od dne do dne neznosnejše. Vedno več je bilo kaznovanih zaradi hujskanja, in kar domisliti si niso mogli kaznjenci, odkod bi bilo oblastvo zvedelo to in ono. Vse mesto je bilo kakor premre-ženo po ogleduhih, zavladala je občna nezaupnost, pretrgale so se najtesnejše prijateljske vezi, in vse križem se je tožilo in dol-žilo. (Dalje prihodnjič.) VESTI IZ JUGOSLAVIJE Slovenci prepeljani v državni zapor. Iz belgrajskega policijskega zapora so bili zvečer dne 6. marca, 1933 z vlakom prepeljani v zapore kraljevega sodnega stola v Sremsko Mitrovi-co bivši narodni poslanec Janez Brodar, Jernej Vombergar, Josip Loboda, Franc Grilc, Vinko Kos, Tomaž Ogrin, Peter Cerar, Alojzij Ilija, župnik Matija Škerbec in Franc Gregorin. Vsi označeni so bili obsojeni ysled znanih šenčurških izgredov, o katerih smo že poročali. POŽAR V PREDILNICI Predilnico Mauthner v Litiji, Jugoslavija, je zadela velika nesreča, ki je povzročila v vsem okraju ure groze in strahu, kakor jih še zlepa ne pomnijo. Le takojšnji pomoči se je zahvaliti, da ni strašna nesreča zahtevala nobene človeške žrtve. Do nesreče je namreč prišlo* ko je v oddelku, kjer čistijo bombaž in kjer je bilo naloženega tri vagone bombaža, pričelo nenadno goreti. Neznano je, kako je prišlo do ognja, a sumijo, da je odkod prišla kaka iskrica v bombaž in v nekaj trenutkih je bila velika zaloga v plamenih. Ves oddelek se je pa napolnil z dušečim dimom. Pogumni tovarniški delavci, ki so obenem tudi tovarniški gasilci, so planili v. oddelek, da rešijo, kar se pač da rešiti, zlasti so hoteli oteti uničenju stroje. Dim je bil neznosen in je naravnost dušil. Delavci, ki so bi li seveda brez mask, so po vrsti drug za drugim omedlevali, omamljeni od strupenih plinov, ki so se razvijali iz gorečega bombaža, ki, je gorel kakor smodnik. Pred oddelkom so se pa odigravali pretresljivi prizori. Na tleh je ležalo več moških nezavestnih in ni pomagalo nikako polivanje z mrzlo vodo in tudi obkladki in drgnjenje se niso obnesli. Na srečo je bil hitro na licu mesta zdravnik/ Dr. Orel, ki je ponesrečencem priskočil na pomoč. Z umetnim dihanjem pod njegovim nadzorstvom/ se je ljudem posrečilo, da so nekatere zopet obudili k zavesti. Pri štirih moških je bil pa tudi ta poskus brezuspešen in so jih morali odprem iti v ljubljansko bolnico, kjer se je zdravniškemu osobju končno vendar, dasi po dolgem času, posrečilo, da so jih vendar spravili zopet k zavesti. Ponesrečeni delavci so: France Zaje, Anton Brovič, Ivan Marn, Ignac Nadižar, Lipe Sluga in Franc Kolmann. Med tem, ko so ponesrečencem pomagali, je pa požar uničil vso zalogo bombaža' in napravil nad pol milijona škode. -o- VAS BORST POGORELA Na Rakitni je 17. marca izbruhnil velik požar, ki je popolnoma uničil vas Boršt. Rakitna namreč obstoji iz več majhnih našel j, katerih ena se imenuje vas Boršt, ki je postala žrtev požarne katastrofe. Goreti je pričelo okoli 11. ure dopoldne in pravijo, da so zažgali neprevidni otroci. Ogenj se je širil z vso naglico in kma- lu so bila vsa sosednja poslopja, ki so se nahajala v obližju, kjer je pričelo goreti, v plamenih. Ljudi je požar tako presenetil, da so si nekateri komaj Še utegnili rešiti golo življenja. Ker so poslopja krita vsa s slamo, so ognjeni jeziki naglo preskakovali s strehe na streho. Nesrečo je pa povečal še močan zahodni vihar, ki je prenašal plamene tudi na oddaljena poslopja. Prihiteli gasilci iz Rakitne* niso mogli veliko ali nič pomagati, ker je vas Boršt najbolj revno naselje glede vode, katere je v tej strašni stiski najbolj primanjkovalo. Ljudje so se morali omejiti na reševa- Za Velikonoc a» »Min» jo rojaki na mjoe r mariai ta «o le morejo, poUJeJo J«. Din SM._________ Din m___ Din 4M............ Din SM............ Din Ijm............ Din MM_______ Onim, U ao V JUGOSLAVIJO na hitrem PARIS IS. apr„ 1». maja, 1«. JaniJa CHAMPLAIN April to, May IS ILE DE FRANCE M. aprila. <7. maja Nizke cene na vse kraje Jugoslavije Za H)M* to PMM IM» «I» *•!»• MI« mi>Mim tiMta Sreaek «One M PUBLIC BQDAIS, CLKVZLAND, O. letja svetaJeaM. da Jasnila. Dolgoletne gotavljajo najboljšo Vsa pisma in _I Ui .....J UI L.j sjes ......$16.25 ......$78.00 potovati v aH v popišejo za po- denarne poSIIJatve na- METROPOLITAN TRAVEL BUREAU Frank Sakaer ti« W. ISth St. New Tort, N. T. ZA STARI KRAJ nje samo najbolj potrebnih reči, katere so znašali iz gorečih hiš, zlasti pa, da so izpustili iz hlevov živino, pa je še kljub temu tu in tam zgorelo 11 gospodarskih poslopij in štiri hiše; vse to je v eni uri postalo žrtev strašnega elementa in gorelo je kar naprej. Ni bilo dovolj, daxje ogenj uničil vsa ta poslopja z vso krmo za živino in precej hrane za ljudi in več pohištva. Vnel se je celo gnoj, katerega so kmetje prej raztrosili po njivah, da je izgledalo polje, , kakor ognjeno jezero. Z žalostjo so morali ljudje gledati, da jim je ogenj uničil celo veliko obleke in drugih stvari, katere so znosili iz gorečih hiš na kupe, ker je ve- ter nosil gorečo slamo na vse strani in so bili celo sami v nevarnosti, da se na njih samih ne vžge obleka. , Posestniku Intiharju je zgorel pod in gospodarsko poslopje, Tavžlju hiša, dvojni kozolec in gospodarsko poslopje, Pe-trovčiču hiša in gospodarsko poslopje, Zalarju hiša in gospodarsko poslopje, Kržiču dvoje gospodarskih poslopij, Pečarju pa gospodarsko poslopje, dvojni kozolec in skedenj. Poleg tega je zgorelo tudi precej gotovine in nekaj hranilnih knjižic. Ljudje so sedaj brez vsega; nimajo hrane, ne strehe in ne krme za živino in v tej veliki potrebi ne. vedo, kam bi se obrnili za pomoč. Ako sta namenjeni v «Uri kraj J« ? Vtim littrMi, da aa pridruiiCe «nema izmed nalili skupnih potovanj ia sicer: t. aprila prako Ham U. aprila prah« Trata, 10. mJi pral 27. maja preko Havr«, 17. iuaija praka Havra, 7. julija pral ~ " Pilil« po cirknlar « vsemi potrebnimi pojasnili I Velikonočni darovi Spomnit« •« svojcev v starali kraj« primarnim denarnim darilom: Mi potiijamo po skdetih cenah: t ».00 17» Din •.00 »00 Din 10.00 «1» Din 11.76 1.000 Dia| «0.00 1.280 Din »0.00 S.276 Dia Za I 6.86 Za 11.»6 14.40 27.60 64.00 107.60 100 Lir 200 Ur »00 Lir •00 Ur 1.000 Ur 2.000 Lir a 74.00 6.000 Mofc 640.04 10.000 Lir Pri v «¿jih poiiljkah popust. Potil jamo tudi v dolarjih. Vsa poiUjka naslovite sat LEO ZAKRAJäEK C—«rai Trav«! Servie« ISM S«coad An, N«w York, N. Y. V SLOVENIJO Gsam all Trata Najbitrajia aksprasaa pr _ Slovenija iti Sradoaamsko Vallkl. krasni parniid CONTE DI SAVOIA .4. maja REX ------------------------IS. aaaja Diraktn« lalasnilka svaaa la Ganors. Nai zastopnik bo potnika pričakoval pri prihodu parnika tar Jih bo spremljal la uredil do aa bodo vosUl na najbolj4«m aksprasnem vlaka do Slovanij«. Dlralrtna vaéaja da Trs ta i SATURN LA_____14, aprila VULCANIA ...............0. »lavba« ROMA---I...SS. AUCUSTUS __________J2». aprila Najlaito prikladnoati t« «dob. VpraAaJt« aa p« jStuČT' pri kahem Iwii aaiih asantov aH ▼ pisarni IT ALLAN UNK «o QlOOO^Cfceatar Ava, PRAKTIČEN MOLITVENIH ZA AMERIŠKE SLOVENCE JE MOLITVENIK "SLAVA MARIJI" Katerega Je spisal in sestavil Rev. K. ZakraJSek, dolgoletni misijonar med ameriSkiml Slovenci Molitvenih "SLAVA MARIJI" je pripraven za moške in ženske, zlasti za člane Najsv. Imena in članice Krščanskih žena in mater, ker ima tozadevne skupne obhajilne molitve. Tiskan s velikim razločnim mastnim tiskom, In Je pripraven v tem odru za starejše in mlajše. Lepe pripravne Šepne oblike. Jutranja molitev. Apostolstvo molitve, k Brcu Jezusovemu. Posvetitev Materi Božji. Priporoči tev svojemu patronu. Angelovo češčenje. Večerna molitev. Prv» sv. maša, kratke msšne molitve. Tretja sv. maša, v korist varnim dušam. Blagoslov s presvetim Reš-njim Telesom. LitanlJe Najsvetejšega Imena Litanlje presvetega Srca Jezusovega. LitanlJe Matere BoSJe (lavre-tanske). Litanlje sv. Joiefa. Litanlje vseh svetnikov. Litanlje sv. Terezije. Sv. kriSev pot S povedne molitve. Obhajilne molitve. Drage obhajilne molitve (za bogoljubne duše). Devetdnevnlca v čast presve-temu Srcu Jezusovemu. Molitve In psalml k Mariji Pomagaj. VSEBINO IMA SLEDEČO: Molitve k prečisti Devici zoper hude misli. Molitev k Materi v potrebi in žalosti. Molitev k sv. Jožefa v sili. Molitev v čast angelu varhu. Molitev k sv. Cirilu in Metodu. Molitev k sv. Mohorju in Portunatu. Molitev pri volitvi stanu. Molitev otrok za starše. Molitev zakonskih in staršev. Molitev za umirajoče. MoUtev za srečno smrt. Molitev k sv. Barbari za sreč-- no smrt. MoUtev. ko se Je duša ločila od telesa. ; Molitev za umrle starše. Molitev za umrle sorodnike in prijatelje. Molitev za vse umrle. Pesmi: mašne, obhajilne in blagoslovne. Pesmi cerkvenega leta: ad-ventne, božične, postne, velikonočne, binkoštne, telove. Marijine pesmL Rasno pesmi. NOVE ZNIŽANE CENE TEMU MOLITVENIKII SO: Elegantno vezan v pristno moroSko usnje, vatlrane platnice z zlato obrezo stane.................................................<4sl»XvJ Elegantno vezan, pristno moroSko usnje, gibčne platnice AA s zlato obrezo, stane...........—-----------------------------------------.q>laW Vezano v umetno usnje, z zlato obreaa................ To Je molitvenlk, Id g« slovenski katoličani prilikah In za vse slačaje. Naroča se od: _______75c rabijo ob vseh Knjigarna Amerikanski Slovenec 1S4» WEST «d STREET CHICAGO, ILLINOIS V zahvalo in spomin T. Vsled velike žalosti globoko potrti in z bolestjo v srcu, sporočamo vsem bližnjim in daljnim znancem prežalostno vest. da nam je nemila smrt iztrgala iz naše srede po dolgi in mučni bolezni ln tako nepričakovano, prevideno s svetotajstvi dne 23. decembra. 1932 našo nadvse ljubljeno soprogo, oziroma drago mamico Anna Kronovšek rojena Berdovnik Draga pokoj niča je bila rojena leta 1854 v fari Mozirje, v stari domovini in nje pogreb se je vršil dne 2. januarja. 1933 iz hiše žalosti v slovensko cerkev presvete Trojice in na katoliško pokopališče sv. Jožefa Iskrena in sveta dolžnost nas tem potom veže. da se zahvalimo vsem onim, ki so pokojnico redno obiskovali v času njene krute bolezni Prisrčna hvala Rev. Victor Rogulju OMC. domačemu župniku, za njih številne obiske in podelitev sv. Popotnice ter za njih globoko in v srce segajoče zamišljen govor pri cerkvenem opravilu. Obenem izrekamo najlepšo zahvalo vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki so nam bili v pomoč in tolažbo ob tem času silne žal06ti. ter vedno pripravljeni vse storiti za časa bolezni in smrti blagopokojnice ln s tem pripomogli nam lajšati naše bridke ure. Lepa jim hvala za izkqpano dobroto. Udano6tno zahvalo smo dolžni društvu sv. Alojzija, št. 52 KSK J, osobito bratu Frank Deželami, predsedniku in bratu Frank Velikanu, tajniku, za njih požrtvovalnost; društvu Krščanskih žen ln mater ln njih odboru; za splošno bratsko so-čuvstvovanje. nosilkam krste obeh društev, za opravljene molitve in za njih častno spremstvo in veliko udeležbo na zadnji poti naše ljubljene pokojnice, katera je bila dolgoletna članica obeh društev. Prisrčna hvala za gmotno naklonjenost Golob družini lz Port Washington. Wis. Nadalje smo dolžni se srčno zahvaliti vsem za darovane krasne vence ln cvetlice, ki so s tem tako okrasili krsto v zadnji pozdrav, ln U so: Društvo sv. Alojzija, št. 52 KSKJ, Mr. in Mr. A Beranish, Mr. in Mrs. Frank Deželan. Mr. in Mrs. McDowell, Mr. in Mrs. M Gorenc, Grande and Sons, Mr. in Mrs. John Hribernik Jr., Mrs. Josephine Kronowšek, Mrs. Seklan, podružnica št 5 Slovenske Ženske Zveze, Mr. in Mrs. Charles Stevens. Prav lepa hvala tudi za naročene sv. maše. kot: Mrs. A. Bjat, družina Brodnik, Mr. in Mrs. Joseph Gasnik, Grande in Sons, Mrs. Anna Konechnik. Mrs. A. Krapez, društvo Krščanskih žen in mater. Mrs. Frances Medle,. družina Mervar, Mrs. Ros« Powell. Mrs. Radkovich, Mrs. J. Smerdel, Mrs. Mary Türk. Mr. Frank Velikan, Mrs. Frances Zore, Mr. in Mrs. Joseph Zore in še drugim, koja imena nsun pa žal niso točno znana. Končno iskrena, iz srca izrekajoča hvala prav vsem. posebno tistim, ki so prihiteli in nam bili toliko uslužni s svojimi avtomobili, vsem. ki ste prihiteli z zadnjim pozdravi pokojnico kropit in moliti za blagor njene duše, ter onim. ki so z nami čuli v nočnem času pri mrtvaškem odru in vsem udeležencem pogreba, ki so nam na ta način izkazali svoje sočutje v naših težkih dnevih žalosti. Vseh dobra dela nam bodo 06tala v trajnem spominu. Ako bi bilo pomotoma kaj izpuščenega, prosimo oproščen j a, ter vsem izrekamo iskreno zahvalo. Ljuba, nepozabna in nenadomestljiva žena in dobra mati! Ostavila si nas žalujoče brez slovesa, kakor si globoko ljubila svojo družino, tako globoko Te mi pogrešamo v svoji sredini. Ni več veselja, ne več utehe pod streho, kjer je utripalo Tvoje dobro srce. Sedaj, ko bi z radostjo gledala sadove, katere si vzgojila, nas zapuščaš tavati za Tvojimi spomini do gomile, kjer počiva Tvoje izmučeno truplo. Naj TI da ljubi Bog večni mir in pokoj, in večna luč naj sveti Tvoji blagi duši. Oj težka pot, oj tužna pot, ko od srca srce se loči. Ml spremljamo Te žalujoči, saj Ti na veke greš od nas. No bo več nazaj med nas. Oj solzna pot, oj tužna pot Ti v kraje romaš nam neznane, odkoder več vmitva ni . . . Slovo nam bridke seka rane, solze rosijo nam oči. Oj z Bogom, žena in mamica nam TI, Raj vžlvaj zdaj nad zvezdami! Žalujoči ostali: KancUan. soprog. Anna, omožena Koren; Mary, omožena Donas: Fred, Frank-Črtala, omožena Rosenstein; Gordon, otroci. Indianapolls, Ind., v marcu, 1933. Not all of us can live in Easter always. One did. St. Paul, alone of all the apostles, did not know Jesus in His earthly life. The Savior Who had triumphed over death came to be nearer and dearer to him than to the rest. The ascended Christ was a greater reality than the One Who had trod the earth, Who had preached, taught, and comforted. The burden of the preaching of the Apostle of the Gentiles was, "If Christ be not risen your faith is in vain: ye are yet in your sins." Small wonder that his constant prayer was "that I may know Him, and the power of His Resurrection." Great as may be the value of the transcendent fact of the Resurrection,.great as might be the knowledge of it, a greater remained: the power behind it; the influence it would exert. Furthermore, that influence shall be personally felt. This only is complete knowledge. Men deny the fact that Easter proclaims, setting it with those things that please fancy and flatter hope. Others give it their credence, as they might any vouched for fact. To deny side. Ours is not to be the evidence of the senses. We have had our faith for the conscious contact with God. Out of this have sprung realities as real as the satisfying of Thomas, as conclusive as the vision of Magdalene. We are sure that Christ has risen. Heart says this to heart throughout the world. Let those deny, let them mock, let them quibble. Christ triumphed over death. With that is bound up hope that we shall share the victory. "We too shall rise," is the unshakable assurance of our immortality, bound up with Christ's. He rose: so shall we. This is the message of gladness and joy, that no man shall take from us. -<—o- Postpone Savine's Concert -f— Chicago, 111.—The symphony concert which was to be held March 26 was postponed by Prof. Alexander Savine, conductor, to April 23. The postponement follows the request of many society women and also because of the Lenten season. % Among the patrons who arc interested in this great concert would do "violence to Ve^son. «re Dr. Leonid Pitamic, the Ju- These latter do not stop to inquire, "What relation has the Resurrection to me? What influence will it have on my life and actions?" Only those who flei^vill know its power. Not the mind alone but the whole to mention. goslav minister to U. S.; Rufus Dawes, president of the World's Fair; Otto Kerner, attorney general of the state of Illinois; Mrs. Strong and other prominent personages too numerous man must know. There was an earthquake in San Francisco, this is a fact. How different the statement, "I was in the midst of it, tossed about by the swaying earth, blistered by devouring fire, and homeless by the devastation that followed." Information of the Resurrection is not enough. Experience is essential. The difference is, knowing a power. St. Paul's prayer should be the prayer of all Catholics on Easter Sunday. We are not like Christ's immediate followers. They brought spaces to anoint His dead Body enemies brought stones and seals, and soldiers to keep Him down. He afterward had to show His hands and His feet, and they were glad. We are not to put our fingers into His hands, and our hands into His LIBRARY WILL PRESENT ONE-ACT COMEDY This proves to us Jugoslavs in Chicago that at last * e have a man in our midst who is a great musician, composer and conductor. It is hoped that he will be able to continue with his good work for many years. Besides the excerpts from Prof. Savine's unique opera, "Xenia," there will be presented for the first time exquisite musical compositions by Mozart, Wieniawski, Chopin, Ip-politov-Ivanov and Dvorak. The vocal ensemble includes soloists and Prof. Savine's stu-His' dents, who have already made their mark in the musical world. Among them are our own Slovenians. Mrs. Mary Šinkovec, alto, and Ludwig Skala, radio and concert singer, who is the best known Slovenian baritone in the Middlewest. On many occasions he has been called the Slovenian silver-voiced baritone. In order that every Jugoslav man and woman may be en GRACE and gladness to your heart, and may it be partly directed in blending with the spirit of our organization. Officers of the Union and the entire membership has my sincere wishes for a joyful Easter. Frank Opeka, Supreme President. 'Masterful Monk* Plays to 1,000 at 6th Presentation • Joliet, 111.—The sixth presentation of "The Masterful Monk" given at De La Salle High School on March 30 played to over 1,000 people. It is estimated that between 2,500 and 3,000 people have already viewed this modern love and tragedy drama. Many people, who havé witnessed it three and four times, have stated that they will see it again if it is repeated. The Blessed Virgin Mary Sodality and the cast of "The Masterful Monk" are very grateful to the Ven. Brother Basil for his kind invitation. "The Masterful Monk" was dramatized by the Rev. M. J. Hiti with the permisión of the Rev. Owen Francis Dudley, author of the novel by the same name. The Rev. Fr. Dudley and his publishers are now arranging with the Rev. Fr. Hiti to print the play for world-wide production. -The dramatist has received tetters ffrom -all sec tions of the United States asking for a copy of the play and permission to stage "The Masterful Monk." The sodality and the cast of "The Masterful Monk" realize that they cannot adequately thank the Rev. Fr. Hiti for his great kindness in allowing them to first present his exceptional drama. In return for his favor we assure him of a remembrance in our prayers for the continued success of "The Masterful Monk." Joliet Sodality Girl. -o TOOTH TALKS -Dr. W. Molly —_ Teeth and the Eyes Very many of the leading ophthalmalogists in this country stress the importance of the part focal infection plays in prodjicing the various affections of the eyes. In all diseases of the eyes, the teeth should be given a careful examination. The most common site for focal infection is the mouth'. In children it is found oftener in the adenoids, tonsils and sinuses, than in the teeth, while in the adults it is the teeth rather than the tonsils or adenoids that are the seat of trouble. ; Iritis, a very common ailment of the eyes, is in most cases caused by toxins from infected teeth. Positive results of focal infection have been shown in congestion of the eyelids and globe. When vision cut down without any appavent cause locfk for some trouble in and about the teeth. . f No doubt the reader has have at some time or othe^ heard of someone ^uffering from 3ome specific eye ailment who had his trouble cleared up by having their infected and'bad teeth taken care of. Jrom the hundrfe«** ical cases reportea/ ^e are forced to conclude t^at'irifect-ed teeth and ocular troubles are very often interrelated. An eye man who does not give his patient the advantage of these observations fails in his duty to his patient. fPHE entire KSKJ membership * has my sincere wishes for a most joyous Easter. May the spirit of the season imbue in us a wholesome interest in the Union and continue to guide us on the path of progress. Joseph Zalar, Supreme Secretary. St Joseph Flashes on Interlodge League Windup Waukegan Edges Joliet in Grade Cage Series . t man nuu « ............ Lorain, O.—The Slovenian ftbled tQ purchase a ticket for •1 ■ 1, _____._4 n nnn-opf .. . i 1 t____ Library will present a one-act comedy, " the outcome of the rolled the final ball and with ' it garnered 203 for the evening's score. er Jay lassies look wistfully to the coveted crown ? At the present time no odds or even money is offered as to- what the outcome will be at the forthcoming tourney to be held in Chicago, April 29 and 30. The Waukeganites may bowl as they have in the past three years, each year beating their own record—and they may not. The champion, however, always holds the edge. Following the next tourney, there will again be a cororfa-tion. Advance reports show that all the Kay Jay lassies who will compete this year are rated as A-l pin crashers, and it will be nothing unusual for the scorckeep2r3 to mark up 2C0 games for the girU—even, possible making the men get down to real business of bowling to protect their records. ST. JOEMiSsTRELS DRAWS COMMENT Three Acts, Followed by Dance Program Bill of Jay Group Publicity Agent. -o- IMPORTANT MEETING Many important topics will be in order for discussion at the April 13 meeting of St. Christine's Lodge No. 219, Euclid, O. All members be there. The meeting will start at 7:3Q p. m. in the St. Christine's Hall. Alice Bradac, Sec'y. feet game—the first perfect score in a Kay Jay tourney-»« the house is in an uproar, cheering on all sides—-Oh, what a dream! - ......... La Sallita. Cleveland is talking about the minstrel show to be presented April 29 by the St. Joseph Sports in the Slovenian Home on Holmes Ave. - Three well balanced acts, primarily made up of local tal ent, to be followed by a dance program that will be available to 500 people. Five hundred pasteboards are in circulation, and the senior committee at this early date announces that it will be a full house. Added to the endmen and Vincent Zupan, interlocutor, the Sports will present Louis Grdina, vocalist; Mandy Lou, colored damsel; the Zulich sisters, assisted by Frank Matja sic and James Grdina; tap dancers, Olga Chapic and Betty Spehek; Murray Smith, vo calist, who has recently returned from Hollywood after fulfilling a movie contract. The program is too detailed to be published in full, but Clif-disarmament conference will f°rd Routzon, director, assures have no bearing on Jay Good- that it will be an entertaining will Inc. As in past years the bill. visitors. The St. Stephen's and the St. Aloysius' societies are working with an enthusiasm inspired by a desire to make this event another noteworthy record in the annals of KSKJ sports. The dance music on both occasions. Saturday and Sunday, shall once more be in order. The coming tourney will be a true test of the present spirit of the KSKJ. It will determine what effect, if any, the depression has had on the sport loving KSKJers. A repeated success will mean that we are unbeaten and ready to push the KSKJ to April 29 and 30, will be fur- greater heights on the wave of nished by Rudy Deichman of Joliet and his famed Victor recording orchestra. They are capable of playing just the kind of pieces that will appeal to most of our people, especially the younger generation, and for that reason the arrangement committee has gone far out of its way to procure the best. In addition, a three-piece "domača" orchestra will help entertain the guests in the lower hall. The committee Jias also provided something new in souvenirs for this year. These souvenirs are not only novel, but also artistically made especially for this event. After the tour- the coming prosperity. Therefore, every true and loyal Kay Jay, whoever finds it possible, will be on hand on these two eventful days and lend his support. Joseph Gregorich. I Close Intramural Basketball Season Steelton, Pa.—The St. Aloysius Booster Club Intra-Mural League terminated with Billy Stefanic's proteges piling up an all-tount of 425 points to their opponents' 374 points during the course of 10 games. The SPHi* first 10 high scorers are as fol- ney their utility will serve as a jowg. useful and pleasant reminder of the sixth "junior conven-ion." 0- The booster banquet will be in charge of the leading KSKJ Points G. Anthony Rozman ...... 117 7 Nick Dermes.............. 106 10 Louis Grabar ............ 76 8 Anthony Krasevic .... 60 booster, Edward Kompare of Rudy Krasevic ....................47 South Chicago. Eddie did a ¡Louis Dermes .....................41 mighty nice impromptu job at|M. Segina ....................................41 Waukegan last year, and now, G. Marentic ...............................39 having plenty of time to «get J. Tomec ......................37 ready, he will undoubtedly put J. Jakofcic ................................36 Standing of the teams: W over the affair in grand 3tyle. Eddie is making arrangements for the entertainment which is Billy Stefanic's.............. 7 to be furnished by the various Rudy Krasevic's ........... 6 booster organizations since this Tony Kastelic's.............. 4 part of the two-day program is Tom Simonic's .............. 3 to be dedicated to the KSKJ Steelton Buddies. CHURCH STEEPLE NEARS CLEVELAND shares will be a sell-out, ac cording to present predictions made by the bowling headquarters and the Chicago committee. JUNIORS ANNOUNCE SOCIAL Euclid, O. — Troy Singer's Night Owls of WJAY fame have been assigned to furnish tile entertainment at a spring frolic to ty sponsored May 7 by the Junior Holy Name Society of St.i Cystine's Parish in St. Christine's Auditorium. Admission will be 29 cents. The senior members of St. Joseph's Lodge are showing their co-operation by taking in charge the disposal of tickets, program advertising and all details, leaving for the young members the production of the show. In a big town, such as Cleveland, 500 tickets don't go a long way, so Clevelanders, Lorain-ites, Barbertonians and others of nearby towns are reminded to procure, or at least reserve, their tickets early. Admission 35 cents. Reservations can be made by writing to Frank Ma- toh, 837 Alhambra Rd. * Heads up, "Cleveland! Just received word that our steeple was going over your city. It was noticed that one of the skyhooks was straightening out and consequently our apprehensions are at their worst. We also realize now that we have forgotten to put a sign on that steeple of ours "Not responsible for accidents." Therefore, Clevelanders, heads up! Last week most of the time was taken up in having the articles signed up for the coming Booster-La Sallita match. La Sallita was calm and eager to sign on almost any terms, but not the Booster. It is difficult to say whether it was his business acumen • or La Salüta's calmness that caused him to hesitate. Anyway, after showing him that the prize list has been enriched by a number of old street car transfers, odd cuff-buttons, two-piece shoe laces which were separated by wear, etc., and that many more such offers to the prize list were received almost every day, he signed, but with a trembling hand. Our Joe Kukman is a very enterprising business man. For some time he has been remodeling the rooms above his store, spending a young fortune doing it. The old foggies in the neighborhood shook their heads and questioned the wisdom of making such huge expenditures in times like these. But Mr. Kukman, always with an eye on business, proved to them that there was "method in his madness," for it has just leaked out that these rooms are to be transformed into a hotel. And the Centry of Progress Exposition only a few months away! Of course, the building itself is not new and Mr. Kukman is not sure that it can withstand the rush of business that he expects during the exposition. He is therefore, making all haste possible to have it ready for the bowling tourney, believing, and rightly so, that if it can withstand the strain of a KSKJ bowling tourney, it ought to withstand an> thing that might come along. We have some fears for this new hostelry on 22d street, for we have seen such large institutions as the Woodruff, Louie Joliet and Karcher dancing on their foundations during KSKJ tourneys, and, as a consequence, these hotels have never been the same since. Our own "McCarthy" strenuously denied the interview mentioned by "Sharley Allien" in last week's Our Page. He said, however, that he would consent to give us an interview and stated that in his opinion the medals for the "past forty class" should be solid gold. He is convinced that Chicago is going to win in this class this year, and if the committee wiil furnish solid gold medals for this event this year, it would he'.p Chicago make up for the several gold-plated ones they lost to Waukegan in the past years. All we want to say to that is that if "Mac" denies this interview, as he did the other, we hope to stick his head in a bucket of paint that he is now using to spruce up his place for the coming tourney. Old Sport