«“'5l,el a”đ authorized by the Ac. of October 6, Ml, » ,„e « the »... „. * ' at trte Post °^ce of CalumsLMich, By order SLOVENSKE NOVICE g] Neodvisen slovenski S) tednik. Najbolj razširjen v severozapadu Z. D. Uspešen za oglaševanje. SLOVENSKE NOVICE of the President, A.S.Burlesori,Postmister G. SLOVENIAN NEWSj An independent Slovenian Weekly. Covers all the territory in the Northwest Best advertising medium. Letnik IV. .UST ZA SLOVENCE V SEVEROZAPADU ZEDINJÈNÌh l)[r/AV spor se v ospredju- da bo L glavni italijanski mirovni debati so sedaj v Rimu- Italijanska zbornica, podpira Orlanda-Delo konference se vse jedno nadal-juje-Nemški mirovni delegati so dospeli v Versailles. N <41 Spremenjena ustava Lige narodov sprejeta. V ! l'aria, 28. aprila, — Eden naj Bji lij važnih tednov cele mirovne jb. «prave se je pričel danes z plen-S4, »o sejo vseli delegatov, pri kale-•ji jC predsednik Wilson razložil ji jeineiijeiie in dodatne točke k ù svi Lige narodov in predlagal, k<: jodelegatje v tej obliki spre). ;4 jejo. listava je bila enoglasno F rejeta. Francos ki in japonski de-jitiso sicer nekaj oporekali, prenda ustava Franciji ne jam-lovolj varnosti pred mogočimi jniočimi napadi od strani Nemči-aponci pa, ker ni bila v« u-jjj ki zajamčena jednakost posameli pili narodnih plemen. Končno so j*iptiidi oni zadovoljili in glaso-jn piai sprejetje. Italija na seji ni Lzsatopana po nikomur, vendar njeno hr.e Balia ja na doku- ^1*0(0 kot članica Lige . V ustav ___binkorporiranit tudi 9 točk, ki Jatijo delavske pravice. H» predlog predsednika Wille bil izvoljen prvim glavnim ikom Lige, ki bo imela svoj vstalo vsaj malo upanja, prišlo do poravnave glede Jadranskega morja. Italijanski delegati sicer niso bili še povabljeni, da ski vodje se vrnejo na konferenco, vendar se je pa iz Itima namignilo, da bi ti prišli nazaj, ako ki se stvari tako uredile,da ne bi pri temenic trjiela njihova čast. •GOTOVO FA. JE TO, DA VE-EIKA TKOJT.CA K A KO It TUDI PREDSE DN K W ILSON STOJIJO TRDNO NA TEM, DA ITALIJA ne dobi REKE in ce potem Italija tudi noče podpisati mirovne pogodbe. i'ariz,I. maja. — Nemški mirovni pooblaščenci, ki so sedaj vsi zbrani v Versailles, bodo dobili v roke mirovno pogodbo najbrže v soboto. ____ CALUMET, MICHIGAN, 2 MAY. 1919. hotela ubiti še mnogo drncih, a-ffi It * ir »ni v Gene vi, Švica, Sir James f® Drummond z nalogo, da ta- Ubtanovitve S prične z delom iteja Lige. Pii», 28. aprila. — Zunanj pister Sonnino je dospel sinoć fhfza. Bil je entuziastično po-pljea, \f govoru v Genoi je da italijanska-" vlada stoji »» ’tem, da dobi, kar, ji po fiti gre. »» italijanski glavni delegati, Nu Jim Oliando in Sonnino Jr pj v Rimu. ;poroči 1 iz Rima je posneti, 2 P'iläQäki delegati niso popol-S?r Porgali zveze z mirovno ^piretico,Ako bi parlament odo-i tališče Orlandovo, se bo St gotovo vnela nova diplomami 's kitila v Farizu. j arou Sonnino je dejal: ae V s1 morajo [.združiti, da PP'rajo vlado, zakaj le narod, ki f^ružen it, jedili, I>o zmagal. I1*111, 29. aprila. — Poslanska Juica je podala zaupnico sedan-fa.z 382 glasovi proti 40 -Us° oddali socijalisti. r0li 29. aprila, «— Friznavš1 [i6 avetovni F dolžnost ’fistili premišljenost, je pr*. L * Orango danes pred zbornico pi o delu mirovne konference. le, da se Italijanske zahteve položaj resei., in Italije, obraniti "]a.lo na tako močno pravico, 1 ‘»orajo zapostaviti vse mo-F'Ued narod ne pogodbe in da se ’1° njihove 'zahteve brezpogoj - p2, 29. aprila. —Lloyd Gaor-& . ?0pet postedoval v Italijan. J» , ' 8Poru. Foslal je enega svojih Äfkov v Rimski naj bi osebno & ^v&rjal OrlaDdu, da naj po-^Uglede Reke. Ker ako JPP '*» tem, da mora priti Re l? 'talijansko kontrolo, je zeh ^ če bojprišlo do spora Jugoslovani v ofenzivi. Kodanj, 30. aprila. — Brzojavka iz Dunaja poroča, da so jugoslovanske čete prekoračile demarkacijsko črto na Koroškem in pričele z ofenzivo proti Nemcem. Bombe poslane na naslov 22 odličnih državljanov. New York, 30. aprila. —. Poleg šestih bomb, la so bile že uročene odličnim državljanom širom Amerike, je polici|a našla nocoj na tu-kajšni glavni posti še 16 sličnih zabojev naslovljenih na prominentne dr. žavnike, vštevši sodnike in člane kabineta. Oni, ki so zaboje že prejeli so: Kongresnik J. L. Burnett iz Alabame, Zvezni sodnik K. M. Landis v Chicagi, župan Hanson v Seattle, Zvezni pravnik U. M. Fickert in njegov pomočnik E.M. Cimba v San Francisco. Nobeden izmed teh ni ponesrečil, edino 1^ soproga senatorja Harwicka in služkinja ste bili nevarno tanjeni. Med onimi šestnajstemu izaboji, ki še niso bili dostavljeni, je bil eden naslovjlen na J. D. Rockefellerja, drugi na J. P. Morgana, na zvezinega poštarja Burlesona, na William B. Wilson, delavskega tajnika in na druge prominentne može. Na vsakem zaboju je bilo ime odpošil jatelja: G im bel Bros. department store, 32 Broadway,N.Y. Sample Novelty in tov rudec h črkali. Lastnik dotične prodajalne seveda ni znal ničesar o tem. Zvezina policija je takoj stopila v akcijo, da prepriči dostavljanje mogočih drugih zabojev kise nahajajo morda že na potu. Uvedla je takoj tudi po celi deželi skrbno iskanje za krivci. Razvidno je, da je to 'delo maščevanja nad onimi osebami, ki so bile le kolic— aj v zvezi z sodnijskim preganjanjem in deportacijo članov z’o-glašne I. W. W.unije. Osebe, ki so anarhističnega mišljenja, so bile pod skrbnim policijskim nadzorstvom že "par mesecev, zlasti od tedaj, koje bil nameravan napad na življenje francoskega ministrskega predsednika Clemenceau v Parizu. Trdi ae, da vladne agencije dobro znajo za bivališča anarhistov in da jih lahka zagrabijo vsaki čas. Prk jih vojaki ne bi bili branili. Berlin 28. aprila. Komunistov-v Mona! covern so pi i5eli bežati, kakor hitro je pestil polo-žaj vsled prihoda vladnih čet nevaren. Vojaške operacije kauiu-nistov so brezuspešne ker jim manj kuje premoga. London, 30. aprila. — Iz poročil iz cele Evrope je posneti, da', bodo slavnosti 1. maja povsod mirno '"potekle izvzemši v Fariču' in Berlinu, kjer delavci nameravajo uprizoriti enodnevni štrajki i" pa v Bndapešti, kjer je sovjetska vlada izdala razglas, da mora biti mesto “rudeče” z zastava-mi. Japonska zmagovalka v raz-’ poru z Kitajsko. Rariz 30. aprila. — Reuterjev poročevalec poroča, da po mirovni pogodbi mora Nemčija odstopiti Kiau (Jhau «laponski. Japonska pa bo tikom časa jo zopet povrnila Kitajski. Tema dvema državama je prepuščeno, da sami med Calumetske novice. Iz vojaške s lužbe se je vrnil Oorp. Jos. N . StrutzeJ, ki je slu-žil 17 mesecev v vojni. Ob sicle-nitvi premirja se je nahajal v Sektorju Toni na Francoskem m bi bi! moral poseči v par dneh v piKtivni boj, ako ne bi bilo sklenjeno premirje. Služil je v 339. Machine Gun kompaniji, izku-senj je imel raznovrstnih; donili) in slabih, a njegovo mnenje ®®daj je: United States is good enough lor me. In zujim se strinjajo vsi iz Francoskega se vrnivši vojaki. Dobrodošel Joe v naši sredi! Vrnil se je dalje tudi John Stariha, ki se je v artileriji udeležil aktivnega Go j a in še sedaj trpi na posledicah “gasa” in Math Schweiger, ki je služil pri “Ma- irnes'Lin Fr. Simec, tudi iz Francoskega. — Fo srečo v Detroit so prošli Martin Simoniči), Tony Kobe in Jos. Šumeli. — Mr. & Mr. Math Sustarich 6ta se mudila za par dm naoobis-seboj izvršite pogodbi iz letu 1915 Mrs. Miy Lncas na farmi in 1918. Poročevalec pravi’da je spora-zu m ljenje glede Kiau Chan popolna zmaga za Japonsko. Belgijska zahteva, da dobi ona ta- . ,, , . . , -• i i .v, , • iierkev sv. Pavla, župnišče in štir koj njej pripadajoči del oclskodm- , , -, . ' »r v. ‘ , ,-druga privatna poslopja, Skoda se ne od Nemčije, je bila Jod velikih . ,v J J ■ ceni na 7.5.000 dol. Cerkev je bila trojice sprejeta. -l Edino veliko vprašanje, ki ga v Keweenaw Bay. — Mesto Negaunee blizu Marmetta je obiskal pretečeni petek velik požar, ki je uničil katoliška je teba še rešiti je italijanska zahteva po Reki in Dalmaciji Akoravno je l:alijanl«i zboru;ca in mirovnim z ogromno ni ni-ktera- dala Orlandovi vladi delegatom zaupnico večino glasov, vendar še kakòvega zuamenja, da bi koli stranka ponudila roko razumljenje. spo 'leti J». 30. aprila. — Danes .1« Sedež lige narodov bo v Genevi, Švica. Geneva,30. aprila. — Ker je mirovna konferenca določila to mesto kot seuež Lige -Narodov, se je že pričelo z načrti, da se sezida ob obrežju genovskega jezera krasna palača kot stalni dom Lige. Dokler to poslopje ne bo dovršeno, bo dalo mesto eno svojih krasnih palač ha razpolago Lige. Ustava lige pa določa da se sedež \z/ tehtnih vzrokov lahko premesti tudi v kako drugo mesto. In naj se to zgodi, bodo vsi ogromni stroški zidave zaman J. Sovjetska vlada v Monako-vem strmoglavljena. Kodanj BO. aprila. — Potom poročil iz Berlina je bila pred kratkim v monakovem ustanovljena sovjetska vlada strmoglavljena. Vladne čete so postrelile mnogo članov rdeče garde, ki so bih ujeti, docinr J« razdražena množica Nadnaraven Napredek. Zdravništvo in lekarstvo je naredilo nadnaraven napredek tekom zadnjih sedemdeset let. Iz tvarin in smeskov ki so izgledale grozno in imeli še grozne jši okus, je moderna lekarska veda prekrojila rumne zdravniške preparacije prijetnega okusa, ugleda in zdravniške moči. Vzemite n. pr, zdravilo proti zabasanosti, neprebavi,- glavobolu in drugim nezgodam v stiki želodčnih bolezni] .Fred sedemdesetimi leti dobil je bolnik zoprno zdravilo, ker ono dobo je bilo mnenje da; gnjusno je najbolje. Toda danes dobi bolnih Trinerjevo Grenko Vino, zdravilo ki Je prijetno očem in okusu bolnika. Trinerjevo Grenko V ino obstoji iz najboljih zdravniških zelišč in čis-teòa rudečega vina. Dela hitro in vspešno. Vprašajte lekarja vedno za Trinerjevo Grenko Vino in ne vsprejmite ’nikacega nadomestila. V slučajih revmatizma nevralgie, spahkov, oteklin itd. vprašajte edino za Trmerjev Liniment ki se prodaja po vsih leLaniah. os Triner Company, 1333 — 1343 b-Ashland Ave. Chicago, Ul. ena najstarejih hiš božjih v mar-quettski škofiji, zidana je bila za časa pasti rovanje blaženega škofa jSecag«., Fiumi so že itak m jsl ili postaviti nóv liram božji. Ogenj-je povzročila pomanjkljiva električna žica. V pondeljek okrog poldne je smrtno ponesrečil v rudniku Wol verine deužbe 19 let stari Walter Kyro. Njegovo truplo so našli v sliaftu v 36 levelnu. Domneva se, da ga je zadel skip v enem višjih levelnov, nakar je pai v globočino. Zapušča očeta in mater, živeče n» W ol veri n u. — Zadet od srčue kapi je v nedeljo zvečer okrog šeste ure nenadoma umri okrajni zapuščinski sodnik Geo. O. Bentley na domu na Hancocku. Popoldne je bil še popolnoma zdrav in se je zabaval doma v družbi prijateljev, okrog šeste n re je gredoč po stopnicah pal in prodno je prišel zdravnik, je že izdihnil. Judge Bentley je bil ena najbolj znanih oseb bakrenega okrožja, bodisi v političnih, bodisi v družabnih Krogih.Ni bilo skoro slovesnosti, da ne bi bil on nastopil kot govornik. Rojen je bil v državi Vermont v letu 1853 in je prišel kot advokat na Hancock pred 39. leti- Pravdništvo pa je kmalu opustil. Dolgo let je bil u-upravitelj Worcester Lumber družbe. Fred 14 leti je bil izvoljen za zapuščinskega sodnika in to službo je opravljal do smrti. Vsak, kdor je imel z njim opravka v uradnih poslih, ga je spoštoval, ker bil je mož, ki je delil pravico enako vsakertiu, revnemu ali bogatemu. Houghton okraj je izgrabil v njem enega svojih najodličnejših mož. — Najbolj patrijotična družina bakrenega okrožja je gotovo lir vatska družina Geo. Getzan, živeča na Swedtownu. Pet sinov služi v Btric Samovi vojni službi John B. Getzan je prvi izmed peterih, kj se je vrni 1 iz Francoakuga in se nahaja sedaj v Camp Custer, odkoder upa kmalu biti poslan domov. Služil je v 26. diviziji v 102. machine gun bataljonu. Dru- Michiganskim državljanom! Državi Michigan je bilo odločeno 110,925,000 za Posojilo Zmage in Svobode ni ponaša se lahko s tem, da je svoj kvota prekoračila takoj prvi dan kampanje. Ob enem je Michigan prva država v Zvezi, ki je prekoračila svoj kvota. Kakor je celokupna država vodilna med zvezinimi državami, tako je mesto Detroit prvo med zvezinimi velikimi mesti. Dosedaj je Detroit podpisal za 80 mil-jonov in kampanja se še nadaljuje in vse kaže, da bo Detroit tudi končno prvo mesto v celi uniji. Tudi druga večja mesta in okraji v državi so prekoračila svoj kvota. Povsod je razvidno, da se smatra POSOJILO ZMAGE ob enem kot Posojilo Zahvale. Vkljub vsem tem hvalevrednim čieom raznih mest in okrajev, s katerimi so iz kazali svojo hvaležnost vladi Zdr. Držav in ob enem slavnim činom naših armad in mornarice, se bo kampanja brez prestanka nadaljevala do zadnjega dneva Vodje posojilne organizacije stoje na trdnem stališču, da mora ne Samo vsaki okraj, ampak tudi vsaka občina v državi iti “over the top”. Michigan naj enoglasno izrazi svoje odobravanje , nad vspešnim delom, dpvršenim od amerikanskega naroda. Michigan sedaj izraža svoje zaupanje v narod in svojo hvaležnost v može^ ki so omogočili zmago" je dejal Fr. R. Fenton, vodja prodaje bondov v državi Michigan. “Lepo je, da je bil Michigan prvi med vsemi Zvezinimi državami “over the top", lepo je, da je Detroit prvi med večjimi mesti dosegel svoj kvota, toda to ni dovolj. Vsak okrayj in vsaka občina v državi mora storiti isto. Biti državljan pomeni veliko, toda nia-lo pomena bo imelo, ako ne bo VSAK državljan storil svojo dolžnost". “Michigansko glasovanje hvaležnosti mora biti enoglasno. ; Vsak _ državljan mora torej kupiti vsaj en bond PETEGA POSOJILA SVOBODE IN ZMA-GE. gi štirje se še sedal nahajajo z okupacijsko armado na Nemškem in sicer Beter z 107. inženirskim regimentom, Rudolph z železniškimi inženirji, Mathew pri artile-in John z illinoiško infanteri- Bivši kajzer bo sojen. Im iz, 2tS. aprila. — Pri današnji plenarni seji zastopnikov velu ke četvorice je bilo sklenjeno in se stavljen dodatek besedila mirovne jiogodbe, da se mora staviti bi-vsega nemškega cesarja pred tribunal peterih sodnikov. Kajzer se bo moral zagovarjati vsled tega, ker je deloval in ravnal proti mednarodne morali in ker je kršil mednarodni jiogodbe osobito z Belgijo. Vsled tega bodo sedaj zavezniške in druge države zahtevale od Holandske, da ,ia.j jhn izroči V iljem Ilohenzo-lerna, bivšega kajzerja v svrlio obravnase in sodl e. Kako kazen je bivaki nemški kajzer zaslužil, bodo določili sodniki, oziroma zastopniki Združenih držav, Velike Britanije, Francije, Italije in Japonske. Öast tej domoljubni druži- 1Z nji jo- ni . — Mr. in Mrs. J. Stariha Raymb. sta dobila poročilood svojega sina Franka, fld se nahaja v okupacijski'arm ali, da pohaja že tri mesece iuženirsko šolo in da mu je'po dovršenih študijah obljubljena dobra državna služba kot pomožni inženir, flastkamo mlademu rojaka. Italijanske čete zasedle Reko. Pariz, 27. aprila. — Neu a-meriški Častnik., ki je pred 3 dnevi odpotoval iz Reke in dospel danes semkaj pri pov6duje,da so italijanske čete zasedle it» okupirale Reko. ter okolico. Skupno št-vilo italijanskega vojaštva v Reki in okolici znaša 14 divizij in kes- šteje »tal., divizija 14,158 im/, jo tore j v Reki 198.184 ali okrog 200.000 te j>o-sadke. Iz straha pred Italijani so zbežali iz Reke »koro vsi J ugoslav*, ni in Ogritoetalo je v mestu I» še laško prebivalstvo. Italijansko vojaštvo je zasedla tudi Dalmatinsko otoč|e, obrežj in ostale pokrajine, označene * londonski pogodbi. Italija dobi novo posojilo. Washington, 30. aprila —- Italija je dobila danes od Združenih Držav novo posojilo v znesku 50 miljnov dol. da more izplačati dolgove, ki jih je vlada napravila, pri amenkansKih podjetnikih za vojne potrebščine. Dolg, ki g» Italija sedaj dolguje Zdr. Državam znaša eno miljardo 571 Milijonov 500 tisoč dol. (lvdaj bodo pač polentarjijjto izplačali! Skoro gotovo o sv. Nikoli. Poo-ajanja za jiosojilo so se vršila že par tednov m kontroverza glede Reke sploh ni prišla v po. štev. Najfinejša zbirka zapestnih ur -wrist watches- za inlade žene in dekleta bakrenega o-krožja- Zakaj bi plačevali več ko jih lahko dobite v Levinovi prodajalni zlatnine za ve-liko manjšo ceno- Vsaka ura je popolnoma garantirana,ako nezadovoljiva, se Vam denar povrne. Prodajalna,kjer kupite Vašo zlatnino je The Leyin Jewelry C#. Atil.! Str«»t. Pol«g Ol«»» Block loto. s SLOVEISbis.EN ÖVICE APR 1019 ptaw—»iWBMWMWMWWMefiwwMMWhW ■ ■ ■ 1 « ZADNJI DNEVI JERUZALEMA? j s . . S f Zgodovinski „roman. g == S Spisal J. Spillman D. J. Insmmm m■>—riüm»m.ilim m. awgaciii “■Zlatniki niso moji, niso moja Saatuina,kakor resnično živim Vse »© je del tempeljikega zaklada ne dotakljivo”, besni Anan,napol blasé», ko uzre pred seboj toliko zlata aiato jo bilo bog vseli njegovih bo-gjov bogov, malik, kateremu je darova! celo življenje. Koliko je pretrpel, preden se je *polakomnill .gre cirkusu in m amfiteatru. Sicer pa vedi, da nečem o tej novi k ršČanski pažam na mehkužnosti ki jo o-tebi, odsihmal' ničesar več vedeti; bojeval se bom po starih rimskih segali in si prepovem vsake nadaljno vmešavanje v moje razsodbe!” Žalostno je bilo srce tribunovo. bogatega imetja rabija Sadolca! iko je moralo zanniti v njem vsa- M&liko zvijač je bilo treba, da se j» iznebil očetevih dolgov! Koliko drsnosti, da bi spravil vsaj nežna-len del svojega ropa na varno! iu sdaj vidi vs svoj trud, vse j trud, vse svoje potne srage, vse svoje zvi jače in boje nakupičene s*b nogah sovražnega Rimljana; loga skeli in peče in zato besni in tuli od togote in obupa. Tit je spoznal njegovo propalost -Tempejsko zlato!” vpraša potrtega starca.“In ti si ga ukradel! Zgra bite- tatu in ga pribijte na križINa iiriž.z. vsemi njegovimi tovariši! itoslej, setti bil preveč usmiljen in prizanesljiv temu mestu [Odsihmal saj občuti tudi pravo čednost Iiini ljasra— neupogljivo strogost! Peljite jih pred obzidje in postavite križe L’Takoj !” Gospod, vselu ujetnikov je nad osemsto!: Kje naj dobimo lesa za toliko število križev?’ se drzne vprašali stotnik. ^Privežite in pribijte po dva na an križ. prvega spredaj, drugega sadaj! Pripravite lesa. ako je tod "K5© posekano—in najsi bo oddaljene«« to tečajev! Saj rabimo itak ve! ko množino lesa za nove nasipi s’katerimi prinčnemo jutri! St rara z njimi, takoj na križ! Tat tempeljskega zaklado. naj dobi ?n ed o ji i U !. mesto'” 11)/'ustnah ben ivajfe je zaigral - blazen.smehljaj, še straSnejši ka-njegovo prejšnje jadikovanje, rfKa križ, na križlOj veselja! Tako uno tudi mi klicali in vriskali, ko issi bil mladenič, star kakih dvajset let, in smo od Poncija Pilata Stalili a m rt nedolžnega Nazarenski 'Zaklinjam vas, dajte mi vsaj ^*?všče zlata, ah, vsaj majhen košček!” Njegova prošnja je zamrle med sirovim krohotom vojakov, ki so »•grabili nesrečneža in njegove tovariš», da jih popeljejo k bičan ( u lav križanju. fit se je vrnil v svoj šotor. Odtod 3ta Lucij in Benjamin ves čas-opazovala strašni prizor, ki se je se bil ravnokar zaključil. Deček bi ib til najrajši zgrudil k nogam avajega gospodarja ter ga prosil usmiljenja in milosti za moža, ki •ßr aefcđ'aj tako kruto ravnal z njim Toda Lucij mu ni dovolil tega koraka... “Tvoje prošnje bi bile zaman ! Tit je silno potrt zaradi damasi! je nesreče,” de tribun dečku. «--Ždi se mi umestneje, če ga jaz poprom» milost, ko bo nekoliko mirnejši.” I» res ga je Lucij poprosi večkrat ali zaman .Trdosrčni Kirni Ijau se ui dal omehčati. Nepo-jjiìsnà beda, ki je postajala od bi pa do hipa strašnejša,je prignal a ko upanje na rešitev nesrečnih^ Judov. “Tako brezčutnost in trdosrčnost, kakoršno opazuješ na Titu, katerega imenje svet ‘sladkost človeškega rodu’, more vzgojiti edino poganska vera”, je pristavil Lucij Benjaminu. “Zdaj vidiš, kako potrebno je bilo, da je prinesel Sin božji na zemljo vero ljubezni in usmiljenja!” Benjamin vklub tem besedam ni mogel doumeti tolike trdosrč. nosti. Zgrudil se je Titu k nogam n ga piosil usmiljenja za tako veliko število ujetkov. “Blagor usmiljenim, ker bodo usmiljenje dosegli!” prosi z objokanimi očmi poveljnika. Titu je sicer všeč dečkova odločnost in možatost, kei: si npa prositi za svoje rojake vendar go končno nevoljno odslovi, rekoč; “Ne potrebujem usmiljenja in ga ne iščem pri nikomur, niti pri bogovih! Jaz iščem edino le pravice in jo zahtevam povsod, ako pa ne zaslužim slave in zmage, naj mi je ne podelijo bogovi! Prosjačiti ne maram nikjer,niti pri poveljniki in višji častniki sleherno noč nadzirali vse posadke krog obzidja. Talco je izginilo vsako upanje, da bi ta ali oni skrivaj vtihotapil vnesrečno mesto zalogo živeža,beda in stiska sta prikipeli do vrhunca. Vsak dan je pomrlo na stotine ljudi zaradi pomanjkanja in lakote. Že zdavnaj se meščanom ni ponudila ugodna prilika, da bi zagreblbmrličc. Polagali so jih pred mestna vrata, ali pa jih iz-puščali čez skalnate obronke/zunaj mesta v jarke in prepade. Tamtam je že kapljala gniloba od posameznih čeri in oknževala ozračje. Po preteku treh mesecev je bilo samo pred enimi mestnimi vrati nakopičenih atoiinpetnajst tisoč mrličev. Flavij Jožef ceni število nepokopanih mrtvecev nad pol milijona. Nato so pričeli stiskani meščani odkladati mrliče v zapuščena stanovanja, tako da je bilo koneno celo mesto podobno velikemu grobu gnilobe in trohnobe. Poleg vsega tega je pripekalo nad nesrečnim mestom in tempeljem žgoče palestinsko solnce in neprestano vsipalo svoje ognjene žarke z n eoa, ki je bilo slično kakor ve-ik obok iz razleljene kovine. nebeščanih! Hodi dečko, in se ?ne prikaži nikoli več predme s tenij neslanimi krščanskimi nauki! Jaz sem Rimljan!” Tako je govoril ponosni in samozavestni Rimljan, Čigar, srce še ni okusilo sladkosti veselega oznanila Kristusovega. Odslej si niti Lucij niti Benjamin m drznil ponoviti svoje pros nje pri trdosrčnem poveljniku. Zato pa so toliko pogosteje naznanjale nočne straže Titu, da so videle tribuna Lucija Flava in malega Benjamina hoditi krog umirajočih križancev; Jčesto so pripovedovale, da sta slednja dva podajala nesrečnim trpinom vrč vodo m je deček govoril z njimi v njib domačem jeziku, prišli so celo stražniki, ki so zatrjevali, da so videli na lastne oči, kako sta tribun in deček tuintam z vodo ablivala glave križanih Judov. “Pustite ju je v miru!” je odgovoril Tit stotnikom, ki so mu sporočali tein podobne novice.Sam pri sebi pa si je mislil. “Vseka ko čudni nedoumni so mi ti kristjani! Kaj bi se zgodilo, če bi naši potomci sprejeli vero teh ,,pomeh-kužencev? Kdo ve, kaka usoda bi potem doletela mogočno rimsko cq a irstvo!” E\aiseto poglavje. Vojni svet. ■»sak dan kakih petsto.in *še več 'kieščanov v rimski tabor. Vsi so bili Križani, nihče seni vrnil v »irestof V dolgih vrstah so stali križi v dolini Jozafat, vzporedno s ìSeéronom in na zapadnih in juž, siih gričih jeruzalemske okolice aa vse možne načine so pribili in privezali rimski vojaki nesrečne žrtve na trda bruna. Ka ja tribun Lucij Flav.nekega dne nalahno očital svojemu poveljniku preveliko trdosrčnost,mn je ta odgovoril:“Štrašni pogled, na ìe* dolge vrste križev bo mrda veno ganil trdovratne Jude, da bodo prostovoljno odprl nies-sna vrata. Pa tudi vojaki morajo pri svojem trudapolnem dolu dobiti neko nadomestilo za Zučetkom meseca junija je u-kazal Tit obdati celo jeruzalemsko mesto z močnim obzidjem,katero je ojačil z imiogočtevilnimi stolpi• Njegova dolžina ni znašala nič manj nego dve uri hoda. Gradivo za to vojaško zgradbo so dobi. vali Rimljani iz podrti» in razvalin obeli osvojenih in perušenih delov mesta, Posamezne legije so len1 tekmovale med seboj,katera bo najprej dovršila svoje delo. Vkljub temu skoro ne moramo verjeti poročilu Flavija Jožefa, ki trdi, da je bilo že v treh dneh zgrajeno ceto obYid je. Stolpe, ki so se dvigali vrh ob zidja. je zavaroval Tit z močnim' stražami, presledke med posamez-nirnistolpi pa »o noe in dan obkoljevali oddelki vojaštva, dočim so Tuintam se je Rimljanom doz devalo, da je Jeruzalem popolno ma izmil; niti klica niti šumenja ni b;lo čuti z njegovih ulic v tabor. Le iznad svetišča se je redno dvigal oblaček dima, ki je pričal o vsakdanjih daritvah, in z njego, vib višin so še vedno donele tro-bonte in naznanjale pričetek sobote ali praznika. In kadar so se ‘Rimljani drznili v obližje mesta je zamrgolelo po stolpih in po obzidju na tisoče bojevnikov, ki so sprejeli »padalce s celo ploho puščic in rogali njihovim pozivom naj jim prostevoljno iztočijo mesto. Tako je minula prva polovica meseca julija. Z mračnim in nezadovoljnim ebrazoui se je vrnil Tit na večer enega izmed ižgo-čih dnevov, ki so ae zdaj neprenehoma vrstili, v tabor. “Teh raz. mer mora loti konec”, je deja Luciju flavti, “ako ne, boku ga pregnala iz obližaja tega od bogov prokletoga gnezda.” ■Novi nasipi ob Antoniji so že tako dolgi, da bodo naši Jstenolomi ?e v nekaj dneh leliko pričeli svoje delo” odgovori tribun. “In potem se bodo pogreznili kakor zadnjič, da jih požre ogenj soviažnikov,” ugovarja povelj n ik. “Tega se nam ni bati” de Lucij. “Izkopali smo rov v nasprotni smeri in posrečilo se nam je izruvati precejšnje kopico orjažkih kamnov izpod obzidja. Bil sem sam tamkaj in nisem od nikoder slišal kopati sovražnikov, tudi če sem pritisnil uho na "žemljo in pazno poslušal.” “Dobro znamenje. Toda' odslej se ne smemo več obotavljati Takoj, ko bo kod zazijala kaka vrzel, četudi tako ozka. da bi se mogel skozi njo preriti samo poed inec — noter! Ti boš poveljeval onemu oddelku napadalcev, kakor sem ti bil obljubil!” Tu prekine Titadošel stotnik ter mu naznani, oa se bliža od Gofne sijajna četa konjenikov, ki sprem-ljajo v svoji sredi ženo Amazonko. ‘Berentka!” vzklikne Tit presenečen. “Na noge, Lucij, iti ji morava nasproti.” Lucij, ki je že od pričaket obleganja opravljal pri svojem gospodu službo pribočnika,, seni mogel odtegniti temu povabilu, dasi mu je bilo zelo neljubo. UR-leniti se mara njegovi želji, in ko se odene Tit v svoj škrlatni, poveljniški plašč in si položi na glavo pozlačeni gleni, odhitita na iskrili, lahko osedla-mh konjih iz tabora. Ko odhajata skozi glavna taborska vrata ( naroči poveljnik tamošnjim čast nikom naj pripravijo vse jiotre-bno za dostojen sprejem prihaja -joče kneginje. Ni trajalo dolgo in žeje spoznala, Berenika Titovo postavo; zapustila je svoje spremstvo in od hitela naprej, da se’ mu pokloni; “Ali si že kje videl lepšo in po-nosnejšo žensko!” vzklikne Tit proti tribunu, ki jaha ob njegovi strani. “Poglej, kako sedi na konju, kako se ji poda zlati prsni oklep in lesketojoči šlem vrli njenih svilnatih las! Ali jjse ti ne zdi pripravna m vredna, da bi bila z menoj vred odičena s krono rimskega cesarstva!’ litici j je’vesel, da Tit ni čakal njegovega odgovora, ampak je iz-podbodel konja in oddirjal joroti bližajoči se kneginji. Vendar m ti siedi v primerni oddaljenosti : in vidi,kako suče in obrača poveljnik z dovršeno jahalno umetnostjo svojega iskrega konja ob strani Beienike in ji konečno poda v pozdrav svojo desnico. Oddaljen je le toliko, da še vedno natančno vidi pogled in očarujoči smehljaj,s katerim pozdravlja kraljica cesar-je^ega sina. “Minerva gre,” sliši tribun iz Titovih nat; “zdaj mora zmagati moje slabotno orož-je”. “Junak >1» razdiralec obzidja, kakor si ti, ne potrebuje nikogar za dosego zmage”, se zasmeje kraljica. “Pač. Ako ne podpira ženina bistroumnost moževih sil in mo-mogoče do venca zrna- st ze cine ge”! “■Bila sem mverjena, da napol zmagal. Nisem te prišla pod pirat v boju, prišla sem te~ ven-čat z krono zmagale», da me i ti svoj čas ovenčaš a cesarsko krono. Gotovo se še speminjaš, da mora v ozadju goreti Jeruzalem, ko mi boš izročal cesarsko krono!” V tem hipu’ zagleda in spozna Berenika tribuna Lucija biava. Samo kratek trenotek strmi predse v neprijetni zadregi, potem se pa odzove vojaškemu pozdravu svojega nekdanjega ljubljenca s hladnim poklonom in se vede,kakor bi ga svoje žive dni ne bila nikoli videla. Luciju je to zelo po godu; tudi zdaj ostane oddaljen od knežje dvojice, kakor zahteva od njega vojaški obi-čaj. “Dragi Tit,” prične iznova Berenika. “oprosti, da se ti bližani pred vsem kot zaščitnica svoje ljubljene domovine. -Pravično in pametno se mi zdi, da preganjaš zorožjem zlobne upornike.Toda kaj je zagrešila dežela, ki jo postušijo tvoji vojaki! Saj je niti ne poznam več. Zdaj jaham že več kakor sto tečajev po popraj trn, ki mi je danes popolnoma tuja. Moja dražestna Judeja in zlasti okolica jeruza lemska sta bili nekdaj pravi raj lepote in rodovitnosti. Povsod si lahko zrl vrtove, pristave, vino grade, oljke, težko obloženo smo- kvino in granatno drevje, med pisanimi travniki in belinu vasicami pa so vsepovsod zelenele goste šume in hladne goščave. Vse to je zdaj pomandrano! Ni hiš, ni drevja, iri grmičevja na daleč in široko! Človek bi mislil, da tava po puščavi in ne po blagoslovljeni deželi, po kateri » se' je nekdaj cedilo mleko in med!” (Dalje prihodnjič.) Ali potrebujete očala? Ak° jih da, oglasite se pr nas m mamo stroj ža pregled in poskus mi, z katerem natanko preišče-očo oči, preden uredimo očala. Zraven tega imamo vedno v zalogi, popolno Dobro] delo,skrbna postrežba in primirne cene je naša posebnost HERMANS STUDIO I Peta cesta. AJA"-^ Calumet- m iyrW Naši zastopniki v Minnesoti Celotni Stan ! IK) - 'K ili Za VIRGINIA in okolico: G FRANK HRVATIČ, 412 Cen ter. Ave., Virginia. Za CHISHOLM in okolico: G JAKOB PETRIČ, P. O. B. 1546 Chisholm. Za GILBERT in okolico G JAKOB M UH VIČ,P. O. B. 383, Gilbert. £a EVELETH in okolico: G JOHN AHČAN, ^305 Faya Road Eveleth. Za ELY in okolico: G. JOS'. J PES IIE L, Ely. Ti cenjeni gg. so pooblaščeni pobirati naročnino in oglase za list “Slovenske Novice” ter jih vsem rojakom v omenjenih krajih poto priporočamo. Upravnistvo Slov. Novice. Dobro sredstvo za vtreti no smo manjkati pri nobenem dobro urejenem domu. Dr. Richterjev PAIN-EXPELLER imaže nad 50 let relfcko priznanje med Slovenci na celem svetu. Jedino pravi g varstveno znamko sidra. 3*«. In #5c. v lek.rnab in nararnost od F. AD. RICHTER * CO. TA-80 Washington Street, New York, N. Y. Richterjev Pain Expeller z sidr°m Finske vzajemnf zavarovalnice v Calumet, Mich, fer Od časa organizacije l^ Število zavarovalcev.... Sedanja rizika zavaroval- 2?,!$ ko 320.1“ l.'l.č ‘hi s nine...............3,7 Dividenda izplačana članom .......... Požarne izgube Vrednost v gotovini.. Naraščaj denarja v /a^i'1’ mih letih. 1912.............. 1-:‘J ,1913...:.......... 1914............... f 1Q1CS . 1°®' 1916............... J5i* 1917............... lil!' 1918............... SO* Z; 'Ji tai Poi bil DIREKTORJI' Henry A- Kitti, predsed Keckonen, podpreds. Joli ti, tajnik, O. K. Sorse"'v lin*' h nik. Jacob Uitti. blast«' *r hiasr*'11 1 bert Tapani, pom- pl ,) W. Frimodig, g|a^n* ^ Mat. 1 ohela in WiR'**11 dboraika. Gospa Marija. I naših gora- - Spisal Fr. Kočan. O gospe j Mariji naj vati pri-gvedujem — tal« hočete. Ha! To vain je dolga povest. Tosi usa- te! I. Pomlad je bila zunaj in vse je klilo in poganjalo — Lep° Je? kadar je pomlad zunaj ;11 vse klije in poganja. Tedaj navadno sije solnce tako\svetlo in toplo da je človeku mehko pri srcu zdi se mu, da vidi, kako lije v naravo veselje in življenje. Tički pQjo, voda Šumija in dih vetra veja po drevju......O, tedaj je bilo porastlo, se je jmodril kočček dolina in naši 1 j ud je. A tudi pomladnega neba. Čisto je bilo to sim na- ijudem je ugajala gospoda, nebo ---čisto, dasi se ga je videl le Saj prevzetni niso bili, to je moral mal košček tupatam. V kratkem pritrditi vsako; samo nekako posebni so bili vsi razum piofesor-no ja. Vrofesor °. — ljudje so mu rekli kar: Trohov profesor— to vam -je se je imel porasti gozd črezinprez In potem se neba niti toli ko bode videlo... .Tratina okrov hiš y> je zelenela. Dobivala je sicer še neko čudno barvo, k! ni niti rjava človek. Ljudje so trdili, da tako niti zelena —toda v par tednih lepo' biti bolan ko zunaj po- vse In mlinar Rogi iev temni, 'precej .-..jan je bil! A tem huje je mlad' —pomladi, klije in poganja Leža zadubli izbi. gkozi špranje in poke pri oknu je prodiralo v izbo življenje in vrven je tam zunaj. Sam pa je ležal mimo, gledal v strop in molčal— — Jeseni se je bil prehladil v mlinu. Legel je. Je mislil, da ne bo hudega. A bilo je le. Ljudje so rekli, da bo pljučnica m niso se motili. Vso zimo je preležal in na pomlad mn se še ni obrnilo na bolje. .Nasprotno. Travna pomlad oa je začelo bosti in tiščati še huje.... Pa kako naj bi se mu bilo obrnilo na bolje? An je imel kaj prave postrežbe? Malo, ali pa nič! Svojih ni imel nobenega, tuj člo . vek pa — kako se bo tuj človek takole v gorah zavzel za bolnika, kot bi bilo treba? Kar je-bilo moškega dela pr hiši. tisto je opravil ogljat Omejec, jedin sosed, ki je bil v bližini. Drva je nacepil, po mlinu je pospravi itd. Drugo je proskrbela Oraejka. Trišla je mimo vsak drugi dan in se oglasila za kratek das. Kuhala je pa stara Meta, ki je gostovala pri Rogljanovili. S čim drugim mu dobro m mogla postreči, ker ženica je bila najiol glu-■ujm Rogi jan ni mogel vpiti nad “jo. Zato je bila liogljanu njegova atričnica, trinajstletna Micika nekak poseben dar božji. Ona je bila ladina, ki jo je JLiagljanosmel šteti “ekako med svoje.Roglja»u je namreč žena umrla dokaj zgodaj. Otrok ni bilo; zato je vzel k sebj Miciko po rajnem bratu. Videti je bilo že tedaj, da bo dekletce pohlevno iu ubogljivo. In res je bilo. liogljan jo imel otroka vednò rad; v bolezni pa mu je prišla še zlasti nalivalo. Stregla in postregla mu Je— seveda, kolikor je bilo to Mogoče za njena leta. K postelji &>u je nanosila, kar je potreboval, 'metla je po hiši in prezračila iz- na ali pa še prej, bodo maroge in zeleno bo vse, kakor daleč bo poneslo oko.... Nasprot m^je pa sadno drevje že cvetelo. Jablane po vrtu so bile vse bele; črešnje tudi. Čsešplje, ki so rastle ob zidu gori do okna, so sipale ob nairahlejšem pišu svojo beloba na zid, ali pa celo v izbo .... Kako je to res vse sililo v življenje! Kako je to res vse dišalo — “Ko bi mogel dihati vedno takole zdravo in sveže!” je vzdihnil Rogljan. In Micika, la je pazila na vsako kretnjo, je morebiti uganila skrit0 misli njegove. “Stric, zdaj boste ozdraveli, ko je pomlad —!” je dejala. Saj sama želela nič bolj, nego to. In upala je, kako bi ne bila upala.... Rogljan pa se je nasmehnil trpko, kot bi ne mogel verjeti kaj tako veselega. Sklonil se je nazaj in kašelj g!T je posilil.... “Prepozno je. Z menoj ne bo nič! Micika zapri okno veter m1 ne de dobro.” In bolehal je — bolehal je dal-je v.. Šlo je vendar na slabše — — Bolezen je postajala nevarna .. “Slab sem, slafA' je izpregovo-ril zdajpazdaj ko ga je obiskal Omejec. Ležal je z zaprtimi očmi-Na obrazu so se mu natezale mišii ce in žila na sencu mu je utripala. Videti je bilo, kot bi se mučil s teškimi mislimi. Morebiti je misli* na Miciko-----Ali paga je skr- beio, komu naj izroči posestvo po smrti.. “Slab si! Rogljan!” mn je pri trdil Omejec___“ali pa kaj misliš Imel’je lepo, črno brado —, sicer ali si že kaj uredil, Rogljan? jSaj pa je bil male bled in slaboten, Na veš, kaj bocem reči? če bi prišlo obleko in sploh na zunanjost, je morebiti v naglici kaj hudega Varni nismo, niti če smo zdravi, niti če smo bolni.— Kaj praviš, Rogljan, ko bi še jedenkrat.posla- tudi glede na zunanjost. Ne U po gospoda?” “ Po gospoda mora poslati še jedenkrat. ljan?” Drugo 'drugo—. Kaj sem že misUn Dekie mi lojna „sjirbi. bila Edvard in Ema priproste učenega in zraven tako izginile rjave ga človeka ni,kot je bil on jPrile-ten je bil in udovec; bogat pa! A ■/, - * l'idini je govoril, kot bi bil kdo ujim jednakih. Hodil je gori in doli po vasi—. navadno golorok m v čepici, izpleteni iz slame —ogovarjal ljudi,in govoril s kom po celo uro, če je bilo treba. Naj-bolj priprostega, ki ga je srečal, je ogovoril. Nikogar se ni sramoval; niti berača ne. Z vsakim je vedel govoriti in o vsem. Celo za najbolj priprosta kmetiška dela se je zanimal. Ljudje so se mu čudili. Ob lepih dnevih je bodil najrajši po gorah sam. In tudi tu je govoril z ljudem;—celo v hiše in koče je hodil k ljudem. Kciikrat je bil pri Rog1]ami ! Kar prišel je in sedel na klopico pred hišo. In ker je Rogljan rad pogovoril, dokler je bil zdrav, je presedel na klopici cesto po vse popoldne. Pa tudi sorodniki profesorjevi mso bili napak. Štirje so bili:-- sestra rajne profesorjeve žene, mož njen, in pa sin in hči, ; - Panetti — tako so klicali gospo po laško — je kaj rada hodila po vasi v meki beli, mahadravi obleki-Tudi ona se je bila navadila od profesorja, da je ogovorjala ljudi in jih vstavljala na potu. Ker je govorila napol po laško, napol po naše, se je primerilo, da včasih itdo ni razumel, kaj ga vpraša in se ji je samo smejal v odgovor. Ta to je nikdar ni jezilo. Nasprotno, veselilo jo je in tudi ona se |je smejala. Ljudje so se jie nazadnje privadili navzic tujemu, malo preživalinemu obnašanju .... Franjo — ljudje so mu rekli: gospod Franjo—je bil mož njen. Gremo do skrajne meje pri VERTIN BROS. & CO. ne vemo sicer kako mislite o oblekah, ali nas zadovoljajo samo dovršene obleke in mi gremo v tem do fskrajne meje, samo da ■ jih dobimo. Dokazuje to enostavno, da, je ona trgovina, ki prodaja Sincerity Clothes] zanesljiva, Obleke od Vrhne suknje od $18.00 do $45.00 VERTIN BROS. & CO. & WS. S. 1 i t WAR SAVINGS STAMPS ISSUED BY THE UNITED STATES GOVERNMENT Var čujte in posodite svoje prihranke S PETINDVAJSETIMI CENTI gledal; zato ni bil nigdar golorok. Vendar se je skušal nazadnje bolj iti bolj priližati profesorju Če kupite U-S- varčevalno znamko- Vaš^poštar, yaša banka, vaš st in mnoga druga trgovška zas topstva vam povedo.kako in kaj-ZGLASITE SE PRI LE'TEH! koč, ko so Trohovi popravljali hi-l’o gospoda se šo, se je celo preoblekel in šel ter barval s čopičem podboje pri vra a jiuouit» ------- Dobro.____Kaj pa drugo, JRog- tih .... Zvečer nato pa so ga bole- le roke in noge. Nekam drugačna kot Franjo sta r vsak drugi dan. Dvakrat den je hodila po juho v Ziem, »dino gorsko gostilno, ki je bila Haljena kake pol ure .... Sicer & je dekletce navadno sedelo ob °či in delalo kaj malega. Na vsadi deset minut je prašalo bolnika “ morebiti česa potrebuje. In če mgljati ni poželel ničesar, je molalo zopet ru delalo dalje. Včasih m je tudi bralo iz kake knjige aglas m počasi; včasih pa, če je ožil, da ga bode in Ijoli, ga je tonilo. “Dekleta mi je žal”, je dejal 'časih Rogljan proti Omejcu —“ dota je že tako, a č» se primeri, a bi me vzelo, potem bo še reva 'a vrh.” In ravno skrb za Miciko mu je ežila zlasti zadnje trenotke in ga ttiklepela na življenje z neznanko silo.... Včasih se je bolestno dvignil na Postelji. Oprl se je najprej na je-t*n koirilec, potem na drugi in s -fesočo reko odprl okence, da je m ogel pogledati ven v pomladno “aravo. Togled ga je vselej precej. Saj je bilo vendar tam zunaj vse tako lepo in zeleno! Nad gozdom med vrhovi, kar se jih še ni Dekle______Slišiš Omejec, ti bi se preselil sem. Mlin bi imeli» hišo. Nerad vidim,'da^bi prišlo v druge roke. In pa dekleta bi vzel k sebj in skrbel zanjga. ’Dekle je ubog Ijivo —” “Nič ne skrbi; bo že tako, kakor želiš. —Kaj pa, ko bi tudi po kaka zdravila poslali? Gospoda je prišla iz Trsta —, ko bi profesor vedel kaj svetovati.” “Kaj piaviš, Omenjec? yGospo-da je prišla-. Ali je res? Torej gospoda je prišla!” H otel se je dvigniti; toda zabolelo ga je v prsih. Sklonil.se je na-.zaj in obstal. Vendar mu je gorel v očeh nek čuden zar, nekaj kakor upanjej— Ti. Vsako leto na pomlad je priba-jala k nam gospoda na počitnice. Naš kraj je lep in zdrav Dolina je zelena, vas^sredi doline“Čed»a iu gore naokrog kakor nalašč za iz-prehode in izlete.Mrihajali so zlas-ti iz Trsta., Lahko rečem, da, če druge gospode ni bilo, ona iz Trsta je prišla vsako leto. Tri Trohovih v dolini ’so namreč imeli profesorja, V Trstu jel bil. Tam se je bil izšolal, oženil se iu dobil sorodnikov po ženi. Lahi so bili ti sorodniki, a zašilo so govorili tudi po naše, Frofesor jih je vodil vsako leto seboj. Stanovali so potem v vasi, pri profesorjevem bratu, ki je imel svojo hišo in go-stilno. Zlasti Jim je, ugajala naša —STRICU SAMU"— TO JE VAŠA DOLŽNOST! TO BO REŠILO ŽIVLJENJA! # TO BO DOBILO TO OJNOV: £ Ali ste že zavarovani proti ognju? I ' - -........-7- A ? s Ce ne, storne to takoj. Ne odlašajte! Ako se preselite, naznanite to takoj agentu ali v našem uradu. Posebna zavarovalnina za Avtomobile. * 'O' j S. C. Chvnoweth Insurance Agencv * t r Sedaj je treba varčevati. Nahajamo se v kritičnem položaju, Človeku ki ima sedaj nekaj prihranjenega denarja, se ni treba bati bodočnosti- Ako še niste pričeli varčevati, začnite to takoj in sicer vložite svoj denar na najbolj varno banko v Honghton Co., v Houghton JNat’1 Bank Houghton, Michigan. Ta jih potrebuje sedaj: Edvard se je baje učil zdravilstva v Trstu. To značaju je bil nekako otročji, vsiljiv, prenapet. Vse, kar je videl pri ljudstvu novega —saj novo mu je bilo vse — se mu je zdelo silno poetično .... Iti v sestro je silil ob vsaki priliki: češ: “Ali ne občudiš poezije? To in to: vse sama poezija!” bestra Ema, ki so jo bili obsodili ljudjo, da je izmed vseh še naj. bolj prevzetna, pa se mu je ob tem navadno samo zasmejala in rekla i “Neznaiftko! Seveda,! Gotovo!” — To je bila naša “gospoda” in ta ka je bila. Veselili smo se je vsako leto in že naprej smo računali dneve, kedaj pride. Sam ne vem, kako to, da smo jih čakali tako težko in to vsi, bodisi po dolini, bodisi po gorah naokrog. Rogljan» se je vrnilo upanje in kakor neka nova moč mu je zaplula po žilah, ko je cul o profesorju in o gospodi:” “O. profesor bo prišel; to jia vem, da bo prišel! In svetoval mi bo — vsaj svetovati mi bo vedel —” Pričakoval ga je, kakor rešilne-ga angelja. Pa tudi profesor v dolini se je Vi jih boste potrebovali po vojn KUPUTJE vojne varčevalne znamke, ki*so obveznice vlade Zdr- držav n ki prinašajo] štiriodstotne esti! 'ob- Lahko.začnete Nabavite si orodje /a vrt, Ako hočete •meti lep vrt, imeti morate dobro vrt. narsko orodje, Nikar si ne lomiti hrbet z slabim izrabljenim orodjem z katerem se dela le površno. Pridite k nam ako potrebujete vrtnarsko orodje in Vaše delo Vam bode igrača in Vaš vrt vspeh. Sužnji tobaka, pozor! Nič nima v sebi, v kaki obliki rabite tobak, ako kadite cigare, pipo, cigarete ako tobak Žvečite ali šnofate.Nič ni na tem.koliko in kako dolgoga rabite, “Quit Tobac” tobačno zdravljenje vas Do ozdravilo od te razvade v par dneh.Zdravite se doma, nobene neprilike, ni vam treba ostati do ma od dela.notìene bolezni ali nervoznosti, Quit Tobac" je oprostil tisoče od te razvade. Zakaj ne V U9v, Ako ae v resnici želite odvaditi tobaka, pišite nam za podrobnosti in priporočilna pisma A.F.Hall & Co.118 N.LaSalle St., KECKQNEN HARDWARE.GO. Telefon: 163: Peta cesta, Calumet, Mich. medtem'pripravljal na obisk Rogljanu. Takoj, ko je imel spra viti v red najpotrebnejše, je menil odriniti v gore in to pot peljati seboj celò Edvarda in Emo. (Dahe prihodnjič). Chicago, IH- GALBRAITH & McCBRMICK Odvetnika iztirjujeta dolgove, urav nata zapuščine ter pre gledujeta lastninske li stine ^++^+++++++-M-t+++++++++ «-M-++++++1 " Izdelj ujemo! Razne mehke sladke pijače. Zastopniki smo tudi Za krepčilno neopojno in zdravo#pijačo “Pablo” Zastopata v vseh sodiščih ULSETH BLOCK Calumet, Mich. Tel. 169 F. M. Kinsman, Bottling Works. Tovarna 812 Portland St. Phone TP87 \ Zadnje Nemško dejanjev Srbiji. Zanimivo bo za Marsikoga izvedeti, da je Marlen en mislil za-četi koncem oktobra 1918. z ofenzivo proti Srbiji. Operacije bi se imele vršiti iz Turn Severina, inj sicer tako. da bi prišel en tentili armadi, ki je prodigala na Belgrad in Smeredovo, za hrbet. V ta namen je dobil Mackenson z vseli Strani, zlasti pa z talijanskoga boišča. Ukrajine in Romunije, veliko čet. Vse čete pa so be uprle in večinoma niti iz vlaka izstopi-. ti niso hotele. Nekaj čet so pa vendar pregovorili in jih^ preko. Donave prepeljali v Srbijo. Ko so pa bili v Srbiji, so pometal vojaki orožje od sebe in zahtevali, da jih takoj pelejo zopet nazaj v. Turn Severin. Ril sem priča, ko je moštvo neke baterije pustilo preko 30 voz municije ob cesti m grozeče zahtevalo, da se pošlje domov Kolikor pa je še ostalo avstrijskega vojaštva v Srbiji, je komaj čakalo, da se pridruži ententnim če tam. Vojaki so glasno klicali: Živela Srbija in Jugoslavija! Seveda se je zato Macken senu vse načrt ponesrečil in posledice vo|askih uporov so se čutile tudi na Dunaju, v Budimpešti in v Berlinu. Baš ti upori so povzročili, da je prišlo tako hitro do pre. milja. Nemškemu militarizmu pasi je vendar v Srbiji zopet nudila prilika, da pokaže preu svetom, česa je zmožen. , Ko je namreč prišel 3. bataljon 5. nemškega domobranskega pešpolka v Bazo Palanko, je dal poveljnik tega bataljona neki major, plemič po rodu, ukaz na civilno prebivalstvo, da se mora takoj izseliti. Vojaštvo pa je pricélo takoj ropati po hišah, vozili 30 razno blago «a ladije, itd, Ni treba da natenko opisujem dejanja nem-škega militarizma, omenim naj le da so bogati ljudje postali v poj ure popolni berači. Vse to pa se je zgodilo pred očmi višjih. Jaz sem nekemu stotniku javil, kaj se godi, pa mi je rekel, da se on v to ne vtika. Ubogo srbsko prebival, stvo je plakalo in prosilo pomoči, a zastonj. Le posamezniki med ju-goslavniskim vojaštvom so nasto pili na lastno pest in pomagali srbskemu prebivalstvu, kolikor se je dalo. F.A., v Slovencu IT. dec. Dr. Evgen Lampe mrtev. V Ljubljani je umrl 16. dec. dr. Evgen Lampe, stolni kanonik. S svojo veliko izobraženostjo in navdušenostjo je veliko koristil slovenskemu narodu na kulturnem in gospodarskem pol ju, lahko pa bi bil tudi na političnem, zlasti rekom vojne in osvobodilnega boja našega naroda, da ni ostal prav do zadnjega zvest Avstriji, sledeč korakom dr. Šušteršiča. O pokojnem dr. Lam petu piše A. U. v Slovencu od 18. decembra med drugim sledeče: * Kdo ga ni poznal na Slovenskem tega mod tega moža, a z Napoleonovo glavo in živimi, pronicojočimi očmi? Tudi na Dunaju v ministrstvih in raznih odsekih so ga dobro poznali. Mar-sikak birokrat je nevoljno iu prezirljivo skomizgnil z rameni, češ, kaj pa ta hoče med na mi? A ko je izpregovoril v zboru dr. Lampe, se je birokrat čudom čudil in pošepnil sosedu: “Ein-ganz gescheiter Kopt'!,’ S svojim nastopom je dr. Lampe vsem dokazal, da je duh nad materijo. Dr. Lampe je bi! talent prve vrste. Imel je pa še strica, dr. Fr. Larnpeta, ki ga ie navajal že iz-mlada na vse, kar more pripomoči k izobrabi že v bogoslovnih ve dah, potem v filozofiji - bil je zlasti blesteč dialektik - in, kar je odločilo tok n jegovega življenja, navdušil se je v Krekovi šoli za socijalno in politično delo. Zatem opisuje U. A. dele an je dr. Lam peta. Že kot bogoslovec je pisal v tedanjo dijaško Žaro ter za Rimskega katolika. Bar let pozne Je je prevzel uredništvo , 'Doin ii> Sveta, katerego je urejeval z., dr. Opeko skoro celo desetletje. Beleg tega ]e sodeloval tudi pri “Slovanskim Učitelju.” Z vsem tem je dokazal, da bi bil lahko eden prvih slovenskih književnikov, ko b> bil nadaljem posvetil literaturi svo je moči. A tedanja močna politična struja ga je potegnila s sebo v drugi tok. Obenen z “Dom in Svetom” je prevzel namreč tudi uredništvo “Slovenca”, v katerem je nastopil tedaj zelo oduren ton, vsled cesarje bil dr. Lampe po. novno preganjanj Stranka mu je bila vse, pozameznik nič, toda stranke niso načelja, ker se ne lahko vseli strankarstvo. Bole» te'. n ga je pogosto nastopal na shodih, zlasti ob času tolitev, med delavci in kmeti. Neumorno se je trudil za socijalno orgauizaci |o, za zadružništvo m sploh za napredek ljudskega gospodarstva. Bri tem pa je večkrat doživel bridka razočaranja, ker mu je mankajlo prakse in poznavanja razmer in oseb ter stroge kontrole; tako na primer pri Gospodarski Zvezi, pri Završnici, pri Centrali. - Ko je prišel v deželni zbor in deželni odbor, se je pričela nova doba njegovega de-lovana. Bil je zelo marljiv, kar-so mu priznavali vsi, toda preveč strasten in strankarski. Zadnja leta je pogosto nadomestoval deželnega glavarja, dokler ni v^težkj bolezni onemogel. Časnikar zaključuje: Kljub vsemu delu, kljub vsem velikim zaslugam za slovensko ljudstvo je bil dr. Lampe zadnja leta osamljen, in potrt in osamljen je tudi umrl. V žalostnem domačem razponi se je ločil od dr. Kreka in šel z dr.Šušteršičem.N je-gova tragična krivda je bila pre- velika vera v Avstrijo. Vedno je ponavljal misel, da je započela boj zoper Avstrijo loža in da bo bila zmaga entente katastrofa za cerkve in narod. Do zadnjega je pa tudi veroval v zmago Nemčije in Avstrije. Zmota ni greh, na zvestoba zločin. Vendar se je pa v boju za to politično vero še enkrat rezko pokazala tista trdota, ki jo je bil v težkih borbah zadobil njegov značaj, in žabi je čustva, ki bi jih ne ne bil.smel žaliti, in odtujil^ si srca, ki bi si jih ne bil smel odtujit'. Z Avstrijo, ki je v nje bodočnost kljub vsem nje velikim bobam še vedno trdno veroval, je Jegel tudi on v grob. go pismo iz Trsta,bz katerega: posnemamo sledeče: Razmere v Trstu. • Dne 4. decembra so odprli vse laške in v 'okolici javne slovenske šole. Zasebne pa uporabljajo za kasarne. Torej s slovenskimi šolami v mestu ne bo nič. Nasilnosti postajajo vedno večje. V. Ljubljanski kreditni banki se je dne 7. dec. pojavil laški stotu'k ter izpraševal po rojstnem kraju uradnikov. Odšel je z besedami: “Kaj delate tu, saj ste Jugosiov aniI” Tudi glede državnih uradnikov se vršijo take Konskripcije ter se pripravlja odpust iz službe. Nekateri imajo že dekret, da morajo do 15. t. m. zapustiti demokracijsko črto. Sem spadajo vsi . izven Bri-morske rojeni 'uradniki. Kdor ima v Logatcu samo ävs- n trijski denar, mu ga vzamejo, kolikor ga ima. Sicer čutimo tfedno bolj, da smo "v sovražni deželi. Vsi ukrepi vladnega komisaria ir.i magistratu v prilog Slovencem so razveljavljeni. Živil je nekoliko več, nego jih e bilo zadnje dni novembra, a cene rastejo, vsaj glede nekaterih produktov. Straža. 15,. dec. Modroslovje iz Japonskega Jezika. Voda pač ne mora vreti V peči, ki je ni kaj greti. Si škodo sebi narediš ako sabe sam častiš. Da razstrelba je velika Mnogo treba je smodnika. Kjer mož in žena lepo živijo, Bodoči rod, pri tem krep'jo. Kod denar se lahko služi Tam i svet se razmehkuži, On ki sebe povišu je Le sebičnost naznanjuje. Da tvoj rod krepak ostane l)aj mu dobre dušne hrane. Mačka ki ne lovi miši Brez potrebe je pri hiši. Odor zahaja v slabe tovaršije Oni sebe sam po nosu bije. Sužnji tobaka, pozori Prijatelj nam je dal na razpola- Nič nima v sebi, v kaki obliki rabite tobak, ako kadite cigare, pipo, cigarete ako tobak žvečite ali snofate.Mč ni na tem.koliko in kako dolgoga rabite, “Quit Tobac” tobačno zdravljenje vas bo ozdravilo od te razvade v par dneh.Zdravite se dx>ma, nobene neprilike., ni vam treba ostati do^ ma od dela.nobene bolezni ali nervoznostituQ.uit Tobac’’ je oprostil tisoče od te razvade. Zakaj ne Vas? Ako »e v resnici želite odvaditi tobaka, pišita nam za podrobnosti in priporočilna pisma A.F.Hall & Co. 118 N.LaSalle St., Chicago, III. NAREDITE LIKANJE ZABAVO. Vsaki bi-moral narediti delo kar najmogoče lahko, Likanje z tarim likalniki ni zabava nego trpljenje. Zakaj izgubljati energijo in čas. NAREDITE ELEKTRIKO IN QASOLIN VAŠE PRALNIKE-Naredite moč elektrike in gasolina vaše služabnike. Električni Likalnik, tehta 6 funtov, rybberoid izdelan črno ane-melirno držalo, zakroženo likalno lice, gladko kakor ogledalo, Velikost 3 5-8 X6 1-4 palcev. Posebne razistance žica udelana v kompozicijo ki hrani elektriko in daje redno gorkoto- Dolenji del je iz pia. vega jekla, drugi deli so platirani z niklom- Compietnoz žico in prilepkom samo $4.75. Električni Likalnik tehta 6 funtov, debelo nikljan z težkim bakrenim dnom, refine-rano sivo železno oklopjo,Rubinasta Indijska mica in najbolji “Nichrome” žični priklopnik. terminali najboljega materijala,ki ne gubljajo moči,kavčukasto izdelano držalo iz trdega lesa- Kompletno z revervnim stojalom in 6 čevljev priklopne žice. Hubbel priklopnikom. Cena v fibre board zabojčku samo $7,99- Likalnik na gasoiin. Likalnik na Gasolin, vaga 6% funtov oba konca enaka, hitro za premestiti, samočistni generator, drži 3'4 pinta, in dela 5 ur ko se nalije, 18% kvaratnih palcev železnega prostora. Dr žalo obvarovano vročine z azbestos obkladkom in zračnim prostorom. Kompletno v zabojčku z pumpo samo $5,99 Te likalnike prodajajo drugi po 10 dol. in še več, dočim jih mj damo na RAZPRODAJI po omenjeni znižani ceni. Porabite to redko priložnost in naročite še danes enega teh likalnikov. Ko naročite likalnik Vam ni treba slati ves denar priložite na ročilu samo $1-00 v zagotovilo da želite likalnik drugo doplačate k« Vam bode likalnik izročen na dom- Pan-Američan Exporters 1152 Milwaukee Ave., Dept. 310 Chicago, lil. Vestno zdravilo dela čudeže Približno 30 let so vživala Trinerjeva zdravila svetovno zaupanje in pripoznanje > >0 pa zato, ker si je vestnost in pravičnost izdelovalca dobila ugled pri odjemalcih. ^ »da oovišanjecen vsem stvarem je zadelo tudi nas, dasi smo se dolgo časa na vse pretege br ili tega vkljub naraščanju cen pri izdelovalnem materijalu-Toda vojni davki so nas Pr silili.da moramo nekoliko novišati cene. Vsak prijatelj Trinerjevih zdravil gotovo ra? da mora vsiedtega plačevati več tudi lekarnar- To je rovsem neovrgljiva resnica. Toda y bna Trin. iekov ostane, kakor je bila,— gotovo zadovoljnost odjemalca- Trin. Elix. of Bitter Wine. Ima najboljše uspehe, ker ozdravlja bolezni. Devetdeset odstotkov bolezni izlu;ja ] lodca. Triuarjev Elixir čisti- želodec in odstranjuje iz droba vse nabirajoče se strupe, |;j vzrok pomnoževanju bacilov raznih bolezni povzročajoče otrpnenja prebavnih organov.Ti'i,..tr jevi izdelki ne vsebujejo kemičnih snovi sto vino. nego samo leena grenka zelišča in naravno rdeče 1 Trinerjevo Grenko Vino, Trinerjeva zdravila se dobijo od danes naprej edino 1B po ekarnahin trgovinah ki prodavajo zdravila, ker je Trinerjev labretoiij preobložen do skraj!t moči v izvrševanju naročil za lekarne in državne zaloge zalo so prenonalL z naročili druzij, Irgovce zdravili in leka> je geor želi kupiti. Trinerjeva zdravila TRINERJEV LINIMENT nov prodira do sedeža bolečin, zato hitro pomaga pri revmatizniu ralgiji, putiki; otrpnjenih udih itd. hitro in gotovo. Nadalje le iz vrsten pii izpalmeiiju, pretegnjen ju,oteklinah itd., in pri d rcrii ienpi po kopanju nog odvzame utrudljivost. Naprodaj po vseli lekarnah Trineriev Antiputrin. Antiseptika za zunanjo rabo, zs izpiranje grla, ust, ran, pri8a,j0f itd. Dobi 86 po vseh lekarnah V najvišje priznanje na zadnji mednarodni razstavi v San Francisco 1915 in 1916 so Tla odlikovana naša zdravila z zlato kotanjo Panan JOSEPH TRINER, 1333 ■!I. • l'/'vT izdelovalec — 1339 S. Ashland Ave. ms CHICAGO, ILL MA MMMM Mii « # * * *S « « « « « « •g « « VAŽNO NAZNANILO! Javljam občinstvu da je sedaj možno poslati de= nar v domino, vsaki osebi ali osebam, ki stanujejo v sledečih državah. Hrvatsko, Kranjsko,Slavonijo, Bosno, Hercogovino Dalmacijo in češko v kronah. Bulgarsko v Levih Srbijo v Frankih Crnogoro v Lirah Denar za Jngoslavijo gre skozi Prvo Hrvatsko Ban= ^ ko v Zagrebu. Da pošiljam denar pravilno po Državnem zakonu, ^ in da je siguren za poslati, svedoči to moj Regis* *8 ration Certificat, izdan po državnem zakonu od Ü Federal Reserve Board Zjedinjenih držav v raz* m tredu A, Naznanje vsim onimki so namenjeni p0s A tovati v domovino in želijo pojasnila naj se javij0 v moj urad osobno ali pismeno vsaj mesec dni ali še jjfe prej ko mislijo potovati v domovino. LUCAS STEFANAC , i h 428Pine St. Calumet, Mick SLOVhNSKK NOVICE, 2 MAY 1019 slovTkatol PODP. DRUŽBA. Vstanovljena 3. marca 1915 na Calumet, Mich. ['red GLAVNI URADNIKI: jseduik: John Spreitzer, 218 Oak St. Calumet, Mich. j)c(jpreds.: John Gazvoda, 509 Tam. St--Laurini», jjjaik: Math F. Kobe, 420 7th St........Calumet, ” d taj.: Jos R. Sedlar, Lindi» LakeÄveSt. Latinum ’ «|*ir?.|i>ik: Jos. Seherinprer. Oak St. .. .Calumet, j Duhovni vodja: Rev. L. Klopčič,........Calumet, NADZORNIKI: j jj0l)ii R- Ruliek, 2140 LogSt.... .. ...Calumet. Mich. Lobu Gosenca, 4055 Eli» St............... jlatt Šuštariči), Osceola St........Laurini» 1 " FOROTN1JODBOR. lobu Sustarsich, 420 Osceola St. Halt Straus, 2409 R St. Laurium, Midi. Calumet La, V aid jan Dollar Ray, Michigan. jygy pisma tikajoča se uradnega poslovanja pošiljajo naj se na Lega tajnika družbe. iy»E denarne pošiljatve pa na blagajnika družbe. ,VSAKA katoliška družina naj skrbi, da so njeni udje, 'člani Miške Podporne Družbe, katera bode zanje bratovsko skrbela »ten nesreče, poškodbe ali bolezni Natančnejša pojasnila se |ip vsaki čas od glavnega tajnika. IDmžbino glasilo so “Slov Novice.’ - anje vsem Srbom, Hr-in Slovencem. h I $• 3- It 'h \ n? JaZdruženih Držav Amerike. t; item cirkular j n Vam dajemo alla, ki so jako potrebna, gle stanja “Income” takse. S ìvsa prejšnja pojasnila raz-ljajo. ['.-očitajte to na sejali tožile rojakom, ker je to je važnosti. hinski Davek -Income Taxisti državljan Združenih Dr mke, kakor tudi nedržav-dclžau plačevati “income di dohod n in ski davek. Dr-Zdniženih Držav, kakor državljan, a ko je stalen ali nastanjeni tujec :“t Alien , plačata enako bvljan. ako je ne-nastanjenj Nonresident alien , plača fer oni, ki je nastanjeni «siden [j Alien. lasanje nastane, koga treba ■ ra nastanjanega tujca ®t Alien j in koga treba ® ne-nastan jenega tujca Alien . Rdor se nahaja le mimo Pruženih Državah in 'r ]e prišel v to zemljo le <1;(idobo, za kak posel, po Starega se bo zopet vr-^ r'lir»j, ta se smatra za j W alien” -ali za ne-na-' 1 tujca kdor oceno dobo, kdor H«i ali več, ako ima blišče in dela tri mesece “Bstu predao se od n jega ''4smatra se za “resi-H'i nastanjenega tujca. j'“6! dadi ima dotičnik Ialina. Tudi nič ne de 1,1)11 kasne je, ne da bi znal 'Potnval iz Združenih Dr-t*ko ou se nahaja tukaj {'en° dobo, smatra se da PUt. ul: „ . • • VSAK ON KI JE “RESIDENT ALIEN” ALI NASTANJENI TUJEC, kakor smo razložili pod točko št.4 naj izpolni CERiTCAT form 1078. , Ta certi ficat, katerega vsak“re-sident alien” ali nastanjeli tujec mo>-a izpolniti, navajamo na četrti strani te okrogniče. Lahko ga prepišete na komad papira, s peresom ali pisalnim strojem, in istega morate prepisati pred “Golloctor-jem’ of Internal Revenue ali pred “No-ary Rubile” pod prisego. Prepišite samo angleški del. Ml smo na. pisali pod angleškim tekstom tudi slovenski prevod, tako da vsak ra-zumet. kaj da se pravi v tej iz javi. , 7. Ako “resident alien” ali na stan [eni tujec se odloči iti v stari kraj, je mnogo ljudi, ki so se od ločile iti v stari kraj potem, ko je bilo premirje podpisano dne 11. novembra 1918 tedaj se smatra da je bil isti “Resident alien” ali nastanjeni tujec do 11. novembra 1918, in od tega dne smatra da je ■ ‘inonresident alien” ali ne-nastan. jeni tujec. Ako on se ni bil še teta] odločil iti v stari krap potem se smatra, da je isti “nomresident alien” ali ne-iiastanjeni tujec od one dobe, ko [e začel povpraševati za način odpotovali ja in se pripravljati na odhod. 8. Ako ne-državljan hoče odpo tovati iz Združenih Držav, potrebno je da prinese s seboj vsa potrdila (receipts ), ki jih je dobil za v-plačani dohodninski davav (Income Tax), da lije plačal tega ka. kor ••Nonresident alien” ali kakor “resident alien”. Ako je plača davek kakor “resident alien” to je-isto kakor vsak drugi državljan potem lahko dobi potrdilo od ko-lektorja, kateremu je plačil- Ako je plačal putom svo|ega delodajalca (kompanijo), tedaj mu mora ta dati potidilo (receipt. ) Ako mu je bilo plači lo davka odtrgano od vsake plače (pede); tedaj naj prinese potrdilo za vsako plačilo. Ake ni plača! ničesar, ker se je smatralo, da je “resident alien”, potem naj prinese, s seboj izjavo (statement) od svojega delodajalca, v kateri naj bo navedeno, koliko je zaslužil od početka (Nati, stran.) DRUŠTVENI OGiLASI.' Slov. Am. Kat. Dr. Sv. Družine S. K. P. D. na CALUMETU. Uradniki za leto 1919. redsednik, Math Prebilich. « St. Podpredsednik, John Gazvod a Tam, St. Taj in zast, Louis Gasvoda4036 Oak SW Podtajnik, Frank Vesel.'2311 Co Road Blagajnik, Math F. Kobe. Odborniki za 2 leti : Matt Strauss Mihael Klobučar in Jos. D. Grahek, Odborniki za eno leto: John Gosenca. John Pechauer, Math Pipan. Rolniški obis kovalei so-Za Red Jacket in Newtown Math F. Kobe; Blue Jacket Albion Joe Strutzel, Yellow Jacket, John Gosenca Za Laurium: John Gazvoda.Za Osceola: Jos. Bailor. Za Raymbauitown: Matt Strauss. Za Swedetown:Math Likovich. Za Stari Tamarack in TamarackNo.5. John D.Grahek, Za North Tamarack, Tamarack Jr. in Centennial: Mike Filip: Maršal: Frank Gregorich. Poslanec M. F.Kobe. V slučaju bolezni plača društvo svojim članom $20.00 me sečne podpore za dobo 6 mesecev, ako bolezen traja dalj časa, dob član podporo od Družbe za nadalj-uili 6 mesecev po$20.00 na mes;c. Vsa.< član se lahko zavaruje pri S. K. R. Družbi, za posmertuino za ’$400.00 ali 800.00 ob enem J6 za-vapovan za izgubo roke, ali noge za $300, za izgubo enega oka, treh pistov na roki ali na nogi $150.00 in mesečnr bolniška podpora $20. na mesec, za nizke asess. od 1. do se razreda, od 70c do $1.10 na me-5c. Za natančnejša pojasnila se je oberhiti na preds.,tajn. ali blag. jjggFTOSERN OST : Za dobo d mesecev velja pristopnina samoli. Rojaki poslužite se te prilike in pristopite z znižano pristopnino. K obilnemu pristopu-vabi Društveni Odbor. Slovensko - katoliško društvo podporno SV. JAKOBA. št- 2- S. K- P. Družbe. Laurium. Alich. Prvo in edino Slov. Kat. Pod. druätyt na Laurium. Ena svoje redne mesečne sejf vsako četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri popoldne v dvorani Gosp. Johr Sustaricha na Osceola cesti. / Društveni odbor za leto 1519 Jakob Veitin, Josip Režek Jbs R. Sedlar .John Šuštarič, predsednik, podpredsednik tajnik blagajnik Slovensko neodvisno društvo podporno ODBORNIKI ZA ENO LETI: Martin Straus Josip Jakša, Anton IJ-davič. Peter Hrebec. ODBORNIKI ZA 2 LETO: John Gršič, ^os, Vogrin,, Jacob Zimmerman Matt Stubler ■Maršal: Matija Stubler. Poslanec: Jos. R. Sedlar. Bolniški obiskovalci: Jolm Šuštarič za Laurium ; za, Raymbauitown m okolico. Martin Sirar s za Red Jacket In okolico Jos. R.Sadler Vslučaju bolezni plačuje društvo Bolniške podpore po Sl.tO na dan za dobo d mesecev in nadalnih 0 mesecev plačuje Družba po' $20.00 na mesec Cela smrtnica je 1800.00 oziroma $400 kakor se hoče kdo zavarovati Nadalje pkcuje družba tudi razne peš a o d be zgubo rok. nog tokočes I. t. d IC obilnemu pristopu vam Odbor- Sv. Mihaela na Calumet. Mich. Ustanovljeno dne 17. avg. 1912. Mesečne seje se vrše vsako četrto nedeljo po prvi maši v cerkveni dvoiap URADNIKI. Predsed n fk, John Gazvod a Podpredsednik, Alojs Šimec Tajnik.And.Grmbach Podtajnik, Jos. Gazvoda Blaga nik. Jchn Gcscnca ODBORNIKI: Alojs Lavrič, John Kclbuchar Anto Muhič,Alojs Jenič, .L s. k ., i , , , , John Murn, Frank Šušt ršič. Louis Gazvoda Vratar.n maršal, Jc s. Kočevar BOLNIŠKI OBISKOVALCI: Za Red, Bine in Yellow Jacket, tamarack, in za okolico, L Gazvoda, Oak St., Yellow Jacket. Laurium, Rajni Waul town in Osceola in okolico; Alois Laurich] To društvo je samostojno, ter placa v slučaju bolezni 20.00 na mesec bolniške podnore. Vsmrtnine plača vrr-član 1.00 za pokojnikom, torzj c' več članov tem bolje. Društvo Je sedaj za nedoločen ! znižalo pristopnino na $3.00 F raki se te prilike ter pristop te k društvu K obilnem pnsiopu vabi ODBOR. -I© DRUŠTVO SV. PETRA. št. 30 K. S. K. J- v Calumetu. ima svoje redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu takoj po prvi sv. maši v dvoran slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki za leto 1919. Predsednik, Miihael Majerle. Podpredsednik, Peter Zunich. Tajnik in zastopnik, Paul K. Madronich. Zapisnikar, Frank Vessi Blagajnik, Marko Sterk. ODBORNIKI ZA 1. LETO. GeorgeKotze. John Turk in Jos iVeiss ODBORNIKI ZA 2. LETI. JohnMusid, FrankVesel John Lamut Porotni odbor ichael Sterk Nick Mrak in Frank Benčič. Poslanec, Math F. Kobe. Maršal, Peter Hrebes. Vratar, Math Schweiger/ Bolniški obiskovalci. Za Red Jacket, Yellow Jacket, Blue Jacket in Newtown: Paul D. Špehar (210 — 5th. St. v prodajalni). Za Laurium: Jos. Widosh. Za Raymbauitown Osceola Swedetown::John Mušič. Za Tamarack, Tamarack St. 5 in North Tamarack:Malh O Majerle K obilnemu pristopu vabi ODBOR. Društvo sv. Cirila In Metoda št- 9. v Calumet. Mich. Spadajoče v J. S. 1C. J. ima svofe redno zborovanje vsako tretjo nedeljo v mesecu, točno ob 9 uri zjutraj v prostorih dvorane slovenske cerkve sv. Jožefa. Uradniki društva za leto J9J9 sw Fred. Jos. Plan Iz Podpred. Math Strauss Prvi taj. In zaston. John D. Zunich Zapisnikar: John Ilenich. Blagajnik. Joseph S. Stukel. ODBORNIKI ZA ENO LETO Mihael Sunid Jr, John Gosenca in John Ilenich Odborniki za DVE leti Frank Baulich Martin Štraus' Johu -Startz Maršal in Poslanec: Math, Kobe ml. V slučaju bolezni se najprej oglasita pri tajniku John D.Zunich 4098ConeSt. Jednota plačuje v slučaju bolezni $1 in $2 na dan takoj od prvega dneva. Za izgubo roke ali ene noge $400, za izgubo enega očesa $200, za izgubo obeh rok, nog ali očes $800. V slučaju smrti plača članom (leam) prvega razreda 11500, drugega razreda $1000, tretjega raz. $500, 4 raz. $250 Vsi oddaljeni elani pa zamore1 j evtl jO bolezen pismeno naznaniti isti davi ko zbolijo. K obilnem pristopu vabi ODBOIL tl STAI « V la.9 EU A E ET A Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Glavnica $150,000.00 Prebitek in nerazdeljen dobiček 250,000.00 Obveznosti delničariev 150,000.00 je prišel v to zenu ^loČfnin bri n r le ž.,e )7.00 39.00 73.0* 50-43 ;63- 48 h d* 99l-y I"“ “Uen ' [ kHkor ISO- 03«' 82«' 263 6« U 74 38 48 kakor ali nastanjeni tak ni treba da vsak drugi .nženih Držav, i Iblee je vladi odgovo. t ''"“F davka od “nonre i' Gi ne-nastan jenega I "^-državljan ali poda-P>iko dolgo, dokler ne lV°iega deloda jalca ali j of Internal Reve-i "'1 “Resident alien” ali | NOVE DOLMANS, SUKNJE ZA GOSPE J Posebna zaloga, z znižanimi cenami, ki Vam nudi posebno dober kup. STOTINE KOSOV NA RAZPOLAGO. Te so; Silvertones,Veleurs, Popiini, poiret twills, Serži Popolnoma in deloma obšiti z svilo; vsih po= pularnih barv. $19.75 - $25.00 - $29.75 Od vlog na čas se plačajo obresti. TA BANKA VAM nudi VARNO ULOŽIŠČE za del vaših PRIHRANKOV. Ima ZADOSTNO GLAVNICO VELIK PREBITEK, DVAKRAT večji REZERVNI SKLAD, kot ga postava zahteva ter imajo njeni URADNIKI DOLGO LET izkušnje v bančnem poslovanju. Charles Briggs, predsednik. Peter Ruppe, podpredsednik, W. B. Anderson podpredsednik in upravitelj, Stephan Pauli, blagajnik, J. E. Shepard, blag, namestnik. $39.75 0$c> po t' M A1' I r of ii“- akor na j se prepriča j Internal Revenue , a)da ie ne-državljan ; V1* 0«»' Pi t o**i0 M ali nastanjeni tu- notti»en in sledeči: $49.75 Pritrdili nam bodete sami da so to najbolje vrednosti po teh popularnih cenah. Ravno prejeli novo zalogo Maribow ogrinjal-scartar. LEO GARTNER 3teri pregovor pravi Da se prepričate kaj da je dobro .‘V m Kje da se dobi. Morate poskusiti. Da dobite sveže meso, pošteno'vago, točno in uljudno postrežbo, idite k Muvrinu Lin nebode Vam žal. Peninsula Meat Market VOGAL 6 IN ELICESTE. Rojaki, pristopajte v IS. K. P. Dražbo. “SLOVENSKE NOVICE”. Lis) za Slovence v severozapaduZjedinjenih Dna'. izhaja vsaki petek. Izdaja SLOVENSKO TISKOVNO OS USTOV sia Caimlu, Mich. NAKOCHINA ZA AMEHIKO: S» celo leto ............................. # 2-00 ■8» pol letH.............................. * '■or' Sa EVROPO in mujflo inozemstvo: Sa celo leto ..................' S 3.OC, ali 15 Ki ih pol leti ..................... S 150 ali 8 Kr Posamezni iztiei po 5 ct.. NAZNANILA (advertisements) po dogovoru. «?«>8»l. I CALUMET IN OKOLICA. | triwliiHHiiiiiniiiiiiiiiiii .umili 'TiiH!i!iiiiL'i:iiiiiiiiTii**io nnttmmiiiiiiiimiiHiiiiaiiii — Približal s« je zopet lepi mesec majnik, | osvečeu nasi nebeški Materi, po pravici inenovani Kraljici Majnika. Verno ljudstvo ’Se bo zopet z častjo m hvaležnostjo zgrinjalo okoli š-ma-ri tienili al-tar jev in dajalo čast svoji na j boj Ji in najbolj ljubi,eni Materi. Šinarnična pobažnost tega meseca se je pričela v naši cerkvi sinoči z kratkim, nagovorom g.‘župnika z petimi ljtanijani in blagoslovom. Te pobožnosti se bodo nadaljevale skozi celi mesec majnik trikrat na teden, namreč v ob sredah, petkih in nedeljah. Slovenski narod se bo nedvomno v obilnem številu udeleževal teh pobožnosti in sicer s Letu posebnim namenom, da bi Majniška kraljica izprosila pri svojem božjem sinu milost spreobrnjenja v sem zastaranim in zakrknjenim grešnikom. — Vladika marquettske škofije Rt. lie v. F. Eis, bo delil v nedeljo na Oalumt-tu zakrament sv. birme in sicer v sledečih cerkvah ob 7:80 zjutraj v cerkvi sv. Ane jjfrancoski , ob 10:00 v ceravi srca Jezususvega na Redi, ob 3:30 v cerkvi sv. Ivana Krstitelja hrvatski:; in ob7:U0 zvečer v cerkvi sv. Antona na poljski . Vpondel-jek ob 10.00 bo delil Ere vzvišeni -Isti zakrament v cerkvi na Moliaw-ku. — Krščena sta bila v slovenski cerkvi Agnes Mary, hči Geo. in Ane Sterk iz Tamaracka in Martin James, s,in Martina in Ane teteroentz, iz Yellow Jackets. Cas-titau.o! , — V torek popoldn je umrla po kratki bolezni dve leti stara Anica, hčerka Johna in Marije Kotzjan iz Tamaracka No5. pogreb se je vršil v četrtek popoldne iz slovenske cerkve. Žalujočim stariseli) naše sožalje!. — Sinrl, je rešila dolge mučne bolezni previdenega s sv . zakra •»enti za umirajoče v sredo popoldne znanega in radi svoje prijaznosti povsod priljubljenega rojaka ] John Križe. Celih.01 let seje sam mučil po svetu. Rojen je bil v va-si Lipovec, fara Semič in je pred SO leti prišel na Calumet, kjer |e do nekaj mesecev nazaj neprestano delal v rudnikih raznih družb. Eri ‘delu se je bü prehladil in iz pre-lilajeiija se je razvila sušica, k Leri -je končno podlegel. Kdor je en- krat govoril s pokojnim Johnom, ga je moral vzljubiti, kajti bil je miren, postrežljiv, dobrosrčen in sploh vse, kar se more o dobrem človeku reči. Bil je vedno vesten in podporen član naše cerkve. Zelo ponosen je bil na vojaški zalsužni križec, ki ga je dobil za svojo hrabrost za časa okupacije Bosnije in Hercegovine od strani bivše Avstro - Ogrske v letu 1878. jllrž-IIjih sorodnikov ne zapušča drugih kot eno sestro v starem kraju in eneua brata tu v Ameriki, ki se n uahaja neznasek|e na zapadli. Bo-kojni.John je bil dolgoletni član društva sv. Cirila in Metoda št, 9. J. S. K. J., koje društvo ga bo spremilo jutri, v soboto k zadnjemu počitku. Ecgreb se bo vršil ob 9. uri iz hiše g. Jos, Stukla na osmi cesti, kjer je pokojni dolgo let bival, v slovensko eetkev, kjer bodo opravljeni cerkveni obredi m peta sv. maša in nato bo prepeljan na kraj večnega počitka na pokopališče Lake View. Bog daj pokojnemu po mnogoletnem delavnem živijen. ju vživati večni mir in pokoj! Be vedno na starem mestu. Vaš staroznani izdelovalec lepih slik W. E. Steckbauer. — Vnedeljo jutro je umrl na svojem stanovanju pri Mike Zalecu na North Tamarack u -15 let stari samec Geo. Meteš. Vodenica je bila-vzrok smrti. Bokojni je bil doma iz Malega JN'erajc-t, fare Dragatuš.Bil je Tnož čudnega značaja. Zadnja leta se je odtujil vsemu, celo cerkvi. Brez Boga je ži vel, brez Boga jejumrl.in pokapan je bil brez tolažilnih obredov sv. kat. ceikve. V enem tednu smo imeli dva slučaja smrti priletnih samcev. A kako različna smrt! oba ste imela iste priložnosti, jednako delo, jednako trpljenje - a kako različen konec. Roči m je prej omenjeni pokojni John Križe os. tal zvest svoji veri do zadnjega izdihljaja, je pokojni George Meteš zairemarjal nekaj let sem prvotne dolžnosti vsakega praktičnega katoličana. Brvem n je Bog dodelil miiost srečne smrti, dočim je drugi umrl nesrečne smrti. In vendar se Änajdejo še ljudje, ki zahtevajo, 'da se izkaže enemu kot drugemu taista Čast ob smrti. Bog daj, da bi pomilovanja vreden slučaj smrti George Meteša odprl oči nekterim našim zaslepljencem, da je treba po veri tudi živeti, ako hočejo srečno umreti. Moderno izdelane slike so zanimive za vsacega. Take namreč izdeljuje W. E. Steckbauer. — Miss Johanna Kolenc,ki je bila na obisku svoje sestrične Mrs. Franca Ovsenek, sej je vrnila na 8voj dom v Waukegan, 111. Naznanilo. Vsim članom društva Sv. Cirila m Metoda Št. 9 J. S. K. J. se naznanja, da bodemo imeli sv. spoved v Soboto in Nedeljo jutro 3. in 4. Maja in skupno veli-konočno sv. Obhajilo v Nedeljo pri prvi,sv. maši. Člani so napro-šeni da hi opravili sv. ’ spoved v Soboto večer kateremu bode le mogoče. Nadalje se jiozivlja članstvo da se zbere točno ob 8 uri v dvorani, da skupno odkorakamo k mizi Gospodovi . Odbor društva. Najlepši spominek ki ga morate dati prijatelju je Vaša lastna slika. Najlepše izdeljuje W. E. Steckbauer. Pogrebnizavod JOHN R. RYAN. je največji na Calumetu ter dobro znan med Slovenci. Priporoča se v slučaju potrebe, istotako za krste in ženitnine- 20F- 6- cesta Tel- 25 Calumet Mich. ----------....... ) ■■ Kader želite imeti čedno sliko ae pozabite da jih izdeljuje E. Steckbauer. VOJSKA JE MINULA Ali hočete videti, kaka su se bili na Francoskem, Ruskem, Italiji, Turškem, na Balkanu, Grškem in Srbiji?Hočete videti spopad Airo-planov v zraku? Submarinov pod vodo?To lahKO vse vidite doma z malimi stroški.Mi smo dobili večjo zalogo slik iz raznih bojnih polj, Ako gledate te slike skozi steroscop mislite,da ste res osebno navzoči na bojnem polju in gledate bitko. Steroscop ki ga tu vidite velja samo en dolar. Štev. I, 200 različnih slik, $300 Št. Ime serije 101 Historični kraji Amerike 102 Pogled v Washington Cenj^, 103 Niagara -Vodopad j 104 Rusko - Japonska vojska 105 Turško Italijanska 'Vojska 106 Balkanska Vojska 107 Velika Ameriška mesta 108 ohod na Filipinske Otoke 109 Kristusovo življenje 110 Pohod vSveto deželo inPalestino 35 111 Pohod na Kitajsko in Japonsko 35 112 Pohod v Rim in Benetke 113 Pohod v Italijo in Švico 114 Pohod v Anglijo in Francijo 115 Nove komične slike 116 Zanimivosti stare dežele H7 Ženitninski prizori 118 Domače živali (smešne) H9 Fantje so le fantje [smešno] 120 Komični ijubimski prizori 121 Yellowstone Park 122 Naše devojke [smešno] 35 35 35 35 35 35 35 35 35 35 35 Vam ni trebaslati vsega denarja. Pošljite samo 25c v znamkah ali srebru drugo plačate ko Vam poda poštar stvar v roke. PRIDEJO KMALU Združeni zdravniki Specialisti bodejojzopet v Houghton. Mich., Knauf Hotel. V pondeljek, 5. maja. 1919. Hancoek,Mich, N orthwestern Hotel V torek, 6. maja 1919. L. Linden,Mich, L. Linden Hotel, V Sredo. 7. maja 1919. Calumet,Midi,. Central Hotel, V četrtek. 8. maja 1919. Samo en dan 9 A.M. do 0. R. M. , Znambviti vspelii talentiranih zdravnikov pri zdravljenju kroničnih bolezni]. Nudijo Vam usluge brezplačno Združeni zdravniki specialisti: izprašani v državi Michigan za ..d ra v ljenje boleznij v želodcu, drobu,jetrih, krvi, kože, živcev, srca, vran.ke, revmatizma, pro ti na. trak ul je, mazoljev na nogah in slabih pljuč. Oni ki trpijo z dolgostalno boleznijo ki so v preglavico doma-•emu zdravniku sopo3ebuo vabljeni ker njih vspelii so bili tako vspešni pri raznih njihovih paeijentih da so zatrjevali da ne morejo določiti me|e m e k stroko in čndežom. Bo njihovem sistemu m treba ojieraci j za slepo črevo, kamen v mehurju, škrofih, bulah, zloti žili itd. ker vsako zdravljenje hode ledeno brez operacije ali lnpoder-mičnega brezganja,ker oni so pridobili naslov ‘-Brezkrvnih Rano celniÙQv” ki zdravijo nevarne bolezni brez bolečin. .A ko je Vašo stališje neozdrav-jjivo dali Vam bodejo nasvet kako si'olaišate bolečine. ■ •' Omožene ženske morajo priti z možem m mladoletni z starisi, iylmoratorij i, Milwaukee, Wis. POPRAVLJANJE POSLOPJA. ^ Cenjenemu občinstvu naznanjamo, dal sva začela na roko z popravljanjem h>š in druzih poslopij v vseh strofi, kor: Barvanjem, lesenim popravljanjem, pleštrajnem, Cetn ranjeni -|. .J. * >1» F**********»:»«-*************