NOVO MESTO 19. jul. 1985 št 3
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Organizacija je sredstvo za doseganje ciljev
Kmalu po odločitvi preleviti DO IMV v novo obliko organiziranja SOZD IMV, ki naj bi se pokazala kot ustreznejša, smo ugotovili, da smo hoteli zidati na hišo brez temeljev in spoznali, da smo se odločevali zaletavo, pa čeprav z najboljšim namenom. Spominjate se vseh mogočih sestankov, razprav, prepričevanj za ali proti. Mnogo žolča je bil prelitega ob predlogih možnih variant organiziranja. In tedaj smo tretjo varianto, kije govorila o dveh samostojnih delovnih organizacijah, kategorično zavrgli, saj je bila sentimentalnost močnejša od razuma. Nismo in nismo si mogli predstavljati avta brez prikolice in obratno. Vemo, da ta varianta ni bila dovolj obdelana, saj se nam je ponujala še ena, manj boleča, za nekatere impozantnejša — torej smo se odločili za SOZD.
Danes, ko smo končno pristali na krutih realnih tleh, ni več časa za sentimentalnost. Spoznali smo, na vseh teh izkušnjah in seveda s pomočjo novega vodstva, ki se ne da voditi za nos in stremi predvsem za tem, da bi poslovanje spravili z minusa na plus, daje dejansko prava organizacija tisto sredstvo, ki omogoča doseganje željenih ciljev.Vendar pa le-te nikakor ne gre puščati na-klučjem in ugibanju, pač pa jih je treba poveriti specialistom.
Veliko se v kolektivu že govori o delu in študijah, kijih s tem v zvezi pripravlja ljubljanski Zavod za organizacijo poslovanja (ZOP).
Strokovnjaki ZOP so v svoji študije temeljito preučili vse tri variante organiziranja IMV (DO, SOZD, dve samostojni DO) in na osnovi pogovorov in testiranj ugotovili argumente za ali proti vsaki od omenjenih variant.
Tudi tokrat je v prvi fazi emotiranost vplivala na rezultate, vendar nikakor ne v prid SOZD, pač pa DO IMV. Vendar pa je po dveh mesecih intenzivnih pogovorov prevladovalo mnenje, da se dejansko nahajamo v takšni organizacijski fazi, da se moramo odločiti, v kakšnih oblikah bomo delovali. Odločitev je bila soglasno podprta s strani tako republiškega IS, IS SO Novo mesto, (kot tudi tov. Popita ob njegovem obisku), kot vseh vodstvenih ter vodilnih delavcev IMV, in podkrepljena z dejstvom, da je praktično nevzdržno oba programa izvajati skupaj in da je nujno izvesti maksimalno tehnološko zaokroženost obeh programov s ciljem racionalizacije poslovanja. Odločitev, da iz IMV zrasteta dve samostojni delovni organizaciji, za mnoge ni bi-
la presenečenje, saj ta rešitev zagotavlja in odpira, tako enemu kot drugemu programu, nove možnosti.
Seveda ideja, ki pa po zaslugi ZOP ni več le to, ne bo speljana čez noč, zaletavo in nepremišljeno. Z zadovoljstvom lahko ugotovimo, da se od vseh let delovanja k organizaciji pristopa strokovno in načrtno tokrat (žal) prvič.
Z namenom pojasniti in izkristalizirati reorganizacijo, je bil pripravljen tudi sestanek 11.7. 1985, ki gaje vodil član ZKPO Anton Kuhar, prisostvovali pa so mu strokovnjaki ZOP, predsedniki IS občin, kjer delujejo TOZD IMV, direktorji posameznih TOZD prikoliške dejavnosti.
Že v uvodu je bilo pojasnjeno, da se bo SR Slovenija in širša družbena skupnost zavzela, da je prikoliški program, ki je skoraj 90% izvozno usmerjen, prioritetnega pomena in kot takšen našel tudi prostor v planskih dokumentih, za kar pa je pogoj nova organiziranost, oziroma racionalizacija poslovnega sistema. Istočasno ne stoji ob strani avtomobilski program, ki pa je v veliki meri odvisen od partnerja.
Po dolgotrajni, tehtni, diskusiji so prisotni podprli predlog organiziranja dveh samostojnih delovnih organizacij. V zvezi z novo organiziranostjo prikoliške dejavnosti, ki naj bo v funkciji doseganja ciljev so strokovnjaki ZOP pripravili dve varianti, ki bosta v tem tednu predstavljeni IS občin, kjer bodo lahko s tem v zvezi oblikovani dodatni predlogi in pobude.
Zavedati pa se moramo, da je organizacija dinamična zadeva, in da so nosilci reorganizacije odgovorni za uveljavljanje le-te.
OBVESTILO
Ker smo v letošnjem letu izdali v daljših časovnih razmakih le tri številke Kurirja, se je v uredništvu nabralo nekaj tekstov, ki so čakali na objavo. Nekateri med njimi bodo žal zaradi neaktualnosti ostali neobjavljeni in se njihovim piscem opravičujemo, nekaj tekstov pa danes objavljamo.
Uredništvo
Prodajati se moramo naučiti
V času po prihodu ZKPO DO IMV je tržna dejavnost v DO IMV doživela precejšne organizacijske spremembe, ki naj bi vplivale na način in kvaliteto dela ter pripeljale do zaželenih učinkov. Za področje teh aktivnosti, ob še ostalih, je s strani ZKPO IMV zadolžen Dušan Lavrič, član tega organa, ki smo mu s tem v zvezi postavili nekaj vprašanj.
Tov. Lavrič, ob prevzemu vaše zadolžitve tudi za tržno dejavnost ste takoj energično posegli v njeno organiziranost, ki naj bi v končni fazi pripeljala do večjih prodajnih efektov.
Lavrič: »Že ob samem prihodu v IMV smo ugotovili, da je tržna dejavnost IMV razdrobljena, tako v smislu nabavnih in prodajnih kot ostalih marketinških dejavnosti, ki naj bi bile enotno organizirane v TOZD Commerce. Prav zaradi tega ni bilo mogoče vzpostaviti funkcije, ki se od tega segmenta poslovnega sistema pričakuje. Nujno in brezpogojno je namreč, da se komercialna strategija združuje in vodi z enega mesta. Prav iz teh razlogov smo se morali najprej lotiti reorganizacije komeri-calne dejavnosti in sicer tako, da združimo vse nabavne in prodajne aktivnosti, tako doma kot v izvozu, v okviru enotnega TOZD Commerce, ki naj bo tudi registriran za opravljanje zunanjetrgovinskih dejavnosti, kar bi omogočilo formalno pravno likvidacijo ZIF Ljubljana.«
Tako so v okviru TOZD Commerce organizirani sledeči sektorji: sektor za domačo prodajo, ki ga vodi Cirila Zajc, sektor izvoza vodi Dušan Sever, sektor poprodaj-nih aktivnosti (rezervni deli, servis...) vodi Anton Jakše, sektor kooperacijskih aranžmajev, ki je vmesni člen ali v funkciji povezave uvoza in izvoza, vodi ga Andrej Mamilo-vič, sektor marketinga (Ivan Ban) in sektor nabave (Andrej Andrijanič) na domačem trgu in uvozu, vendar ne kot izključno operativen sektor, temveč sektor, ki vodi določeno enotno nabavno politiko ter do naših proizvodnih TOZD kot do dobaviteljev.
Ob tej novi organiziranosti, ki jo je brez dvoma že čutiti, ne gre pozabljati tudi na reorganizacijo. oz. na spremembo odnosov do naših podjetij v tujini (PVT). Delovanje le-teh je bilo v preteklosti tistim članom kolektiva, ki z njimi niso imeli neposrednega stika, ne-
poznano. Žal, tudi preko časopisa o njih nismo pisali, izvze-vši rutinsko obarvano reportažo novinarjev Dolenjskega lista. Zato bi vas prosili, da nam poveste nekaj tudi o ukrepih na tem področju.
Lavrič: »Čvrsto smo se lotili tudi razčiščevanja ne vedno jasnih odnosov IMV — PVT. Kot prvo smo morali razčistiti organiziranost ter kadrovsko zasedbo, ki žal marsikje ni bila ustrezna ter seveda revidirati ,budžet’ teh podjetij za poslovanje v letu 1985 in jasno začrtali cilje — oz. želene poslovne rezultate.
Neprijetna je ugotovitev, da je večina PVT poslovala z negativnimi rezultati, kar pa ni presenetljivo ob njihovem statusu, ki so ga imeli v preteklosti, ko so bili le sami sebi namen. Z vso ostrino smo postavili zahtevo, da PVT deluje brezpogojno v funkciji proizvodnje kot zaključna stopnja v osnovnih proizvodnih odnosih. V bodočnosti ne bomo dopuščali več nikakršnih dialogov z relacijami kot npr. »mi in vi«! Že samo število zaposlenih v PVT (izvze-vši Deinze—Belgija) je opozarjalo na neracionalnost. Tako smo PVT v Holandiji likvidirali in bo v bodoče funkcijo prodaje na tem trgu prevzel Deinze. V večini PVT smo zmanjšali število zaposlenih iz skupnega števila 113 na 83 zaposlenih.
Ob stroških poslovanja PVT smo bili kategorični, da le ti ne smejo biti večji od 12% glede na prodajno realizacijo, saj so bili v preteklosti 40% in celo več. S tem ukrepom je dosežen 25% večji izvoz prikolic (cca 4 mio dolarjev).
Strogo pa vršimo tudi kontrolo nad finančnim stanjem PVT in smo s tem namenom uredili tudi posebni oddelek v računovodstvu v Novem mestu.
Vendar s temi aktivnostmi nismo pri kraju, v bodoče oz. najpozneje do 31. 12.1985 moramo izdelati takšen sistem delovanja PVT, da nam bo omogočal dosegati' vse višje izvozne cilje.«
Ob prodajni mreži v tujini je nedvomno potrebno storiti marsikaj tudi pri organiziranju domače prodajne mreže. Avtomobilov ne moremo prodajati več tako kot v preteklosti, ko so bile kolone kupcev že v zgodnjih jutranjih urah pred prodajalnami. Gotovo ne moremo stati ob strani in čakati da se ti časi vrnejo.
Lavrič: »Naj najprej spregovorim o prodajni mreži. Domača, tudi naša lastna, prodajna mreža je preobširna, rezultati pa ji niso enakovredni. Tudi na tem področju je-nujna reorganizacija in s tem v zvezi so koncepti že pripravljeni. Zadržali bomo del lastne prodajne mreže in del preko trgovskih hiš.
V IMV se do sedaj nismo srečali s pravo prodajo vozil, pač pa smo jih le disponirali. Nahajamo pa se v obdobju, ko so cene visoke in je k prodaji potrebno pristopiti resneje. V bodoče si ne bomo dovoljevali nikakršne prodaje z izgubo, garantiranimi cenami, skratka načinom, ki nam bo povečal izgubo, kot seje to dogajalo v preteklosti, ko se je po tej poti premoščala trenutna likvidnost, v bistvu pa se je povečala le izguba.
Sedaj so za vse izdelke narejene kalkulacije, na osnovi katerih smo ugotovili, da pri nekaterih nismo pokrivali direktnih stroškov. Trenutna cena to pokriva in še 15% fiksnih stroškov, vendar pa s tem še vedno ni pokrita lastna cena avta. V tej smeri je dan poudarek pospešenemu delovanju sektorja poprodajnih aktivnosti.
V prodaji nujno potrebujemo drugačne pristope in kadre. Žal takšnih ljudi nimamo, zato bo izvajanje te funkcije nekoliko daljše. Za samo prodajo in njen upad se ne bojimo, saj se nam ponuja možnost plasmaja vozil na področju, kjer Renault ni prisoten.
In tudi na domačem trgu ni tako črno, kot bi morda kdo pričakoval, saj smo sami junija odpremili 2429 vozil. Po planu moramo na domačem trgu do konca leta prodati še 1200 R-4, za kar pa ni strahu, da ne bi realizirali.«
Izvoz prikolic spodbuden
Prodaja prikolic po lanskem antidumping postopku v tej sezoni doživlja renesanso, saj strokovne službe zatrjujejo, da v letošnji sezoni poteka prodaja na tujih tržiščih v primerjavi s konkurenco in v primerjavi z lansko sezono uspešno.
Osnovni razlog je nova, moderna oblika, sendvič tehnologija, kvalitetnejša notranja oprema prikolice in ne nazadnje kvaliteta izdelave proizvoda.
Razveseljiv je podatek, da so vsi izvozni proizvodi za sezono 85, ki se zaključuje 30.
6.	1985, prodani, vendar kupci želijo dodatne količinfe, ki pa jih žal ne moremo zagotoviti zaradi nenehnih težav pri preskrbi ustreznih material,ov. V gospodarskem načrtu za leto 1985 je bila načrtovana proizvodnja 16.120 prikolic, od tega za domači trg 350, 250 za Sovjetsko zvezo in 105 za Irak. Za prodajo na zahodno evropsko tržišče je bilo planiranih 15.415 prikolic. Vse te količine
so bile dokončno naročene in so nad 50% že predane.
Vrednost izvoza prikolic v letu 1985 znaša 27.570.000 dolarjev ali 772 milijard starih dinarjev.
Na domačem trgu smo prodali vse stare zaloge prikolic v Novem mestu, v Brežicah pa je ostalo še 40 izvoznih modelov za devizno prodajo našim zdomcem.
Z določenimi ukrepi v proizvodnem procesu, nabavi in odpremi bo omogočena realizacija v prvih šestih mesecih 8.135 prikolic v skupni vrednosti 12.569.000 dolarjev ali 342 milijard starih dinarjev.
Izvozne cene so v povprečju višje za 20% na račun znižanja stroškov zunanje trgovinske mreže in seveda na račun novih modelov.
V izvozu pospešeno obdelujejo nova tržišča v Severni Afriki in Bližnjem vzhodu in pripravljajo ponudbe posebnih prikolic za delovišča, prodajalne ipd.
POMOČ SINDIKATA
Občinski svet Zveze sindikatov Novo mesto ima v finančnem načrtu za letošnje leto 2.000.000,00 din namenskih sredstev za finančno pomoč delavcem in nekaj manj kot 1.000.000,00 din za zdraviliško zdravljenje in preventivno zdravstveno rekreacijo. Predsedstvo občinskega sveta ZS je oblikovalo merila v obliki pravilnikov, kijih lahko dobite pri predsednikih svojih OOS, po katerih bo na osnovi vlog strokovnih služb v organizacijah združenega dela (socialna služba) sklepal svet za življenjske in delovne pogoje pri občinskem svetu Zveze sindikatov.
2. regijsko proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev dolenjske regije 15. 6. 1985
Leto je hitro okrog in kovinarji raznih poklicev so ponovno dokazali razvoj znanja pri strokovnem delu in pri poznavanju samoupravljanja in varstva pri delu.
Tekmovanje je organiziral pripravljalni odbor pri občinskem svetu Zveze sindikatov Slovenije, ki je tekmovanje v posameznih poklicih zaupal organizacijam združenega dela, ki imajo možnosti in opremo za izvedbo tekmovanja v posameznih poklicih.
Samo organizacijo in izvedbo tekmovanja varilcev v 1MV v Novem mestu je prevzela sekcija za varilstvo pri Društvu inženirjev in tehnikov, ki šteje 10 tehnologov, ki se ukvarjajo z varjenjem. Njim so pomagali še ostali tehniki in sodelavci ter delegati iz posameznih občin, saj organizacija takšnega tekmovanja zahteva poleg spremljanja dela na delovnem mestu še zagotovitev varnosti pri delu, medicinsko pomoč, meritve v me-rilnici in ne nazadnje tudi organizacijo malice za tekmovalce, saj se teoretski del tekmovanja začne že ob sedmi uri zjutraj, praktični del pa ob deveti uri in poteka do 12.30.
Po izboru na občinskem tekmovanju 18. 5. 1985, kjer je v posameznih varilskih poklicih tekmovalo 12 varilcev v dveh poklicih, so se regijskega tekmovanja lahko udeležili samo po trije najboljši varilci v vsakem poklicu iz vsake občine.
Z veseljem lahko ugotovimo, da so predstavniki IMV iz tozdov novomeške in metliške občine predstavljali kar 47 odstotkov vseh tekmovalcev.
Pa poglejmo udeležbo in uspeh naših predstavnikov.
Plamenski varilci, skoraj 6 tekmovalcev: v
2.	mesto ŽAGAR Stane THS teor. 10. mesto prakt. 4. mesto
3.	mesto DRAGOVAN Anton Suhor teor. 3. mesto prakt. 2. mesto
4.	mesto PUNGERČAR Leopold TAP. III. teor. 6.mesto Prakt. 3. mesto
6.	mesto KLEMENČIČ Jože TAP. III. teor. 4. mesto Prakt. 6. mesto
CO, varilci, skupaj 8 tekmovalcev;
L mesto DJORDJEVIČ Predrag TA teor. L mesto Prakt. 1. mesto
4.	mesto CIGLIČ Nikola Suhor teor. 3. mesto prakt. 4, mesto
7.	mesto JURKOVIČ Draga Suhor teor. 7. mesto prakt.
7.	mesto
Ročno elektroobločni varilci, skupaj 5 tekmovalcev:
3. mesto Zidarič Rado Suhor teor. 4. mesto prakt. 3. mesto
5.	mesto Zvonkovič Josip Suhor teor. 4. mesto prakt. 4. mesto
In kaj lahko iz rezultatov zaključimo?
Pohvalna in spodbudna je številčna pripravljenost delavcev specialistov za sodelovanje na strokovnih poklicnih tekmovanjih.
Imamo tudi dobre varilce— strokovnjake, katerim ne manjka delovnih izkušenj, čeprav bi lahko še izboljšali kvaliteto dela na račun hitrosti izvajanja praktične naloge. Verjetno jim je hitrost dela že preveč zlezla v kri, saj moramo priznati, da proizvajamo avtomobile z enakim, če ne z večjim tempom kot v zahodnih državah, saj smo v zadnjih letih občutno zvišali produktivnost, zaradi česar pa kvaliteta ne bi smela pešati. Bolj zaskrbljujoče je teoretično znanje v stroki in v poznavanju samoupravljanja in varstva pri delu, kajti izobražen delavec je dober delavec in dober samoupravljalec.
Vodilni ljudje v tovarni morajo živeti s spoznavanjem, da ima vsak poklic specifične zahteve, ki sijih delavci pridobimo le ob organiziranem izobraževanju.
V	naši organizaciji združenega dela smo dolga leta zanemarjali izobraževanje vseh nivojev delavcev, saj pri varilcih, ki opravljajo pomembno nalogo v proizvodnem procesu izdelave avtomobila, praktično in teoretično znanje še kako pomembno vpliva na kvaliteto izdelka, saj celoten proces varjenja krmilijo s svojim znanjem in praktičnimi izkušnjami, kjer znanje in ročna spretnost v večini primerov odločata o kvaliteti izdelka.
Torej bomo morali organiziranemu izobraževanju delavcev posvetiti veliko več pozornosti.
Odprta vprašanja:
V	vsakem človeku tli želja po tekmovanju, saj je to delček pradavne potrebe človeka po obstoju. Seveda danes posameznik tekmuje v vsem mogočem, tudi s sosedom. Če pa je
tekmovanje organizirano in družbeno koristno, saj v telesni kulturi krepi človeka, v kulturi duha, v praktičnem delu pa ustvarjamo vsi pogoje za razvoj naše družbe in boljši jutri svojim otrokom in bodočim rodovom.
Tekmovanje pa izgubi svoj pomen, če traja 1 dan v letu jn če se zmagovalce pozabi. Že nekaj časa razmišljamo in iščemo način in obliko tekmovanja, v katerega bi se vključili vsi delavci in bi potekalo na delovnem mestu skozi vse leto. Ocenjevali bi prizadevnost, kvaliteto, skrb za delovna sredstva, varnost pri delu pa tudi angažiranje delavca pri delu v sindikalni skupini na področju samoupravljanja. Na takšen način bi v resnici lahko izbrali najboljše predstavnike, ki bi zastopali organizacijo na višjih tekmovanjih.
Kako spodbuditi udeležbo na tekmovanjih? Z ustreznim nagrajevanjem. Če smo rekli, da bomo nagrajevali po delovnih uspehih, mislim, da je tekmovalni uspeh prav tako delovni uspeh. Že nekaj organizacij združenega dela ima urejene pravilnike tako, da tekmovalci dobijo, odvisno od uvrstitve in nivoja tkemovanja (v TOZD, DO, občinskem, regijskem, republiškem in državnem) določeno število točk, ki jim pripada do naslednjega tekmovanja. Če uspeha ne ponovijo ali pa se tekmovanja ne udeležijo jim tudi zapade pravica do dodatka.
Seveda nam takšnega pravilnika ne bo nihče napisal. Zanj se moramo zavzeti vsi delavci, v sindikalnih skupinah zadeve preučiti in predlagati delegatom delavskih svetov, da o tem razpravljajo na sejah in se samoupravno odločimo.
Na tak način bomo spodbudili slehernega delavca specialista, da se bo vključil v to aktivnost, ki pa ne bo koristila samo posamezniku ampak celotni družbi.
ZADNJA NOVICA
Na republiškem tekmovanju kovinarjev od 27. do 29. junija v Velenju so imeli pravico nastopa prvo in drugouvrščeni na regijskih tekmovanjih.
IMV sta zastopala Stane Žagar iz Tehnoservisa in Predrag Djordjevič iz TA. Dosegla sta sledeč uspeh;
Co, varilci, 25 tekmovalcev:
8.	mesto Predrag Djordjevič, teorija 8. mesto, praktični del 13. mesto.
Piam. varilci, 22 tekmovalcev: 20. mesto Stane Žagar, teorija 20. mesto, praktični del 18. mesto.
Tovarišema iskreno čestitamo!
sekcija za varjenje pri Društvu inž. in tehn.
IMV
PRIKOLICE SERIJE C SEZONE 86
Razvojni inštitut IMV je za sezono 86 pripravil novo podobo prikolic serije C. Prototip so si v začetku junija ogledali predstavniki naših podjetij v tujini in ga dobro sprejeli.
Naš namen je bil, da na osnovi obstoječih modelov in značilne zunanje oblike serije Mistral posodobimo zunanjost in notranjost prikolic, izboljšamo nekatere detajle, povečamo funkcionalnost in po možnosti pocenimo izdelek.
ti predstavlja polintegrirani okrov za plinske jeklenke ter uvedba nove barvne kombinacije pločevine. Poleg značilne IMV modre barve je dodana še turkizna barva, ki je razdeljena v ožje pasove. Oblogo iz plastike v spodnjem delu prikolice je nadomestila pločevina v sivi barvi. Omeniti moramo tudi novo izvedbo oken, ki omogoča večji prihranek materiala.
Notranjost prikolice serije C.
Notranjost prikolice je doživela spremembe v stilu in dekorju. Zamenjani so dezeni vseh osnovnih materialov. Za izdelavo pohištva smo uporabili vezano ploščo z mikrof-olijo v dezenu temnega hrasta. Vrata pohištva imajo okvir iz masivnega lesa. Obloge miznih plošč so barvno usklajene z
lesom. Izboljšali smo kvaliteto in videz toplotnega poda ter barvno dopolnili toaletni prostor z novo stensko oblogo. Zaradi specifičnih zahtev evropskih tržišč smo pripravili več variant tekstila, od katerih smo obdržali dve, eno za Francijo, drugo za ostala evropska tržišča.
ADRIA!
CARAVANCLUB
Omeniti moramo, da pot do prototipa ni bila lahka. Največje probleme smo imeli zaradi oddaljenosti in dolgih dobavnih rokov nekaterih dobaviteljev strateških materialov. Ovira je tudi nezadostna opremljenost nekaterih tozdov, ki nas sili, da storitve iščemo zunanj IMV. To velja predvsem za izdelavo masivnih pohištvenih vrat in prešivanje tekstila.
Prve prikolice nove serije C bodo serijsko izdelane v mese-
cu avgustu v Brežicah in bodo jeseni razstavljene na vseh večjih evropskih sejmih.
Menimo, da je z estetskimi in funkcionalnimi spremembami in izboljšavami naša »de luxe« serija spet ujela korak z ostalimi evropskimi proizvajalci in upamo na ugoden odziv in seveda dobro prodajo.
TOZD RI Tatjana Bremšak Žerovec
Koper
Novosti za domače tržišče
Motorno kilo Tomos BT, ki ga je Tomos doslej izdeloval le v svoji tovarni na Nizozemskem, bodo odslej delali tudi v Kopru. Prvih 500 takih motornih koles s prostornino 50 kubičnih centimetrov, ki razvijejo hitrost 70 km. na uro, bodo izdelali že v septembru. V prihodnjih letih načrtuje Tomos proizvodnjo okrog 20 tisoč tovrstnih motorjev. Dru-
ga novost, ki jo Tomos pripravlja za popestritev ponudbe, bo nov izvenkrmni motor z oznako »T-5« za ljubitelje navtike. Ta motor se bo od drugih Tomosovih motorjev razlikoval predvsem po prostornini, ki znaša 80 do 90 kubikov, opremljen pa bo tudi z menjalnikom, kar bo omogočalo tudi vzvratno vožnjo.
Ljubo Skupek
Odhajate na počitnice?
Prijetno nekajdnevno poležavanje na obali sinjega Jadrana je danes ne tako redkim le še sen: ali ni več prostih kapacitet ali pa, vedno več pa je takšnih, predstavlja oddih na mOrju preveliko obremenitev za družinski proračun.
In prav iz teh razlogov se marsikdo odloči za cenejšo varianto — kako preživeti tistih nekaj zasluženih dni oddiha. Blizu Novega mesta so toplice, Gorjanci, ki ponujajo oddih na drugačen način. Zal pa jo je že marsikdo mahnil proti Miklavžu in tam naletel na zaprte duri. Vsem tem naj povemo, daje trenutno dom odprt le ob koncu tedna, torej od petka do . nedelje. Gotovo se spominjate, da so lani ob zboru planincev Slovenije v domu zagorele električne svetilke, vse je nared da nekega lepega dne iz vodovodnih pip priteče voda, narediti je treba le še zajetje. O priljubljenosti doma, ki nudi 25 skupnih ležišč, ni potrebno izgubljati besed. Kar precej je takšnih družin, ki ob domu vsako leto kampirajo. Zal pa vsi pogrešamo stalnega oskrbnika, ki bi bivanje naredil še prijetnejše. Načrtov okrog kompleksa Gorjanci in s tem v zvezi tudi z našim domom pri Miklavžu je bilo precej. Sedaj je v globalu pripravljena projektna ureditev in opredelitev Gorjancev, med drugim je načrtovana ureditev terenov za zimsko rekreacijo.
Naše želje, vezane na dom in njegovo okolico, pa so skromnejše. Uredili naj bi prostor za
kampiranje in športno-rekrea-cijske površine.
In dokler je tako, ostane dom pri Miklavžu in kampiranje ob njem le za tiste z vsaj malo avanturistične krvi. Če pa bi po vsej sili želeli zamenjati gnečo in neznosno vročino jadranskih plaž za nekaj mir-nješega, sta tu še dve prikolici v Gozd Martuljku, ki sta na razpolago vse leto. Kamp, v katerem sta locirani, je eden redkih v naši domovini, ki je odprt celo leto in tudi žal eden redkih izjemno čistih in urejenih. Na razpolago so vam teniška igrišča in bazen, da ne govorimo o možnostih izletov in planinarjenja. In še cena; dnevno vas bo najem prikolice stal 500 dinarjev.
Ostalim pa je ponujena možnost letovanja na kredit v Pakoštanih na Rabcu.
O Pakoštanih smo v Kurirju pisali že veliko, tako da jih skoraj dodobra poznate tudi tisti, ki tam še niste letovali. Zato tokrat nekaj več besed o Rabcu, ki seje v naših internih ponudbah letovanja pojavil lani prvič.
Mesto leži v Istri, na sredini poti med Reko in Pulo. Je prijeten, ne prevelik, a izjemno urejen turističen kraj, obdan z bogatimi gozdovi. Kamp je v zalivu v oljčem nasadu. Površina kampa, ki sodi v II. kategorijo, je precejšna in skrbno negovana. Res da se tu ne morejo pohvaliti z bogato senco borovih gozdov kot v Pakoštanih, so pa v vsem drugem pred njimi — pred-
Vse tri prikolice so postavljene skupaj.
vsem s higieno sanitarij. Žal so na travnatih, skrbno negovanih površinah le tri prikolice (ena, deležna velikega zanimanja gostov, iz serije Mistral) namenjene članom našega kolektiva. Tu se ne boste dolgočasili tudi, če vam bodo onemogočene aktivnosti na plaži, saj vam ponujajo vrsto možnosti za rekreacijo; urejena igrišča za igre z žogo, teniška igrišča, mini golf, izposojajo vse vrste plovil. In če niste razpoloženi za nobeno teh aktivnosti, se lahko sprehajate po skrbno urejeni sprehajalni poti, ki vas nekaj kilometrov vodi ob redno vzdrževani obali. Tudi otroci
se ne bodo dolgočasili na igriščih, namenjenim njim. Nedvomno vas zanima, kako je urejen prostor, namenjen poležavanju in sončenju. Plaža v kampu je prodnata, če pa ste v tem »poslu« individualist, so vzdolž obale urejeni na skalnatih površinah betonski platoji, kjer je prostora ravno za družino. Tudi nudisti bodo našli njim namenjeno plažo nekoliko proč od kampa.
Res pa je, da vse to terja višje cene!
Naj bo reklame dovolj! Upamo, da boste svoj oddih preživeli čim prijetneje in nam morda sporočili tudi svoje vtise in izkušnje.
9. delovno srečanje kovinarjev Slovenije v Titovem Velenju za memorial Leskoška—Luke
Na tem srečanju elektro in kovinarske predelovalne industrije Slovenije smo sodelovali tudi likovniki amaterji iz delovnih organizacij. Imeli smo razstavljena svoja dela v
domu kulture v Titovem Velenju. Tu je strokovna komisija odbrala najboljša poslana dela in jih razstavila v avli kulturnega doma. Likovniki iz naše DO smo se udeleževali že nekaterih razstav v okviru tekmovanj in smo veseli tudi letos, ker so bila razstavljena vsa naša dela. Razstavo smo si ogledali tudi likovniki iz naše DO na povabilo organizatorja srečanja. Udeležili smo se tudi otvoritvene slovesnosti pred pričetkom tekmovalnega programa srečanja. Razstava je bila zanimiva za veliko ljudi, kajti to je bila razstava delavcev iz trinajst različnih DO Slovenije: Kovinotehna, Tomos, Železarna Jesenice, Železarna Ravne, IMV, Keramika Gorenja, Gorenje.
Tu smo se srečali tudi z udeleženci tekmovanja. Po otvoritvi tekmovanja na ogledu razstave, ki sojo ocenili kot zelo kvalitetno, so izrazili željo, da bi takšne razstave prirejali pogosteje, da bi tudi amaterji lahko več pokazali, kaj ustvarjajo po delu.
Kmalu nova prodajalna rezervnih delov
Ena od važnih aktivnosti Službe prodaje rezervnih delov so tudi lastne IMV — poslovalnice. Z novo organiziranostjo IMV-ja spadajo te poslovalnice organizacijsko v sektor Poprodajnih aktivnosti pod Službo prodaje rezervnih delov. Do sedaj so te poslovalnice spadale pod sektor Gotovih izdelkov.
Ker predstavljajo IMV — poslovalnice v sklopu celotne prodaje rezervnih delov eno četrtino realizacije, smo smatrali, da moramo z določenimi aktivnostmi pospešiti prodajo. Glavni problem za novomeško poslovalnico predstavljajo nenamenski prostori.
Pridobili smo si okoli 110
m2 prostorov od TOZD-a Proizvodnje prikolic ter jih namensko adaptirali. S takim načinom mislimo preurediti tudi ostale prostore, ki bodo namensko služili potrebam prodajalne. Taka prodajalna kot je sedaj ustvarja že apriori negativno mnenje pri strankah, kar pa nam nikakor ni v prid.
S pridobitvijo omenjenih prostorov bomo aktivirali tudi prodajo poškodovanih in ne-kurantnih rezervnih delov ter ostalega blaga. Ta specifična prodajalna bo prodajala rezervne dele po znižani ceni in bo odprtega tipa za vse fizične in pravne osebe. Predvidevamo začetek poslovanja s 1.
8.	1985.
Požrtvovalnost, ki se obrestuje
Izboljšanje poslovnih rezultatov je cilj, ki si ga prizadevamo vsi doseči. Vendar nekateri še vedno čakajo, da se bo to zgodilo samo od sebe, drugi pa (in teh je na srečo več) prispevajo k temu cilju s svojim lastnim delom.
O pomembnosti in vlogi sektorja poprodajnih aktivnosti (TOZD Commerce) ne gre izgubljati besed. Vemo, da se ravno na tem področju lahko dosežejo dobri rezultati, ki pa jih seveda pogojuje človeški faktor, skratka angažiranost, iniciativnost in prodornost. Vsled tega je spodbudna akcija delavcev tega sektorja, ki so si zadali ambiciozen plan v prodaji rezervnih delov — ustvariti 50 milijard dinarjev v mesecu juniju. In so jih tudi dosegli in ne le to — tudi presegli. Dokazali so, da se da. Res, da tega torsiranega tempa dela v podaljšanem delavniku, prostih sobotah, skoraj cel mesec ni moč izdržati nepretrgoma. Toda spodbudno je, da s tem v zvezi ni bilo nikakršnih odporov, s strani zaposlenih (tudi mater ), kar lahko razumemo kot ponoven dokaz še vedno visoke zavesti zaposlenih, kije bila že velikokrat na testiranju in nikoli ni zatajila.
Upajmo, da ta aktivnost ne bo enkratna, pač pa se bo iz meseca v mesec nadaljevala!
Komisija za sprejem otrok v vzgojno varstveni zavod je zaključila delo
V mesecu marcu vsako leto starši izpolnijo vloge za sprejem otroka v vzgojno varstveni zavod. V vlogi imajo možnost obširneje pojasniti težave, ki jih imajo z varstvom otroka. Ob oddaji vloge se lahko o problemih pogovorijo še s socialno delavko. Starši lahko oddajo vloge le evidenčno, kar pomeni, da imajo trenutno rešeno varstvo, želijo pa, da bo njihova vloga obravnavana v prihodnjem letu. Takšnih vlog je bilo letos oddanih kar 110.
Vseh vlog v občini Novo mesto je bilo vloženih 560. Prostih mest je bilo seveda tokrat manj kot vlog 346, 140 je bilo opravljenih premestitev, ker otroci v prejšnjem letu niso bili sprejeti v ustrezni vrtec.
Dne 24. 5. in 26. 5. 1985 je komisija za sprejem otrok v vzgojno varstveni zavod obravnavala vloge.JSestav komisije je bil pester. Štela je kar 18 članov. Na komisiji so bili prisotni člani sveta zavoda v razširjeni sestavi z zunanjimi člani. Prisotni smo bili tudi predstavniki iz večjih delovnih organizacij, iz patronažne službe in centra za socialno delo. Iz delovnih organizacij so v večini primerov sodelovale na komisiji socialne delavke, ki poznajo družine prosilcev, poznajo razmere v družini in so seznanjene s težavami varstva.
Delo komisije je bilo ažurno, poglobljeno in odgovorno, saj je bilo pričakovati pritožbe tistih staršev, katerih otroci niso bili sprejti v varstvo. Ti pa zahtevajo obrazložitev za zavrnitev vloge.
Poleg omejitev prostih mest je komisija pri delu morala upoštevati kriterije, ki so določeni v pravilniku o sprejemu otrok v vzgojno varstveni zavod. Ti pa so: zaposlitev obeh staršev, čakalna doba vloge, število otrok v družini, nizki osebni dohodki, socialne razmere, bolezni v družini ipd..
Za prosilce iz naše delovne organizacije sva letos zagovarjali vloge tovarišica Jerele Marija iz TOZD Tovarna avtomobilov kot član odbora za svobodno menjavo dela pri skupnosti otroškega varstva in jaz kot socialna delavka v IMV.
Naših vlog je bilo 79. Nimamo pa podatkov, koliko je evidenčnih vlog. S prosilci smo se pred delom komisije pogovorili. V ta namen smo pripravili vprašalnik, s pomočjo katerega smo dobili potrebne podatke o otroku, družini, starših, kajti s pripravljenimi podatki smo komisiji lažje in objektivneje predstavili posamezni primer, kar je bil tudi namen naše prisotnosti.
Moram poudariti, da najino delo na komisiji ni bilo lahko, saj so naši delavci prednjačili z nizkimi osebnimi dohodki, kot delovna organizacija pa poleg rednih obveznosti za potrebe otroškega varstva ne prispevamo ničesar. Več drugih delovnih organizacij je prispevalo svoj delež tako ali drugače: KRKA in NOVOLES sta prispevala finančna sredstva in na ta način odkupila določeno število mest, LABOD je odstopil zemljišče za gradnjo vrtca v Ločni, NOVOTEKS je zgradil vrtec v okviru tovarne ipd..
1 -
Zal našim delavcem tudi za v bodoče ne moremo obljubiti nič obetavnega, da bomo kmalu organizirali vrtec v IMV-ju. Aktivnosti in prizadevanja, da bi preuredili dve hiši za potrebe otroškega varstva, niso rodile uspehov. Po predhodnem izračunu je adaptacija predraga, rešitev bi bila le začasna in za to ni smotrno vlagati tako visoka sredstva v adaptacijo.
Pregled števila vlog po letnikih rojstva otroka za šolsko leto 1985/86
letnik rojstva otroka	število vlog	sprejeti	odklonjeni
1979	1	1	
1980	2	2	
1981	6	5	1
1982	14	13	1
1983	29	21 (3)	5
1984	21	11	10
1985	6	4	2
skupaj	79	57	22
Od 79 vlog je bilo 57 vlog ali 72% pozitivno rešenih, 22 vlog pa je bilo zavrnjenih. Razlog zavrnitve je samo eden in to je pomanjkanje prostora v vrtcih. Vrtec na Ragovski je zelo obremenjen, zanj j>rihaja vse več prošenj, ker v Žabji vasi in v okolici ni vrtca. Tako letos za nekatere letnike na Ragovski in na Kristanovi ni bilo niti enega prostega mesta. Starši, katerih otroci niso sprejeti v vrtec, so prizadeti in težko sprejmejo pojasnilo, da za
njihovega malčka ni prostora v vrtcu.
V mesecu juliju je svet zavo- ? da obravnaval pritožbe. Našim prosilcem je bila v petih primerih pritožba pozitivno rešena.
Ker spremljam problematiko otroškega varstva že več let, bi ob tej priložnosti posredovala še podatke o številu prosilcev, o sprejetih v vrtec in o odklonjenih vlogah za nekaj let nazaj:
šolsko leto		število vlog	sprejeti	odklonjeni
1977	/	103	70	33
1978 1979		113 85	69 nimamo podatkov	44
1980		99	34	65
1981		109	49	60
1982		141	74	67
1983		99	78	21
1984		113	57	56
1985		79	57	22
Na koncu naj poudarim še to, da sva s tov. Jereletovo dejansko vložili maksimalen napor, da bi čimveč malčkov naših delavcev našlo prostor v vrtcu, žal pa več kot jih je bilo sprejetih, ni bilo mogoče. Po končanem delu pa so naju razočarani starši tako kot prejšnja leta tudi letos napadali, da sva delo slabo opravili. Pojasnil, zakaj njihov otrok ni bil sprejet v vrtec, ni bilo nikoli dovolj in niso bila dovolj ut-
emeljena, nekateri pa so naju osebno žalili in celo grozili. Vem, da je to odraz nizke kulture posameznikov, a vendar to človeka bon. no uiugm delovnih organizacijah se kaj takega ne dogaja, saj se delavci zavedajo, da jih njihovi predstavniki zagovarjajo, in vedo, da komisija ne more sprejeti več otrok, kot je prostih mest.
Božič Marija OKS DSSD
Srečanje upokojencev IMV
Že v začetku leta je bilo drugo skupno srečanje naših upokojencev. Zbralo se jih je okoli 200.
Na začetku je bil kratek kulturni program, v katerem so sodelovali:	pihalni trio iz
glasbene šole Marjana Kozine, učenke — recitatorke iz Osnovne šole 15. divizije na Grmu in domači mešani pevski zbor, ki se je predstavil s šestimi pesmimi.
Upokojence je pozdravil inž. Božo Kočevar. Po programu je bila zakuska. Za dobro vzdušje je poskrbel član našega kolektiva Tine Košmrlj s svojim sinom. Igrala sta pozno
ZAHVALA
Ob smrti mojega moža Avgusta Fajfarja se iskreno zahvaljujem vsem delavcem IMV za izrečena sožalja in podarjeno cvetje.
Slavica Fajfar
v noč. Bilo je veselo in lepo, najvažnejše pa je to, da so bili upokojenci zadovoljni. Izrazili so željo, da bi se naslednje leto zopet srečali.
Srečanja upokojencev so popestrili likovniki — samorastniki, člani našega kolektiva, ki so ob tej priložnosti priredili razstavo. Ponovno so dokazali svojo zavzeto amatersko dejavnost. Nekateri med njimi: Urbančič, Skupek, Petrovič in Verbič so že večkrat dokazali, da si ob rednem delu v tovarni najdejo čas za uspešno likovno ustvarjalnost. Ob tej priložnosti pozivajo neznane talente, da se vključijo v njihovo sekcijo. Želijo si tudi več takih srečanj, da bi bil z njihovo res bogato dejavnostjo seznanjen sleherni član našega kolektiva.
Srečanje upokojencev je zelo vzorno organizirala služba družbenega in socialnega standarda.
ZVONE PAVLIN Proizvodnja prikolic
Znašanje nad šibkejšim
V uredništvu Kurirja smo bili v četrtek, 11. 6. 1985, izredno presenečeni, ko je vse dopoldne zvonil telefon in so člani kolektiva bili polni iniciativ in sugestij v zvezi s pisanjem v Kurirju. Presenečeni smo bili dvakrat, prvič, ker tega nismo vajeni, čeprav smo jih vedno veseli in tudi uresničimo umestne predloge in drugič glede teme, ki so jo vsi ponujali.
Nikakor nas ne razumite napak! Ne gre za to, da podcenjujemo kakršen koli predlog. Vendar pa smo bili kar nekoliko razočarani ob spoznanju, da ob dogajanjih (razno raznih) v kolektivu znamo veliko šušljati, voditi vroče diskusije ob »šanku«, s hladnim »špricarjem« v rokah, polni smo raznih informacij o razburljivih dogodkih in nepravilnostih, nismo pa v stanju vsaj opozoriti nanje, morda ravno uredništvo, ter tem polovičnim informacijam s pomočjo Kurirja priti na rob.
Znamo biti kritizerji, mahamo z nepreverjenimi informacijami, ne znamo pa biti kritični in pravični.
Naj z namenom, da se oglasite v uredništvu, predlagate temo, postavite vprašanja, ponovno zapišemo naši telefonski številki: interna 16, direktna 21-703!
In sedaj k dogodkom, ki so dvignili toliko prahu in zvišali pritisk mnogim med vami, da ste se le odločili poklicati nas. Tisti, ki pričakujete, da bomo pisali o kršitvi delovne discipline, krajah, nedelu, pomembnih poslovnih odločitvah, uspehih v proizvodnji, boste morda nekoliko razočarani.
Gre za lastovice, ki so (presenetljivo) izbrale prostor za svoja gnezda vzdolž celotne avtomobilske hale. Vsakodnevno ste mnogi ob prihodu na delo uživali v njihovem zvrgole-nju, opazovali ste nemočne mlade lastovice, kako se iz dneva v dan razvijajo in glejte, nekdo je posegel v njihova gnezda in jih razdrl. Lastovice pa so zgubljene letale okrog hale. Resnično, nečloveško in kruto dejanje, vredno vseh obsodb. Komu le so nedolžne prijazne ptice bile trn v peti? Morda je koga motila onečedena pot v tovarno ali pa kakšna (gotovo nenamerna) pošiljka na glavo (takšnih reči večin to namernih! prileti z balkona, kjer se nekateri včasih v blaženem brezdelju sončijo in zabavajo). Vendar pa opravičila ni. Tako kot tudi ne razloga, da bi lastovkam odpovedali gostoljubje. Lahko pa bi poskrbeli, da bi bila pot snažnejša, zidovi ob njej očiščeni raznih parol, izlivov in avtogramov!
S pesmijo mimo častne tribune.
Peli smo v Šentvidu
Kot vsako leto od začetka delovanja našega mešanega pevskega zbora smo se tudi letos udeležili tokrat že XVI. pevskega tabora v Šentvidu pri Stični. Zal pa nam letos vreme ni bilo naklonjeno kot prejšnja leta, saj nas je močno »pral« dež, druga leta je žgalo sonce.
Poleg ostalih nastopov, ki smo jih imeli med šolskim letom (od septembra do junija) se vedno zelo vestno pripravljamo za pevski tabor, s čimer nekako zaključimo naše pevsko leto. Udeležiti se pevskega tabora je za vsakega pevca še posebna čast, a hkrati tudi velik napor. Vendar ko zadoni pesem iz tolikih grl, pozabimo na vse slabo in tudi na vse tiste ure in večere, ki smo jih posvetili pevskim vajam, kajti program je vedno precej zahteven. Srečamo se z drugimi zbori in seveda tudi z našim pobratenim pevskim zborom Slavček iz Trbovelj. Ko tako izmenjavamo mnenja, ugotovimo, da se eni in drugi srečujemo s podobnimi težavami, med katerimi je najhujši problem vključevanje mladih, novih članov v naše pevske vrste. V tem letu se nam je pridružilo nekaj fantov in deklet, kar nas razveseljuje, še zlasti, ko vidimo, da se uspešno vključujejo v naše delo, prepevanje in ohranjanje naše prelepe Slovenke pesmi. Saj ni prav nič
nujnejše delo, obenem se tudi v bodoče priporočamo za avtobusne prevoze na pevske prireditve, saj to navsezadnje ni privatni hobi članov pevskega zbora, ampak predstavljamo našo delovno organizacijo.
Za primer naj povem samo to, kako prijetno in ponosno smo se počutili, ko smo prišli prvič na pevski tabor v Šentvid leta 1979 in tam videli v plap-
Nikoli ni prepozno
olanju vetra tudi zastavo nase delovne organizacije. Ponosno smo si rekli: »Peli bomo, dokler nam bodo grla dala, pa čeprav bo še tako hudo!«
Da bomo lažje vlekli naš zaprežem kulturni, pevski voz, pridite, pridružite se nam! Dobimo se septembra v osnovni šoli GRM.
Za pevski zbor IMV Jerele Marija
pomembno, koliko let ima človek še pred seboj ali že za seboj.
Do septembra bomo uživali zelo zaslužene počitnice, saj lahko trdimo, da smo imeli, kljub nekaterim težavam, uspešno leto in si tako tudi v bodoče želimo. Seveda bo treba že med počitnicami pripraviti plan dela za naslednje šolsko leto in tudi pogledati, kdo se nas bo še usmilil in nam podaril finančna sredstva, kajti brez njih ne moremo delovati. Moram poudariti, da še nobeno leto nismo bili tako pisani kakor letos na občinski reviji v Novem mestu in v Šentvidu. Denarnih sredstev namreč ni bilo toliko, da bi lahko kupili obleke za nove člane, z oblekami, ki jih imamo na zalogi (od članov, ki so izstopili iz zbora), se pa ni dalo kaj prida pomagati. Kako to slabo vpliva na razpoloženje pevca, ni potrebno posebej poudarjati. Iz naštetega je razvidno, da bo dela in skrbi tudi v bodoče dovolj in da bomo poleg dobre volje, ki jo imamo, ter našega zrelega koordinatorja tov. Turka potrebovali pomoč še od ostalih vodstvenih in sindikalnih delavcev.
Ob tej priložnosti se lepo zahvaljujemo IO sindikata, ki nam je dodelil finančna sredstva, da smo lahko pokrili naj-
Tisti »stari imvejci« gotovo poznate Naceta Mervarja, ki dela v servisni službi TOZD Commerce, saj je v IMV-ju že celih 20 let. Gotovo pa malokdo ve, da je Nace pri svojih 41 letih postal dokaj aktiven športnik — maratonec.
Sam pravi, da se je v mladih letih sicer ukvarjal z raznoraznimi športi, vendar ne aktivno, ko pa je začel graditi hišo, sploh ni bilo več časa za te reči.
In ko je bila 1981. leta hiša zgrajena, se je odločil, da se poslej rekreira drugače, z željo ohraniti kondicijo in dobro počutje. Najprej je začel kolesariti in še isto leto se je začel udeleževati tekmovanj, kjer je dobival vedno več veselja in volje. Vendar pri Nacetu nič ni prepuščeno naključju. Pedantno vodi vso statistiko, zapisuje in kontrolira rezultate treningov, načrtuje ture. Za njim so maratoni na Gorjancih, Štucinov, Dakijev itd.. In koje na biciklu dosegal že dobre rezultate, je hotel ohraniti celoletno aktivnost. V veliko pomoč pri odločitvi mu je bila akcija Brazda vzdržljivosti — KAVELJC in KORENINA, ki zahteva od udeležencev naslednje aktivnosti: zimski tek, suhi tek, kolesarjenje, planinarjenje in plavanje.
Tako je leta 1983 Nace praktično prvič stopil na smuči in pričel s tekom. Bil je popoln samouk in se še isto leto podal na Cerkljanski maraton, kjer je dosegel normo. V suhem teku se je prvič poizkusil na maratonu v Radencih..., ves ta čas pa je tudi intenzivno kolesaril in to leto prevozil 5600 km in pretekel 400 km. Tudi plavalni in planinski krst je prestal in postal prvič kaveljc. Žal edini v Novem mestu. Naziv si je
In še v nečem se je Nace sprobal — v triatlonu. Na Bledu je najprej preplaval jezero, hitel iz vode, se preoblekel in s kolesom v Bohinj in nazaj prevozil 60 km, se spet hitro preoblekel v tekaško opremo in tekel 2 krat okrog jezera — 12 km.
To leto je prekolesaril 3400 km in pretekel 1600 km.
Tudi letos se je Nace prijavil za kaveljca in tokrat posveča več pozornosti teku, kjer ga sedaj vedno spremlja 12-letni sin. Do sedaj je pretekel že 1500 km. Udeležuje se malodane vseh pomembnih maratonov v domovini in tudi zunaj naših meja, seveda kolikor mu to dopuščajo sredstva, saj ni član nobenega kluba in se financira izključno z lastnimi sredstvi.
Vendar mu ni žal ne časa, ne denarja in pravi, da mu to pomeni fizično in psihično sprostitev, Samozadovoljstvo — za katerega lahko na Na-cetovem primeru ugotovimo, da ni nikdar prepozno.
		ZAHVALA Vsem sodelavcem in O OS TOZD Proizvodnja avtomobilov se prisrčno zahvaljujem za pozornosti, ki so mi bile izkazane od odhodu v pokoj, še posebej pa za zbrana denarna sredstva. Mirko Kulovec TOZD PA materi, oddelek \	 >		
ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega brata Božidarja Anžurja se iskreno zahvaljujem za poklonjeno cvetje in izrečena sožalja družbenopolitičnim in samoupravnim organom IMV ter sodelavcem. Marjan Anžur				IMV KURIR izdaja delovna 'organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto. Izhaja vsakih 14 dni v 5500 izvodih. Glavni urednik: Jasna Šinkovec. Odgovorni urednik: Čedo Negovanovič. Tehnični urednik: Mira Žonta. Člani uredniškega odbora: Zvone Pavlin (predsednik), Brigita Redek—Jeriček, Spasenka Lazarov, Danica Mezič, Rudi Dolenšek, Anton Longar, Anton Luzar in Ljubo Skupek. Izdajateljski svet: Marko Rajkovača, Vida Rifelj, Vojko Grobovšek, Jasna Šinkovec, Miloš Jakopec in Spasenka Lazarov (predsednik). Uredništvo in uprava: Novo mesto, Zagrebška c. 18/20. Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Grafika. Tisk: Tiskarna Novo mesto. /