v ZicuavLiu
\\n. Ur e cin. Glasu, presv. Srca JezusoTegR.
Poštnina platana v gotovini.
GLASILO ZVEZE FANTOVSKIH ODSEKOV V LJUBLJANI. — IZHAJA VSAK DRUGI ČETRTEK. — NAROČNINA ■ LETNO DIN 20, POD SKUPNIM OVITKOM DIN 18. — ROKOPISI SE POŠILJAJO Na NASLOV• UREDNIŠTVO »KRESA«, LJUBLJANA, KRŽIČEVA 6. — UPRAVA: »KRES«, RAKOVNIK, LJUBLJANA 8. ČEKOVNI RAČUN ŠT. 17.871.
LETO XI.	LJUBLJANA,	ČETRTEK 11. JULIJA 1940.	ŠTEV.	15.
Smo ali
Naš čas zahteva mož! Tudi od nas, če ravno smo še fantje. Pokažimo, da stojimo na dobrem temelju, na temelju verskih resnic in na temelju narodnih in državnih svetinj.
Evropa doživlja težke čase. Majhni narodi plaho zro v bodočnost. Kako bi ne, ko pa majhne države izginjajo z zemljevida Evrope. Toda njihova plahost jim je v škodo. Boje se bodočnosti, a to je v korist sovražniku. Zato pogum! Vsako protinarodno ali protidržavno gibanje moramo v kali zatreti. Pokažimo, da smo Slovenci in Jugoslovani.
Smo ah nismo? »Smo!« porečete. Toda, ali smo v resnici? Ali nas ni morda sram svetu javno izpovedati, da smo Slovenci, ki smo sicer majhen narod, a korajžen in vendar sam vase upajoč?
Nismo Slovenci, če smo taki. Zato glejmo, da bo nam naš materni jezik ključ do omike, da nas ne bo sram pred tujcem povedati, da smo Slovenci. Saj Slovenci nismo sami narod, saj smo pripadniki mogočnega rodu Slovanov, rodu, ki je mogočnejši in številnejši kakor kak drug rod ali drugo pleme v Evropi. Pokažimo svetu jasno: da se ne bojimo bodočnosti, da bomo znali naš slovenski značaj uveljaviti vsepovsod. Smo ali nismo? Smo slovenski fantje! Zato bo naše geslo: Slovenci smo na zemlji slovenski in bomo tudi ostali. Sveta nam je naša zemlja. Že naši predniki so se borili zanjo in tudi mi se bomo, če bo čas to zahteval. Borili bi se kakor levi, saj bi	(	Ttotovadba	na	krogih,
se za svojo last! Nasa last je zemlja od Jadranskega morja do ogrskih nižav, od Gosposvetskega polja do albanskih planin. Naš narod živi v Primorju, pa na Koroškem, če ravno ga tamkaj še ne obseva sonce svobode!
Bratje, Slovenci smo! Ta zavest naj nam bo kažipot v bodočnost!	R.	Š.
Važno!
Prihodnja številka Kresa zaradi počitnic izide šele čez mesec dni
8. avgusta 1940.	Urednik.
m
Fani in družina
(Iz govora na akademiji.)
Družina je naš iprvi ideal. Družina je oblika družabnega sožitja, 'ki je v vseh težavah in viharjih zadnje zaklonišče, ki vedno in najbolj varno pomiri utrujenost življenja. Družina nam je ohranila obstoj, vero, narodnost. Družina je ideal slehernega fanta, ki je še zürav na telesu in v duši. Je dolžnost mladca, kadar ga pokliče čas, da si naloži njen križ. Nobenega izgovora ni za tistega, ki bi po poklicu in sredstvih lahko, pa se brani urejenih družinskih razmer. Nobenega opravičila ni za tistega, ki na družino meče senco, posmeh in ironijo. Tudi ne za tistega, ki mu je zakrament zakona in družine le igra v loteriji in kupčija za denar, za službo ali karijero.
Otroci na počitnicah.
f'- *-
Ako je družina velik ideal mladega fanta, potem je treba zanjo obsežne priprave. Poznati je treba vsebino družine.
To je bratstvo. Ne tisto, ki nosi krinko in sebične namene. Mislim na tisto bratstvo, ki je povezanost mladih ljudi, ki ne išče sebe, le srečo bližnjega, ki podpira in pomaga, ne ovira, ki uči in vodi, ki odpušča in potrpi, dviga in rešuje. Povezanost bratstva, ki vse udarce usode premaga, vse dvome življenja čisti.
Vsi želimo, naj da Bog našim mladim vrstam dovolj moči, da se do take bratske povezanosti dokopljemo, 'da to bratsko povezanost Ohranimo in v njej ostanemo. Laže nam bo priboriti si cilje, ki smo si jih v lepi mladosti zastavili. Tako bomo dobro pripravljeni na drugo skupnost, ki nas čaka, na skupnost družine. Ta skupnost mora biti trajna in brez konca.
Še so oblike življenja, ki slone na skupnosti in medsebojni povezanosti: društva, organizacije, sorodstva, narod, država. Toda nobena skupnost trajno in močno ne more obstati, ako nima podlage v skupnosti bratstva. Bratstvo pa se začne in živi samo v družini. Družina je podlaga verskemu življenju. Iz družine imaš vero ali je .pa nimaš. Tako
tesna je povezanost 'družine z vero, da ni pravega bratstva tam, kjer ni vere, kakor prav gotovo ni veren ta, ki bratstva ne pozna ali poznati noče.
Vernost, imenujmo jo otroštvo božje, je naš drugi cilj, ki mu posvečamo svoje mlade moči! Vsi si skušajmo biti med seboj bratje in sestre, v dejanju in resnici; otroci božji zdaj in v vseh prilikah v bodoče.
Verni so bili naši prvaki in naši najboljši. Dobro vemo, da so živeli v miru in v polni sreči. Korajžno so to svojo vero poudarjali: cerkvice na naših gričih, znamenja ob potih, številna romanja in darovanja. Pa tudi duhovno so bogato živeli. Dan so začenjali in končavali z molitvijo, končavali sredi
Kazno/ka z bradlje.
hiše na kolenih, do kraja izmučeni v utrujenosti. Bogu so 'dajali priznanje in hvalo za jed, za vse, kar so užili dobrega in lepega.
Tudi nas čaka v življenju sreča in mir. Ako bomo le znali, ako bomo le hoteli. Zato so nam na mlado pot dane zapovedi. Deset božjih in pet cerkvenih. Ako pomislimo, da te zapovedi obljubljajo plačilo in so postavljene v korist človeka in v njegovo odrešenje, potem vzemimo te zapovedi z dobro voljo in kot edina vodila za življenje, ki se prej ali slej v obilni meri poplačajo. Ko smo omenili družino, mislimo posebej ;na četrto božjo zapoved. To je družina. Živimo po tej zapovedi, pa bomo dolgo živeli in nam bo dobro že na zemlji.
Tretje je pa naša domovina. To je kos zemlje, kjer smo bili rojeni, kjer nam potekajo naša mlada leta. Tej zemlji moramo ostati zvesti vse dni, kadar je v svobodi in kadar je v vezeh. Te zemlje ne smemo zapuščati in izdajati, kadar je treba, da ostanemo v njej, da jo branimo in obvarujemo. Za to zemljo hranimo najlepše moči, da jo v njeni sili obdržimo. Z njo je povezana naša usoda v preteklosti in v bodočnosti. Ta naša usoda bo močna, ako bo močan vsak njen posameznik. Takoj pa bo
Padel naš dom, ako ga bomo izdajali in ne bo naša	ni, nič za družino, ako ostanemo	globoko verni, nič
zvestoba Üb njega trdna in živa. Nič se ne bojmo	za vero, ako bomo v družini tako,	kot je prav, bratje
za naš dom, ako bomo v sebi urejeni, zvesti in moč-	in sestre med seboj!	Ton Vin
0 KOMUNISTIČNI PROPAGANDI
Komunisti imajo izvrstno organizirano propagando. Najmočnejšo propagando delajo z organizacijo celic in s tiskom. Celice se snujejo povsod, Predvsem v tovarnah, pa tudi med kmečkim ljudstvom. Celice po tovarnah vodijo agitacijo in hujskajo na štrajke, kar smo tudi pri nas že večkrat imeli priliko videti.
Kako delajo propagando s tiskom, je nazorno Pokazala protikomunistična razstava ob času kongresa Kristusa Kralja v Ljubljani. Videli smo satansko propagando komunističnega tiska, polno
Fantje, bodimo oprezni! Komunisti se hočejo vtihotapiti tudi v naše katoliške organizacije, da bi jih uničili in zapeljali našo mladino v najhujšo zmoto.
Sv. oče Pij XI. je pokazal varno pot mimo komunistične nevarnosti s svojo prelepo okrožnico »Divini Redemptoris«, ki jo moramo vsi poznati, saj je kmalu po izidu (1937) izšla v slovenskem prevodu.
Fantje, proti komunizmu se moramo znati boriti, če hočemo zmagati! Zato pa moramo študirati katoliške knjige in časopisa, ki nam odkrivajo vse
Poletje: Gore.
dnevnikov, revij, oklicev, knjig, raznih tiskovin, skoraj v vseh jezikih, polnih bogokletja, polnih laži Zoper Cerkev in papeža, polnih nemoralnosti, obenem pa fanatično proslavljanje komunizma, češ da le komunizem more prinesti človeštvu svobodo, mir in srečo. Zelo pogosto dajejo komunisti svojim listom neznačilna imena, da laže prevarajo občinstvo in oblasti. Nekateri njihovi listi skrivajo komunizem za geslo: za skupno fronto proti kapitalizmu. Skrivajo jih celo za krščansko Zunanjost, da bi prevarali bralce. Vse jim je dobro, kar le more služiti prevari in laži.
mamljive maske, za katerimi se skriva odurni obraz komunizma. Preštudirati moramo papeško okrožnico proti brezbožnemu komunizmu, ki je izšla (1937) v založbi Naša pot kot XIII. zvezek in sedaj izhaja v znanih brošurah. Naša Zveza fantovskih odsekov je izdala Ahčinovo knjigo, ki jo moramo vsi ne samo imeti, ampak se po njej ravnati nasproti komunizmu. Komunizmu velja naš boj, za katerega je vredno žrtvovati veliko moči, da obvarujemo naš narod pred najhujšim sovražnikom.
A. K.
Liberalizem je velika moderna zmota!
Prva moderna zmota o Cerkvi je liberalizem... Liberalizem je ... naziranje, ki se hinavsko pretvarja... Absolutna svoboda je njegov princip. Tako svobodo si prisvaja tudi za mišljenje. Zato priznava nadnaravo pa ne, kakor se mu ljubi in kakor mu pridi. In navadno se mu ne ljubi. Zato, kjer ima količkaj poguma,
taji
vse nadnaravno.
Nadnaravno v Cerkvi je božji element. Liberalizem zategadelj taji vse božje v Cerkvi. Cerkev mu ni božja ustanova. Če je Kristus sploh ustanovil kako cerkev — o čemer pa liberalizem dvomi — se je že davno docela izpremenila in sedanja Cerkev ni več Kristusova cerkev ...
Liberalizem taji Cerkvi sploh vse božje elemente: milost, načela milosti in socialno oblast. Cerkev mu je le politična ustanova. Zato toliko govori o politiki Vatikana, o političnih tendencah katoliške Cerkve, e* političnih aspiracijah katoliških škofov. Zato tira papeža in škofe pred sodišče političnih listov. Zato S*# vtika v vse: v volitev papežev, v občne cerkvene zbore, kongregacije, liturgijo, okrožnice, pastfrške liste, od-" loke, v vlado Cerkve in škofij ... Nič bi se v Cerkvi ne smelo zgoditi brez njegovega sveta in i?toenja. Libe-' ralizem naj bi obenem s škofom podpisal zadnji dekret zadnjega zagorskega kaplana!
Poletje: Vrh gore.
Jasno je, da mora shirati vse katoliško življenje, kjer se zaje liberalizem. Liberalizem je negacija božjega duha. Pod vplivom liberalizma ostane le formalizem (gola zunanjost!), kjer je bilo kdaj močno katoliško življenje. žalosten zgled nam je liberalna inteligenca. V Cerkvi živi, a o katoliški zavesti pri nji ni več sledu. Krščena je, a moč krsta ji zamori v najlepši mladosti časovpi duh. Zakramenti ji ne dajo nobenega življenja, nobenega hrepenenja. Krščansko svetovno naziranje ji je tuje. O krščanskem veličastnem idealizmu pri nji ni nobene klice. Kar je še verskega, cerkvenega v nje življenju, jo le formalizem! Ker je tako običaj, šega, navada..., zato ne morejo pustiti vsega, a ostale so od starih običajev le forme (zunanje oblike), brez duha.
Liberalizem razje v narodu vse življenjske kali, potem se pa čudi, da krščanstvo za narod ni več. kar je bilo!	(Aleš	Ušeničnik,	Izbrani	spisi	I.)
Sejalci
Deklamacijo izvaja eden ali več fantov.
Prvi:
božjih smo semen ...
(Zborna pesem)
Kmečko napravljeni, košaro, polno semen, seje(jo), z zavihanimi rokavi, škornji.
Sejalci božjih smo semen, v spočite brazde sejemo in v soncu mladi in močni življenju se naproti smejemo.
Zdrave roke Rog nam dal je, pridne roke Rog nam ustvaril, še ljubezen do zemlje slovenske ljubljene podaril. Slovenski fantje svojo ljubimo zemljo!
Mladost in radost radi ji žrtvujemo!
Če treba je, za njo do zadnje kapljice krvi se mi mladi, močni bojujemo!
Drugi:
Rodočnost sejemo slovenski fantje!
Kot vihar pred nami gre načrtov naših naš polet.
Napeta je do sile skrajne želje naše prožna vzmet.
Rodočnost sejemo za se, za druge!
Sebi brazde smo zorali, sebi seme najprej vsejali, zase najprej tudi želi bomo:
Vodniki drugim tudi bomo?
Vsi:
Vse, ki nam Previdnost božja jih je napi e ni la., roka naša bo vodila.
Usodna dvakrat setev je, če zase in za brata dano je srce.
Prvi:
Za delo so nam roke ustvarjene:
Za sebe in za brata so nam dane.
Ne po j demo sami v življenje, nič koliko jih slo bo z nami, z načrti vsi in istimi željami.
Še narod naš navezal pest zemlje na naše je utrujene rame!
In Cerkev sveta pnosi nas, da vdani smo ji slednji čas!
Čudna moč je v malem zi\nu: v brazdo skromno je vsejano, v naročje zemlji blagoslovljeni dejano: v kal požene, v rast in moč.
Vsi:
Tako naj seme naše vzklije sredi svete narodne, slovenske domačije!
(»Hej, Slovenci. . .« se čuje pesem v dalji.) Drugi:
Seme naša vsaka misel je: vsaka naša želja, p o n i ž'a a stvarca Stvarnika, v nas čaka božjega povelja.
Prvi:
Sejali želje smo, pognalo je v dejanje.
Vsi:
Sejali smo trpljenje, želi smo svobodo!
Prvi:
Kar kdo seje, to bo žel, v pismu iz nebes stoji.
Seme dobro •— dober sad, slabo seme — žetev je brez nad.
Vsi:
Sejalci božjih smo semen: semena klena sejemo, v soncu mladi in rnoČni življenju se naproti smejemo! Nizkotno vse preziramo, se zlu povsod upiramo.
Hinavcev v vrstah svojih nočemo! Življenje resno preveč je, dokler je dan, mi delamo, na čase boljše mi ne čalcamo.
Prvi:
V malenkostih smo Večnemu zvesti, počasi nas, organično zavestno v jeklo nas zvari vladar in kralj iz večnosti!
Tek čez zapreke.
Drugi: ali smo dejanje, želi sitno navado!
Prvi: Sejali smo navado, želi smo značaj!
Drugi:
smo značaje, želi smo usodo!
Vsi:
Njegovi smo v s e k d a r!
Sveta in njega pomagačev mladim fantom nam ni mar! Kdor smeši nas, ga pomilujemo.
Kdor pot svobodno nam zapira, kdor pogled v bodočnost mladim fantom nam zatira, kdor smeši vero,
narod kdor zatira,-—-klican ni v kraljestvo božje. Kdor mlad je — star, kdor v leščerbi na sonce je. pozabil, kdor s poti prave bližnjega na krivo pot je zvabil, ta čutil pest slovensko bo, ta z nami več slovenski ni, izdaj ni k naroda tak mož je: Zadel ob misli sleherni na naše ostro bo orožje!
Drugi:
Kdor seje ali je plevel sejal, med kleno klasje ljulke je nadel, tega bo sleherni hudo preklel.
Kdor pičlo seje, pičlo, pravijo, bo žel.. Prvi:
Na skalo ne, med trnje tudi ne, sejali mi smo v zemljo plodovito. Seme božje v srcih naših vzklilo bo za boljše dni, za lepše dni, stoterno sad nam obrodi.
Zvestobo sebi, Bogu ohranimo, naj kuje v nas mogočni čas.
Slovence mlade, neomajne!
Drugi:
Mladost smo svojo na oltar za domovino dali!
Sile svoje in moči za varnost njeno žrtvovali!
Stožer bojev naših in rasti naj Bog riaš z milostjo krepi!
Prvi:
Duh naš svobodno na j hodi, z roko v roki med narodi! Bratje vsi smo, vsi ljudje, sredi božje ust var j e ne zemlje! Kraljestvo božje v nas doma je, v srcih naših Bog živi, beseda naša slednja, misel vsaka naj odmev bo večnosti!
Prvi:
Za druge se srce naj naše kakor njiva na jesen razdaje!
Sejalci božjih smo semen:
Ponosni smo oprode božji, sejemo zrna svetih milosti v soncu mladi in močni za novo rast, za žetev novih dni!
Vsi:
Zvesti borci smo Gospodovi, sam dobri Bog naj h as živi ! Zavestno v jeklo nas vari, vladar in Kralj iz v e č n o s ti ! Pogajanj in popuščanj nam ni
mar,
odločni smo, pogumni smo v s e k-
dar!
(Koračnica . . . luč hipno naraste, zastor.)
Lojze J. Žabkar.
O izletih in potovanjih
Stoju na oni nogi.
13.	Glede pijač pomni, da je dobra voda najboljša. Ne teši žeje z velikim pitjem, ki povzroča močno potenje in utrujenost. Požirek sveže vode iz studenca ti spotoma ne škoduje, četudi si razgret,
samo da nadaljuješ pot. — Alkoholnih pijač ne jemlji s iseboj in jih spotoma ne kupuj; žganje pa se odločno odsvetuje. Priporočljivo pa je, vzeti v steklenici s seboj čaja, kave in sadnih sokov. Tudi sočna limona ali domače sveže sadje je dobro za žejo in okrepčilo.
14. Zalogo hrane (proviant) in razne potrebščine spravi v nahrbtnik, ki ga oprtaš na pleča, roke pa naj bodo proste za palico, ki ti bo kot opora dobro služila pri hoji navkreber in navzdol. Nahrbtnik naj bo iz močnega, nepremočljivega blaga in naj ima široke jermene, da te ne bodo rezali v ramena. Napolni ga tako, da te tudi predmeti ne bodo tiščali in žulili v hrbet. Malenkostno neugodje se utegne sčasoma spremeniti v neznosno stanje.
15. Ne podajaj se na pot, ne da bi vzel s seboj vsaj najmanjši material za prvo pomoč, saj se kaj lahko pripeti lažja ali težja nezgoda tebi ali tvojim spremljevalcem. V posebni škatlici ali zavoju imej pri sebi najpotrebnejše stvari za razkuževanje (alkohol, jodova tinktura) in obvezovanje ran (sterilne Obveze, čiste krpe, mazila...).
16. Slednjič ne pozabljaj, da si na potovanju ah izletu gost božje narave in domačinov - lastnikov
Zemlje, ki jim ne smeš delati škode. Ne razodevaj svoje »sproščenosti« v »svobodni« naravi z divjanjem, vpitjem ali s kakršno koli nebrzdanostjo. Ne teptaj travnikov, setev, nasal Jov, da bi si preko njih skrajšal pot; ne puli in ne trgaj brez potrebe lepih cvetlic, posebno ne redkejših ali celo zakonito zaščitenih (planika, murka, razni svišči, volčini i- dr.) in ne zbiraj jih v butare in snope, ki jih potem morda pahneš od sebe. Imej spoštovanje in ljubezen do sleherne cvetke, ki je tudi živo bitje in božja stvar! — Vedi, da človek na potovanjih in izletih, ko se čuti sproščen, najbolj razodeva, koliko je v njem resnične kulture in človečanske spodobnosti. S potovanja ali izleta se moraš vrniti tudi duhovno bogatejši in plemenitejši.
M. Wraber.
Otrok telovadi.
Bridka resnica. Oliver Cromwell je imel veličasten vhod v London. Sprejela ga je velikanska množica, čestitali so mu na vseh koncih in krajih, on pa je odgovoril takole: »In če bi me peljali na vislice, ali mislite, da bi bilo manj ljudi ?«
D 40-P I SI
SV. LOVRENC V SLOV. GOR.
V SPOMIN BRATU JOŽEFU JANŽEKOVIČU.
Kakor velo listje padajo mogočni hrasti, kakor trs se majejo vitke jelke pred voljo Vsemogočnega.
Kakor blisk se je raznesla tužna Vest po naši župniji, da si položil življenje domovini na oltar, da je klonilo v najlepšem času Tvoje mlado telo sredi pota in načrtov. Tam v vojaški službi v srcu domovine —-Beogradu — si dne 3. junija omahnil v naročje smrti. Komaj mesec dni je, odkar si se poslovil od svojih bratov v odseku, od očeta, matere in prijateljev, ter šel služit svoj ka-drski rok. šel si se usposabljat, da bi mogel biti vreden oddolžiti1 se našemu kralju, če bi bilo nekoč treba braniti domovino. Ni Ti bilo usojeno doseči cilj, dozoreti v moža in postati to, za kar si se pripravljal na kmetijski šoli. Za svojo bodočnost, zemsko in pozemsko, si dobro skrbel. Svoj razum si uporabil Za to, kar bi bilo v korist Tebi kot bodočemu gospodarju lepe Janžekovičeve domačije v Gabmiku.
Božja volja je hotela drugače. Odšel si od nas za vedno in ne vrneš se nikdar več. A zakaj odhajate ravno najboljši iz naših vrst? Menda nam je usojeno, da moramo dati davek življenja Njemu, kateremu smo prisegli zvestobo. Zakaj hočeš, Večni, značajev, hočeš mladi nežni cvet, katerega Ti dajemo tako težko? Dragi Jožek, tudi Ti si bil cvet božajoče pomladi, ki ga še ni oskru-
nila slana življenja. Bil si kristalno čist značaj, bil si fant, kakršnih je malo. Redno si prihajal mesečno z brati iz odseka k obhajilni mizi. Dolžnosti do odseka si dobro izvrševal. Vse Tvoje življenje je bilo uravnano po načelih vere, saj si bil tudi marijanski kongreganist od šolske klopi do svoje prezgodnje smrti. Kakor si znal biti dober, tako si znal biti tudi razposajeno vesel, a danes, dragi Jožek, Ti pišem posmrtnico, ne Tebi, ki si postal tako naglo minljiv, ampak duhu, značaju, veri in vsemu, kar nam je več kakor uživanje in telesnost.
Da, z veseljem smo prejeli obvestilo, da si se srečno pripeljal v Beograd z brati našega odseka, kjer hočete odslužiti svoj rok. Vsi smo upali, da se srečno vrnete od vojakov med svoje brate, med nas telovadce, v društvo, a ta sladak up se je pre-vrgel v grozno prevaro, največje veselje v kruto žalost.
Ko se te spominjamo, ne moremo prikriti solz, ki teko zaradi tvoje izgube, s katero je ostala velika vrzel v odseku. Spominjamo se Te tudi v našem glasilu, katerega naročnik si bil z vstopom v društvo. In zdaj že počivaš tam daleč med brati Srbi v hladni gomili. Dragi Jožek, ne po-zabnl brat, zapustil si nas v cvetu svoje mladosti. Iz naše zemske vrste te je božja poslanka uvrstila v legijo Kralja kraljev, kateremu si že tu na zemlji posvetil svoje mlado življenje. Ni nam bilo dano, da bi te mi položili k večnemu počitku,
ni bila volja božja, da ti s tvojimi starši, bratom in sestro naredimo zadnji križ na mrzlo čelo. Pa če nas ni bilo pri tebi, ko si umiral, je bila nebeška Mati, saj si bil njen dober otrok, zato je ona bila pri tebi in te bo vzela k sebi. Spominjamo se te ob naših mesečnih praznikih, spomnili se te bomo tudi, ko pridemo na tvoj grob, molit za blagor tvoje duše, saj v ta namen smo pričeli s pripravo za izlet v Beograd. Do tačas pa z Bogom, zvesti brat, zemljica ti bodi lahka, počivaj sladko.
Brata Martin in France.
SV. JURIJ OB JUŽ. ŽELEZNICI.
CAST. GOSPODU DUHOVNEMU VODITELJU V SPOMIN!
Nepregledna množica ljudstva je v soboto, 15. junija, spremljala na zadnji poti našega gospoda kaplana Martina Kozarja. Med njo tudi zastopstvo Fant. odseka v krojih s praporom. Njegove zemske ostanke v preprosti beli krsti pa so nosili fantje v krojih in tako izkazali poslednjo uslugo svojemu duhovnemu voditelju, ki je s svojo udarno besedo, kajti bil je neprekosljiv govornik, in s svojim zgledom navajal svoje fante na pot žrtev in sa-moodpovedi, na pot lepega življenja. Vsa šentjurska mladina žaluje za svojim duhovnim voditeljem. Tolaži nas edino upanje, da se vidimo nad zvezdami in da tam skrbi in prosi za svojo mladino prav tako, kot je molil zanjo tu, v tej solzni dolini. Naj počiva v miru, Najvišji naj mu povrne in poplača za vso skrb in delo, ki rodi obilo uspehov v naši lepi fari, tako da se ga bomo vedno s hvaležnostjo spominjali.
Bog živi!
Brat France
IVAN NOVAK
Novela iz spomladi pred majniško deklaracijo. — Spisal Ivan Čampa.
Ranjenci in pohabljenci so se v trumah vračali s front. A komaj so nekoliko okrevali, so ponovno morali v boj, ne da bi kateri vedel, zakaj se bori. Ljudi se je skoraj polaščal obup, vendar je v njih še vedno tlela iskrica upa, ki so jo netili med ljudstvom zavedni narodni možje, da jim tudi avstrijska oblast ni mogla do živega. To so bili pred vsem naroidini voditelj dr. Krek in njegovi tovariši, ki so vedno znova izpodbujali ljudi, naj vzdrže, zakaj ura rešenja da se približuje vedno hitreje.
Tudi s prižnic je padla tedaj marsikatera oprezna beseda, ki pa je bila razumljiva dovolj, da so si jo znali poslušalci pravilno razlagati, in ki je rodila v njihovih srcih obilen sad. Mnogo sicer ni bilo mogoče reči, zakaj smrt je pretila na vsakem koraku. Povsod je bilo vse polno ovaduhov in ljudi, ki so nadzirali ljudstvo ob vsaki priliki in prenesli vsako, še tako nedolžno besedo policiji na ušesa.
Ko so se pa tisto nedeljo vsuli ljudje iz stolne cerkve, so nekaterim kar kosti otrdele od strahu. Na tistem mestu pod prehodom iz škofijske palače v stolnico, kjer sta pred nekaj leti padla pod streli avstrijskega vojaštva slovenska mladeniča Lunder in Adamič, je bil na mogočnem stebru prilepljen grozen napis:
SMRT AVSTRIJSKIM MORILCEM!
ŽIVELA JUGOSLAVIJA!
Množici, ki je strahoma preletala z očmi črke, so trepetala srca in so se jim noge tresle od razburjenja. Nikomur ni še na misel prišlo, da bi se 'dotaknil napisa. Ljudje so se samo molče spogledovali in vsak je gledal, da čim prej 'ko prej izgine s tega kraja, zakaj vsak trenutek je bilo pričakovati, da se pojavi policija, ki bo ljudi kar na debelo prijemala in jih tirala v zapore. Ni ga bilo človeka, ki bi mu ta napis ne vzbudil v srcu nekega čudnega občutja strahu in zadovoljstva obenem.
Nenadno je velika množina policije od vseh strani obkrožila cerkev in trg okrog nje. Nihče se ni smel več ganiti s svojega mesta. Policija je vdrla tudi v cerkev in začela najstrožjo preiskavo. Vendar ni noben človek vedel povedati, kako je prišel napis na steber. Vsi so izpovedali samo to, da ga pred mašo še ni bilo.
Jasno je bilo, da je napis obesil nekdo med službo božjo, ko je bil ves prostor okrog cerkve prazen in v tej uri tudi ljudi ni bilo še na cestah. Ko je poveljnik oddelka videl, da bi bilo vsako povpraševanje in zasledovanje v takih okoliščinah brezuspešno, je spustil ljudi na njihove domove. Policija je napis odstranila in ga na mestu sežgala.
»Hudiči!« je v nemščini stisnil poveljnik iz sebe, ko je na čelu svoje čete odkorakal izpred cerkve. Čutil je, kako so tla vedno bolj vroča, in tudi sam je bil v srcu prepričan, da bo skoraj napočil čas, ko bo prišlo vse skupaj tako daleč, da bo moral sam gledati, kam se bo skril, da ga ne bo razjarjena množica nekega dne raztrgala na drobne kosce. —
»Moj Bog, moj Bog, saj sem vedela, da se bo začelo,« je vsa zasopla stopila Novakova stara gospodinja v njegovo sobo. Novak je sedel pri mizi in v sobi je bilo še vse razkopano, ker dekla še ni bila pospravila postelje.
»Gospod Novak, gospod Novak!« je začela vsa zasopla.
Študent je dvignil oči iznad knjige in se ozrl v gospo: »Kaj pa se je zgodilo, da ste tako razburjeni, gospa?«
»O da bi videli, kaj je po mestu! Tako razburjenje, 'da je groza. Vse je pokoncu. Zadnjič je bil na gimnazijskih vratih tisti strašni napis, danes zjutraj je pa nekdo pred stolno cerkvijo napisal nekaj prav podobnega. Vsi ljudje so videli napis, za storilcem pa ne sledu ne tiru. Policija, ki je prišla, ni nič opravila. Grozno mora biti premeten tisti, ki vse to dela.«
NOVE KNJIGE /
Naš Bežigrad. Znamenit ljubi jan-'' ski okraj za Bežigradom, ki je našim fantom poznan posebno zaradi našega prelepega Stadiona, je pretekli mesec izdal svojo knjigo, ki v nji dobite popisano vse bujno življenje, ki cvete za Bežigradom, od šol in prosvetnih organizacij do vseh gospodarskih in socialnih potreb tega znamenitega ljubljanskega okraja. Knjiga nas pouči o preteklih in sedanjih dneh bežigrajskega življenja. Uredila sta knjigo prof. dr. Vilko Fajdiga in prof. Fr. Jesenovec. Posvetilo sta ji pa napisala naš prevzv. g. škof dr. Gregorij Rožman in ljubljanski župan dr. Jure Adlešič, sodelovali so pa pri1 njeni sestavi zelo znameniti kulturni in. prosvetni delavci iz slovenskega kulturnega življenja, že njihova imena so nam porok, da je knjiga ne samo krajevno zanimiva, ampak da je tudi na primerni strokovni višini. Zato, ker naši fantje poznajo prav gotovo vsi naš Bežigrad, kjer so se že tolikokrat zbrali na tekmah in velikih naših prireditvah, zato knjigo vsem, posebno pa našim odsekom in podeželskim knjižnicam prav toplo priporočamo. Stane broširana din 45, vezana pa din 75 in se naroča v župnišču Cirila in Metoda za Bežigradom v Ljubljani. Sezite po nji, saj boste poleg tehtnih člankov našli v nji tudi Vam deloma znane podobe tudi o naših prosvetnih in fantovskih prireditvah, ki so bile v preteklih letih za Bežigradom na našem slavnem Stadionu.
Ptujska gora. Pred nedavnim je • izšla tudi knjiga o Ptujski gori, napisal jo je znani slovenski umetnostni zgodovinar France Stele. V nji nam je pisatelj pokazal to prezani-mivo božjo pot in izletniško točko z vzhodnega dela prelepe Slovenije. Pokazati hoče, kaj pomeni ta božja pot posebno v kulturnem in umetnostnem pogledu. Popisuje nam jo tudi z zemljepisnega stališča, podaja nam njeno zgodovino, ki je pri naših slovenskih božjih potih tako lepa in nič manj zanimiva. Priporočamo jo vsem našim fantom, posebno pa odsekom po slovenskem šta-jerju. Broširana stane samo lfl din, vezana pa /din 20. Naroča se prt župnijskem uradu Matere božje na Ptujski gori.	F.	J-
Izdaja Zveza fant. odsekov. — Urejuje Fr. Jesenovec, Ljubljana. — Za uredništvo odgovarja A. Trontelj C. M., Groblje - Domžale. — Tiska Misijonska tiskarna Groblje - Domžale (Trontelj C. M.)