Stev. 20» U Liubliani, dne 15. maja 1919. Leto XXXI!. Ajnarflco ln dni« M). drt«». K I«-—J - Po.un.in 4I»*Uk« aa prod«).*. P« M rlnarl**. .................... V kmeta se zaganjajo. »Ljudski glas«, socijalnodemokratski ftsl, ki bi rad spravil naše kmetske ljudi pod nesrečno socijaliitično komando, je Btrašno hud, ker se kmetje organiziramo v »Kmetskih zvezah«. Na dolgo in široko govori o »klerikalnih limanicah«, govori o klerikalcih kot »največjih grešnikih (soci-jalistični goljufi, ki so uboge delavce za stotisoče ogoljufali pri Vojni zvezi in ki so jih sedaj zaprli, so seveda angelčki), samo zalo, ker so se tudi kmetje drznili organizirati«. Gospodje, če vedno poudarjate, du se smejo delavci svobodno organizirati, hcamo isto pravico tudi kmetje, S svojim zmerjanjem nam pa ne bodete ubranili, da s« ne bi svobodno, po svoji volji združevali, kakor mi ne kratimo vam, da se organizi-mte. Da bi vi radi bogateli na naš račun po zgledu ruskih boljševiških voditeljev, ki s« vam tako pri srcu, tega vam mi ne zamerimo, toda storili vam tega veselja ne bomo. Da tako grdo zmerjate in psujete naše duhovnike, ki so skoz ves čas vojske požrtvovalno stali nam kmetom ob strani ta se tudi zdaj resno trudijo, da se kmetje Uolikor mogoče organizirajo, nam je zelo rnseumljivo. Imenitno pa je, ko piše socijal-oi demokrat: »Učitelj gospodari v šoli, kmet na polju, duhovnik pa v cerkvi.« No, •• je tako, potem naj pa tudi socijalnode-mokratični dohtar, ki tako grobo zmerja v »Ljudskem glasu«, gospodari v svoji pisarni, kmete naj pa pri miru pusti. Tudi liberalna »Domovina«, kakor berem, je zelo huda, ker se kmetje organizirajo. Pravijo, da je Jugoslovanska kmetska zveza del Ljudske Stranke. Seveda je. Saj ravno to je tudi najboljši garancija, da b« Jugoslovanska kmetska zveza uspeva-1». ker je bila dosedaj Ljudska Stranka edina, ki se je potegovala za kmeta. In rav-■o sedaj slišimo, kako se Ljudska Stranka Shri po celi kraljevini, kako so v Dalmaciji, Bosni, Hercegovini navdušeni za osnutje velike ljudske stranke. Pod okriljem take stranke bo Jugoslovanska kmetska zveza pač boljše uspevala pot pod klobukom Jugoslovanske demokratske stranke, ki je atranka kapitalistov, ali pod nežnim varst-wm socijalnodemokratske stranke, katere končni program je odprava vsake zasebne ferti, torej tudi kmetskega posestva. Kmetje, vsi v boj za svoje pravice, podjarmiti nas hočejo, vzeti nam hočejo našo samostojnost in naše versko prepričanje! Vsi skupaj v Kmetske zveze, vsi »e naročajmo na »Domoljuba«, ki i« glasila Jugoslovanske kmetske zveze. GLASILO JUGOSLOVANSKE : : KMETSKE ZVEZE : : Koroška žaloSgra. Nemci so vse to vedeli in med tem, ko smo mi svoje visoke nade na pravicoljubnost pariških krvnikov zalivali z vinom in rumom, so se Korošci skrbno pripravili ter naskočili Velikovec, Apače, Sv. Marjeto, vse drugo se je pa samo zvrnilo, Naši vojaki so zbežali, bili so se edino ie še Hrvati. Nemci so se ustavili na koroško - štajerski meji iz strahu pred en-tento, da ne 'qo kdo mislil, da iz strahu pred našo »armado«. No, pa kar js bilo, jc bilo. Postavili se nismo, čeprav bi se lahko. Škoda je ogromna Nemški Korošci so- podivjali. Slovenske hiše so uropali do zadnjega koščka, Slovence kar jih ni ubežalo, zapirajo, mučijo, streljajo kot pse, duhovnike ubijajo itd. Poleg tega sramota pred celim svetom in sad te sramote zna biti izguba cele Koroške za vedno, izguba ogromnih množin najboljšega lesa, izguba svinčenih rudnikov, izguba razvite industrije. Rum in vino, nediscipliniranost in lenoba nam je požrla milijone in milijone. Dunajska vlada sedaj obžaluje. Lahko, ko je Koroška zanje dobljena. Poklicali so celo naše zastopnike v Celovec k pogajanjem, kjer gospodje Nemci ponujajo demar-kacijsko črto ob sedanji deželni meji. Zelo prijazno! Naši zastopniki seveda na to ne morejo iti. Ubegli vojaki se še skrivajo po raznih gnezdih. V težkih dnevih zvestobo domovini Na Koroškem smo doživeli poraz, morali smo se umakniti četverni premoči,-' imeli smo tam le 2500 mož, Nemci pa nad 11.000, Nad našimi koroškimi brati divjajo Nemci kakor zverine, begunci, naši bratje, trkajo na naša usmlljaaa srep. in prosijo pomoči. To je hud udarec za Jugoslavijo. Naš položaj je težaven in nevaren, kakor morda še nikoli. Če bi ljudstvu to skrivali, bi ne bili odkritosrčni. A v teh težkih urah ni čas, da bi dolžili tega in onega, danes ni čas zabavljanja in očitanja. Sedaj gre za naš narodni obstoj, zato je dolžnost vsake slovenske stranke, da svojim pristašem pove vso resnico, ne pa, da bi ta ali ona SpUl in dopisi i« poii-tjalo t Uc.d- plitvo „D©- moltabi", Ljubljana, . Kopitar! ara ulica. — Naročnina, r.klamadte ln ln-■aratl pat Upri-niltr. „Domollab»-, m.......m, Llubllaua. Kopltarl.va ulica. stranka izrabljala našo narodno nesrečo drugo stranko blatila in svojo poveličevala Naš narod se mora svobode in samostojnosti šele zavedeti, ljudstvo se mora za državno misel šele vzgojiti. V stari Avstriji je vladal žandar, v blisku bajonetov se je gojil patriotizem, zahtevali so od nas ljubezen do domovine. Težko je bilo ljubiti samopašno in krivično mačeho, a kolikor je bilo mogoče, smo jo ljubili, dokler smo ime-« li le še trohico zaupanja vanjo, Še bolj pa smo ljubili svoj narod, svoje brate in sestre, in ker smo ljubili svoj narod, nismo mogli končno mačehe Avtrije več ljubiti. In zdaj, ko se je oprostila naša prava mati Jugoslavija stoletnih spon in nas — svojo kri — z radostjo in ljubeznijo sprejela, sedaj jo nekateri nekako nezaupno gledajo ter pomišljajo. Razumljivo. Kakor v omotici smo šc, prvi hip nepričakovane svobode je premočan, da bi mogel takoj izčrpati vso svojo moč. Godi se nam kakor jetniku, ki po dolgih letih zagleda žarko svetlobo svobodnega solnca, njegovo oko se mora na to šele privaditi. Godi se nam kakor človeku ki je sanjal strašne sanje, ko se zjutraj zbudi, mine nekaj trenutkov, predno se zave, kje je, predno se prepriča, da ga je solnčno jutro rešilo groznih sanj. Otroci istih slarišev so pogosto prav različnega značaja. Nekateri izmed naših jugoslovanskih bratov in sester ogledujejo svojo mater Jugoslavijo in si mislijo nati-hem: »Lepa je, mlada, zdrava, a revna, nič nitna.« Malomiselni otroci ne pomislijo, da zdravje in ljubezen vse doseže, ne vedo, da, če se vsi otroci z ljubeznijo oklenemo majke Jugoslavije, da si bomo z edinostjo, 7. ljubeznijo in s pridnim delom postavili najkrasnejši dom in da bomo v slogi in ljubezni do svoje matere nepremagljivi. Najprej in naibolj nujno je sedaj potrebno, da se v deželi ohrani popoln mir in j-ed. Zaupajmo svoji narodni vladi, saj je naša! Pokorimo sc brezpogojno odredbam oblastev, to nujno zahteva naš skupni blagor. Če bi se pojavili nemiri in neredi, bi bilo to v nepregledno škodo naši mladi državi in nam vsem. Lah komaj čaka, da pride in zasede našo zemljo do Save. Ne poslušajte hujskačev in zabavljačev! Zabavlja vsak lahko, a kaj pametnega izvršiti je v teh časih prav težko. Mir in red povsod in pokorščina do oblasti in zakonov — to je temelj vsake države, zlasti mlade države, ki od vseh strani preže nanjo sovražniki, kakor na našo. S pravico in svobodo pa smo sprejeli tt-di dolžnosti, Pokažirco ljubezen do domovine tudi v dejanju! Ne strašimo se^ te- I! eav in žrtev, kadar gre za skupni blagor. Brez trpljenja in žrtev se nobei.a velika reč nc da doseči. Tudi tu moramo z jasno besedo na dan. Vojaška oblast je razpisala šesttcdenske orožne vaje. Kakor sc čuje, sc nekateri upirajo. Res, da čas sedaj m primeren za to, na polju je delo; tudi je razumljivo, da so naši fantje do grla siti vojaškega življenja, vse to razumemo, a vendar_upora do domače oblasti, v lastri domovini ne moremo odobravati in ga bomo vedno obsojali. Narod, ki ne brani samega sebe, je izgubljen. Država, v kateri se postave in oblastvene nareabc ne izpolnjujejo, nima obstanka. Zato slovesno pojavljamo vse naše poštene lanle in borilce, naj store, kar zahteva od njih državljanska dolžnost in naš narodni ponos. Naša rešitev je samo v Jugoslaviji, Jugoslavijo pa moramo rešiti — sami. Orožne vaje. poziv je tu. S?daj 1 , , ' . - zato, da te ohrani v državi red in mir. Hujšega sovražnika naš kmet ne bi mogel dobiti v deželo kol je nered in nemir, kjer bi se takoj pojavili delomržni boljševiški elementi, ki li se okoristili s kmelckim imetjem. Zato 6vetujemo poklicancem, naj se odzovejo »ozivu, da z dežja nc pridemo pod kap. — Na drugi strani pa zahtevamo od vlade, da so to res samo šesttedenske orožne vaje in nič drugega. Drugič naj pa vlada bolj premisli, preden izda take ukrepe. Iz Kmetskih Zvez. Shod K, Z. na Vrhniki v Društvenem Domu na Vrhniki dne 4. maja 1919 ob 3. uri popoldne. Predsednik K. Z. za sodni »kraj Vrhnika Tršar otvori shod, pozdravi navzoče ter da besedo poslancu g. profesorju Sušniku, kateri pojasni zunanji in notranji položaj naše mlade države in delo naše delegacije v narodnem predstavništvu. Drugi govornik dr. Stanovnik obrazloži namen in pa pomen K. Z. za kmeta. Po shodu se je velika množica kmetov vpisala na novo. Shod jc bil zelo dobro obiskan. Na shodu so se sprejele sledeče resolucije: 1. Protestiramo proti laški okupaciji naše zemlje in zahtevamo, da osrednja ■vlada zastavi vse sile za to, da bo naša zemlja do zadnje vasice pripadla Jugoslaviji. 2. Deželno vlado poživljamo, naj se sestavijo komisije za odmero osebne dohod- ' Ol ninc in naj se v te komisije pokličejo zastopniki naših K. Z. Eksistenčni minimum naj se zviša na 10.000 K. 3. Narodnim po-slacetn v Narodnem predstavništvu naročamo, da delajo na to, da se vojna posojila revnim slojem in kmetskim zadrugam izplačajo. 4. Ustanovi naj sc kmetska zbornica, kjer bo kmetovalec sain določeval cene svojim pridelkom. 5. Vojni predpisi so za naše kmetske potrebe prestrogi; zahtevamo pravično postopanje pri oprošča-nju kmetskih sinov vojaške službe in sc izrekamo proti novim vpoklicem. 6. Klasifikacija konj naj se izvrši po posameznih občinah, da ne bodo kmetje imeli predolgih potov h komisijam v času najhujšega pomladanskega dela. 7. Pozdravljamo stanovsko organizacijo v V. L. S., ki izključuje gonjo stanu proti stanu in poživljamo vlado, da takoj skliče pokrajinski deželni zbor. 8. Okrajne blagajne naj sc takoj razpuste. 9, Zahtevamo, da sc pri ureditvi valute varuje naš kmet in gospodarsko šibkejši sloji. 10. Davek na vojne dobičke nnj se takoj vpelje. 11. Zahtevamo, da se carina na uvoz oblačilnega blaga, petroleja, sladkorja in soli odpravi. 12. Železniški tarifi naj se znižajo in naj se v celi državi izenačijo. 13. Pri agrarni reformi naj sc upoštevajo interesi malega kmeta in kmetijskih delavcev. 14. V vse javne zastope naj se vpelje volitev po proporcu in ženska volilna pravica. 15. Zahtevamo, da se v celi državi uvede resnično demokratična uprava in ustava, zlasti da se varuje avtonomija naših občin. 16. Poživljamo našo vlado, da posreduje pri italijanski vladi, da >odo smeli naši obmejni posestniki nemoteno hoditi v svoje gozde, kateri so sedaj zasedeni od Lahov, po potrebni les in drva. Vače. »Kmetska zveza v Zasavju« vabi posestnike iz svojega okoliša {Vače, (olovrat, Sv. Gora, Št. Lambert, Sava in lolič) na shod, ki se bo vršil v nedeljo dne 25. maja ob pol 3, uri popoldne na Vačah. Naprošena sta dva govornika iz Ljubljane, Pridite v obilnem številu in povejte svoje misli in težnje! KmeffeS so oas !e. Ps odstopa® eSsseie mi, Jte se ergsnfzirsnt, feef pa ffHdsfna? jugoslovanska ljucfska stranka. Slovenska ljudska stranka, ta dolgoletna voditeljica in učiteljica našega naroda, katerega je v gospodarskem in izobraževalnem oziru dvignila tako visoko, je začela razpenjati svoja krila tudi po drugih delih naše mlade države. Kakor smo že poročali zadnjič, se je osnovala v Dalmaciji, Bosni in Hercegovini ljudska (pučka) stranka, ki bo tvorila del Jugoslovanske ljudske stranke. Njen program se krije s programom naše ljudske stranke, Po vsej hrvatski Dalmaciji, Bosni in Hercegovini vlada za novo stranko veliko navdušenje, in časopisom prihajajo dan za dnevom dol. ga poročila o velikih shodih pučke stranke po bosanskih in hercegovskih okrajih. K«, kov duh se širi tudi med našimi brati, Pa tudi na Hrvatskem, kjer so tla ^ ljudsko stranko najmanj ugodna, pa radi splošne politične in gospodarske gnilobe in korupcije najbolj polrebna zdrave ljudske stranke na krščanskih načelih, se stranka ugodno razvija. Naš list »Narodna politi, ka« prinaša sledeče smernice za hrvatsko ljudsko stranko, med katerimi posebno po« udarja sledeče; Stranka stoji na stališču, da noče za« stopati samo interese enega stanu, ampak vseh narodnih slojev, v prvi vrsti pa kmetske zahteve, ker je mnenja, da jc kmetski stan glavna opora naše države. Med kmet-skimi zahtevami poudarja posebno tc-le točke: 1. zemlja mora biti onega, ki jo obdeluje; 2. za kmetske razmere sc mora ustanoviti posebno tem razmeram odgovarjajoče pravo (najmanjše obvezno posestvo, dedno pravo itd.); 3, kmetje naj dobe svoje posebno zastopstvo, po vzoru že obstoječih stanovskih korporacij, kakor trgovskih, notarskih zbornic itd, V ccrkvcno-poHtičnem oziru zahteva program samoupravo katoliške in pravoslavne cerkve, kakor tudi samoupravo vseh drugih veroizpovedanj, V vsej Jugoslaviji naj se uvede v ccrkvene obrede slovanski jezik. Na šolskem polju naj sc da cerkvi, verskim udruženjem in drugim kor-poracijam pravica, snovati privatne šole s pravico javnosti. Napovedi za dohod- ^Domoljub« je lani v 5. in 6, številki priobčil kratko razpravo o napovedi za dohodnino. Iz različnih poročil^smo lahko posneli, da so jo naši naročniki pazljivo in 7. zanimanjem prečitali in da so se marsikaj naučili iz nje. Lansko leto še daleč ni bilo podvrženih toliko naših čitatcljev dohodnini kakor letos, ter zato takrat razprave niti prečitali niso. Ker so pa tudi laki naročniki, ki so jo takrat pazljivo prečitali, vsebino žc deloma pozabili, dotične »Domoljubovc« številke pa zgubili, nameravamo v -Domoljubu« še enkrat priobčili navodilo, kako se morajo sestavljati napovedi za hododni-no. Obenem bomo opozorili naše čilateljc i na glavne napake, ki jih napravijo takrat, ko napovedujejo svoje dohodke in pozneje, ko odgovarjajo na pomisleke, ki jim jih pošiljajo davčna oblastva. Poučili jih bomo nadalje tudi, kako se morejo sestavljati prizivi proti nepravilni odmeri dohodnine in kako se morajo ti prizivi utemeljiti, da imajo uspeh. Saj se ravno vsled tega predpiše največkrat krivična dohodnina, ker davkoplačevalci ne poznajo predpisov, kako se morajo sestavljati napovedi in druge vloge v dohodninskih zadevah. Opozorili jih bomo, v katerih slučajih ostane pr>-ziv brez uspeha, ker priziv 6ploh ni dovoljen, ali pa, če s« davkoplačevalec pritožuje čez odredbe davčnega oblastva, ki so * zakonu izrecno predpisane. Čitatelji naj navodilo natančno preči-tajo; če jim bo kakšno vprašanje ostalo jejjisno, ali če imajo v drugih stvareh pomisleke, naj jih sporoče uredništvu »Domoljuba«. Če so ti pomisleki in vprašanja ta-Ito važna, da bi utegnila zanimati tudi dru-,(e »Domoljubovc« čitatelje, bo prinesel "Domoljub« v prihodnjih številkah članke tudi o teh vprašanjih. Kdaj se morajo vlagati napovedi. Znano je že, da se mora napoved za dohodnino vložiti do 31. januarja vsakega leta. V tej napovedi mora vsak napovedati dohodke, ki jih je imel preteklo leto. Torej do 31. januarja 1919 bi bil moral vsak napovedati svoje dohodke, ki jih je imel leta 1918. Na podlagi te napovedi se mu odmeri dohodnina za leto 1919. To moramo imeti vedno pred očmi: dohodnina za leto 1919 sc odmeri po dohodkih v letu 1918. Rekli smo: do 31. januarja 1919 bi bil moral vsak vložiti napoved za dohodnino. Kaj pa jc s tistim, ki je ni vložil? Ali ga sme davčno oblastvo kratkomalo kontuma-cirati, t, j. ali mu sme predpisati dohodnino, ki jo davčno oblastvo smatra za primerno? Kaj pravi o tem zakon o osebnih davkih, ki obravnava v svojem četrtem poglavju dohodninski davek? Zakon o osebnih davkih določa, da moža davčno oblastvo vsakega, o katerim misli, da ima dohodkov več kot 2000 K, pozvati, naj vloži napoved, predno ga kon-tumacira. Samo tistim, t> katerih misli, da imajo letnih dohodkov manj kot 2000 K, vendar pa več kot 1600 K, samo tistim sme predpisati dohodnino brez poziva. Davčno oblastvo pošlje meseca januarja vsakega leta vsem osebam, o katerih misli, da imajo več letnih dohodkov kot 2000 K obrazca za napoved. Od kogar lavčno oblastvo do konca januarja ne prejme napovedi, ga mora po zakonu pozvati, da naj vloži napoved za dohodnino in ga pri tem opomniti, da mu bo po § 205. kar naložilo dohodnino, če ne bo tekom 14 dni vložil napovedi. Brez te opombe se nik-do ne more kontumacirati. Če mu davčno oblastvo pošlje samo obrazec za napoved, to še ne zadostuje: opomniti se ga mora, da mu bo davčno oblasivo samo predpisalo dohodnino, če ne bo pravočasno vložil napovedi. Ker so imela davčna oblastva med vojsko in še sedaj mnogo dela, pa malo papirja, več davčnih obiastev januarja meseca ni razposlalo obrazcev za napoved, temveč so čakala, da so se stranke na podlagi razglasa, ki ga je županstvo na ukaz finančnega ravnateljstva nabilo na občinski deski, same odzvale in vložile napovedi. Do tega so bila davčna oblastva upravičena, ker zakon sicer ukazuje davčnim oblast-vom, da morajo razposlati obrazce za napoved, ne reče pa, da je priredba dohod-aine nepravilna, če se to opusti. Neobhod-10 potreben je samo v prejšnjem odstavku rmenjeni opomin. Kdor pa vsled javnega razglasa ni sam od sebe vložil napovedi, tega so davčna oblastva tekom februarja, zadnja leta tudi v marcu in še kasneje pozvala, naj vloži napoved, sicer ga bodo po § 205. kontu-macirale. Na to je treba torej pazitil Kdor ni bil od davčnega oblastva pozvan, da naj vloži napoved, o tem je davčno oblastvo najbrže mislilo, da nima letnih dohodkov več kot 2000 K, ker bi ga bilo sicer pozvalo, da naj vloži napoved. Če misli davčno oblastvo, da ima kdo letnih dohodkov več kot 1600 K, a manj kot 2000 K, mu lahko predpiše dohodnino, ne da bi ga bilo pozvalo, da naj vloži napoved. Dohodnina pa sme v tem slučaju znašati največ 18 K 70 vin. Komur je predpisana višja dohodnina, tega je moralo poprej davčno oblastvo pozvati, da naj vloži napoved. Če tega ni storilo, je predpis davka nepravilen. Ker se je pri davčnih oblastvih zadnja leta delo množilo, je marsikatero oblastvo spregledalo pozvati stranko k napovedi. Pri marsikaterem oblastvu, posebno na Štajerskem, se je pa tudi uvedla navada, da strankam do 6000 ali 8000 K dohodkov sploh niso pošiljali pozivov, marveč so kar na kratko odmerili davek na podlagi poizvedb, ne da bi vprašali davkoplačevalca, kakšne dohodke ima. Seveda je taka odmera dohodnine nepravilna in v jasnem nasprotstvu z obstoječimi zakoni. Tako odmero, posebno če je krivična, davkoplačevalec lahko ovrže, če pravočasno vloži pri-ziv. Kako se napravi ta priziv, bomo pojasnili kasneje. Ta določila smo razložili malo bolj obširno. Zakaj? Zato, ker so na uredništvo »Domoljuba« prišla zadnje dneve sporočila, da so začela davčna oblastva razpošiljati pozive za napovedi za dohodnino. Prišla so tudi vprašanja, ali naj se sploh tem pozivom ugodi. Z ozirom na to, kar smo gori povedali, je samoposebi umljivo, da se naj vsak takemu pozivu odzove. Davčno oblastvo ne napravi s tem drugega, kakor da te vpraša, koliko imaš dohodkov. Takemu vprašanju se pač nikdo ne bo upiral in bi bil tudi vsak upor zastonj, ker |e upravno sodišče že večkrat odločilo, da je pritožba proti pozivu, da naj se vloži napoved za dohodnino, zastonj. Davčno oblastvo mora imeti pravico in je to tudi njegova dolžnost, posebno še sedaj v demokratični dobi, da d& najprvo besedo davkoplačevalcu samemu, predno mu naloži davek,. Ako se davkoplačevalec temu pozivu ne odzove, dostikrat sam sebi škoduje. Kajti, kakor smo že gori pojasnili, ako davkoplačevalec ne vloži napovedi, ga davčno oblastvo kontumacira, to se pravi, odmeri mu dohodnino po dohodkih, kakor so jih povedali ne davkoplačevalec, marveč zaupniki davčnega oblastva. Ako pa ti dohodki, odgovarjajo resničnim dohodkom davkoplačevalca, je vprašanje. Včasih da, največkrat pa ne. Ako v takem slučaju odmeri davčno oblastvo manj davka, kakor bi bilo treba, je davkoplačevalec na dobičku, država pa oškodovana. Zgodi se pa tudi dostikrat, da predpiše davčno oblastvo previsok davek. V takem slučaju je vsaka pritožba brezuspešna in davkoplačevalec je izročen na milost in nemilost davčnemu oblastvu, oziroma tenilni komisiji. Ako vloži pritožbo, da je odmera davka nepravilna, dobi od druge instance, to je od prizivne komisije, odgovor, da se je dohodnina odmerila pravilno, ker dav- koplačevalec ni vložil napovedi za dohodnino in je bil vsled tega kontumaciran. Zato priporočamo čitateljem, da naj takoj vlože prizive, ko jih davčno oblastvo k temu pozove. Saj naš namen mora biti, da pomagamo davčnemu oblastvu, da za-more pravilno odmeriti dohodnino, ne pa da mu delo otežkočimo. Braniti se ne smemo plačevati davkov, ker vemo, da so potrebni, da brez njih država ne more ostati, Zahtevati pa moramo, da so davki pred-! pisani pravilno. Kdor je že dobil od davčnega oblastva' poziv, da naj vloži napoved, in mu je dav* čno oblastvo obenem zapretilo, da bo po § 203L kontumaciran, če ne vloži napovedi tekom 14 dni, naj vloži napoved, četudi jft preteklo ž« več ko 14 dni. Kakor smo po* učeni, davčna oblastva še niso pričela pre-< gledovati napovedi za dohodnino, v naj-večili slučajih tudi zaupniki še niso bili zaslišani. Davčna oblastva imajo nalog, da upoštevajo vse napovedi, če so tudi do-< spela po preteku roka 14 dni, samo da so dospela tako pravočasno, da jih davčno oblastvo lahko pregleda. To bo pa najbrže do sedaj še pri vseh napovedih. Zato naj noben, ki ga je davčno oblastvo pozvalo, da naj vloži napoved za dohodnino za leto 1919. in ki tega do sedaj še ni storil, ne bo v skrbeh, da je kaj zamudil. Vloži na) sedaj to napoved. Obrazec dobi zastonj V! davkariji ali pa pri davčnem oblastvu (referatu). Če ima predaleč do tja, naj piše na davčno - okrajno oblastvo dopisnico, V, kateri prosi, da naj se mu pošlje obrazec za napoved za dohodnino. Davčno oblastvo mu bo takoj ustreglo. Ta obrazec naj potem izpolni in odda davkariji ali pa davčnemu okrajnemu obastvu, in sicer aH osebno ali pa priporočeno po pošti. Kako se obrazec napovedi za dohod-« nino izpolni, o tem prihodnjič. Tedenske novice. Jugoslavija. j Anglija in Francija sta priznali Jugoslavijo, tako poročajo dunajski listi is Londona. Pri nas to še ni uradno por trjeno. j Amerika za naie otroke. Ameriška Zedinjene države so določile večji prispevek, s katerim se bodo nakupovala tečna jedila brezplačno revnim otrokom po Sloveniji. Ta akcija je namenjena le' revnim otrokom do 14, leta, in sicer v večjih mestih in industrijskih krajih. — Razdeljeval se bo sladkor, kava, kondenzirano mleko in po možnosti tudi riž. Vsak otrok dobi na dan 40 g sladkorja, 150 g mleka in 20 g kakava. Količina riža še ni določena. — Po določilih ameriške misije za prehrano se raztegne omenjena akcija na Ljubljano s predmestji, Maribor s predmestji, Jesenice, Ptuj in Celje pa begunsko taborišče v Strnišču. — Pošiljatev za prvi mesec je že v Trstu ter utegne tekom prihodnjih dni dospeti v Ljubljano. Vsa živila bo prevzel Žitni zavod v Ljubljani, ki jih bo po določenem ključu razposlal na določena mesta. j Slovenija za svoje pravice, V ponedeljek se je vršil v Ljubljani shod vseh slovenskih političnih ln nepolitičnih društev, katerega so sc udeležili tudi zastopnik vlade, ljubljanske občine in prevzv. knezoškof, dr. Jeglič. Na shodu so protestirali proti italijanskemu in nemškemu nasilju ter pozvali antanto, naj brani pravice malega slovenskega naroda. Tozadevna resolucija se je poslala v Belgrad in Pariz, kjer se ravno sedaj odloča naša usoda. To je zadnji slovesen in resen opomin celega našega naroda do pariških mogotcev. j Naši Amerikanci. Naši ljudje vedno povprašujejo, kdaj se vrnejo naši Amerikanci. Na to vprašanje za enkrat ni mogo-Iče odgovoriti, pač pa se belgrajska vlada •edaj bavi s tem, kaj bi se dalo ukreniti, Ida se povratek naših ljudi iz Amerike čim bolj pospeši. j Narodno predstavništvo je odgodeno ta 10 dni. Domače novice. d Koroški nemški tolovaji so v. Veli-kovcu umorili dve šolski sestri. d Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu zaprta. Koroški divjaki so ustavili list »Mir«, zaprli tiskarno družbe sv. Motorja ter zaplenili večje število knjig. d Vojaški guverner za Slovenijo. Tega ti želi »Jugoslavija« namesto deželne vla-idc, ki naj odstopi. Nam se zdi, da se samo t vojaškimi recepti ne bo mogel zagotoviti trden red v Sloveniji, ampak bi bilo veliko umestneje, če bi se sklical pokrajinski zbor, ki bi veliko bolj očistil "ozračje kot pa samo vojaška komanda. d Oster boj med liberalci in socialnimi demokrati se je razvil radi zadržanja jeseniških socialnih demokratov ob priliki koroške nevarnosti. Jeseniški socialni demokratje, med katerimi imajo glavno besedo nemčurski priseljenci s Koroške, so baje preveč željno pričakovali nemškega vpada, radi česar so jih liberalni časopisi ostro ožigosali. Socialni demokratje so neresnico teh obdolžitev dokazali s tem, da so ozmerjali liberalce v »Napreju« z liberalci in faloti. Ta dokaz je sicer zelo preprost, le zadosten se nam ne zdi. d Lažniv letak. Koroški Ncmci so iz tračnih letal spuščali med Slovence letike, v krterih lažejo, da se je ustanovil v Ljubljani v šentpeterski vojašnici vo aški svet, ► i v. cl vso vlado v Sloveniji v svoje roke. V letaku na nečuven način blatijo naše domače voditelje, Srbe, Jugoslavijo itd. — Ne moremo verjeti, da bi kak naš človek čc ni ravno boljševik — nasedel na t« nemške limanice, d .'/poklic k 6 tedenskim orožnim vajam Komanda dravske divizijske oblasti Javlja, da ne more nikogar oprostiti 6 tedenske orožne vaje. Vse take prošnje so brezuspešne in naj se ne vlagajo. Izvzeti to seveda tisti, ki so glasom pozivnega razglasa oproščeni. d Svarila. Mnogi vojaki, ki so po do- ([odkih na Koroškem zapustili svoja krde-a, so se takoj zopet vrnili. Nekateri drugi Se še potikajo po deželi aH so doma. Po vesteh, ki smo jih dobili na merodajnih mestih, pozivamo dotične vojake, nij se takoj Zglase pri svojih četah. To zahteva njihova tastna korist, ker jih bo vojaška oblast smatrala za vojne ubežnike, če se ne vr-nejo. d Preki sod je proglašen v okrajnih glavarstvih Radovljica, Maribor, Celje in Slovenji Gradec. Vsak večji zločin se kaznuje s smrtjo, kakor punt, požig, rop itd. d Vsem okrajnim glavarstvom, županstvom in drugim uradom. Primorani vsled koroških dogodkov iščejo koroški begunci na Kranjskem in Štajerskem zavetja. Mnogi izmed njih so dvakratni begunci: pregnani z Goriškega so se naselili na Koroškem, a sedaj so drugič pognani po svetu. Česar niso ti reveži izgubili pri begu iz Goriškega, so izgubili sedaj pri begu s Koroškega. Posamezni niso rešili ničesar, kot golo življenje in cape na sebi. Dolžnost vseh oblasti, okrajnih glavarstev, županstev itd. je pomagati tem ljudem. Živijcn-ska kruta usoda jih je izmučila in zato je dolžnost vsakega in zlasti tudi vseh javnih organov, pomagati ljudem, ki niso sami zakrivili svoje bede in trpljenja, z besedo in dejanjem. Brez mrmranja, brez obotavljanja mora se jim priskočiti na pomoč. Zato poživljata poverjeništvo za socijalno skrbstvo in posredovalni urad za begunce vse oblasti, da povsod in ob vsaki priliki nudijo tem največjim revežem glede stanovanja, dela, obleke, prehranjevanja, begunske podpore itd. pomoč. Poverjeništvo za socijalno skrbstvo bo izvršujč svoje dolžnosti za slučaj kakih pritožb radi postopanja proti beguncem, storilo proti krivcem energične korake. Begunci, ki bi imeli kale tozadevne pritožbe, naj se zglasc pri posredovalnem uradu za begunce v Ljubljani. — Poverjeništvo za socijalno skrbstvo in posredovalni urad za beguncc SHS v Ljubljani, d f kanonik Janez Flis, Dne 10. t. m. je umrl v Ljubljani v 78. letu starosti kanonik in generalni vikar Janez FHs. Zatajevanje in molitev, zlasti češčenje sv, R. T., izredna srčna dobrota, velika naobrazba, v vsem tem se je rajnik prav posebno od-ikoval. Dolgo vrsto let je spal in naposled tudi umiral na samih deskah. Smrt njegova je bila smrt svetnika I Naj pri Bogu za nas prosil d Za kanonika ljubljanskega jc bii imenovan g. Aloi/.ij Stroj, dosedanji seme-niški duhovni vodja. d Naznanilo o sprejemu gojcnccv v zavod sv. Stanislava za šolsko leto 1919/20. V zavod sv. Stanislava se sprejcivajo zdravi, dobro vzgojeni dečki, ki so si pridobili jotiebne izobrazbe, da morejo vstopiti v . gimnazijski razred. Prošnje za sprejem je nasloviti na škofijski ordinarijat; lc prošnje obenem s krstnim listom in šolskim spričevalom naj starši prosilcev pošljejo po pošti ali pa oscdsio prinesejo v zavod v času ocl 8. junija do 25. junija 1919. — Vodstvo škofijskega zavedi v Št. Vida nad Ljubljano, dne 7. maja 191 o, d V Velikih Poljanah pri R-bnfci ic dr.c 3. maja po 14 dnevni murni španski bolezni na očetovem domu sklenil svoje mlado življenje bogoslovcc I. bla, g. Jože Pcr-jateli. Lani je zrelostni izpit v zavodu sv. Stanislava prestal z odliko. Pokoj nictfcvi duše, starše tolaži B';g! d Blejsko jezero. Prometno društvo na Bledu hoče popraviti 7 pristanišč na raznih mestih ob jezeru. Približni proračun za i. dela znaša okroglo 10.500 K. Dovoli ^ 20% prispevek do najvišjega zneska 2000 kron, ki se izplača po dovršenem delu, p0 predložitvi proračuna ter po uradnem pre, gledu del. d Prememba posesti. Pivovarno v Les. cah je kupil g. Mirko Korenčan ml, z Vrh nike za 95.000 K. d Pogreša se od 26, avgusta 1914 pd. kovnik B r e i n d 1 bivšega 17. pešpolka ki je baje pri Gologary padel. Komur je g tem kaj znano, naj blagovoli pismeno obvestiti adjutanturo Dravske divizijske ob« lasti. Drugod po sveta. p Volitve v dunajski občinski svet. Na Dunaju so pri občinskih volitvah zmagali socialni demokrati, ki so dobili 99 mandatov, kršč. socialci 50, Čehi 9, liberalci pa 1 mandat. p Boljševizem na Bavarskem je goret in zgorel kot kup slame. Sedaj imajo krmilo v rokah zopet vladne čete, Iti boljševikc pridno zapirajo. p Mirovno pogodbo je izročila antanto nemškim zastonpikom v Verzaju pri Parizu. Preden je bila pogodba izročena, je nagovoril predsednik Klemanso navzoče in dal Nemcem vedeti, da bodo dojcg/i mir zgrda, če sc Nemci zlepa nc udajo. Odgovarjal je nemški zastopnik zelo spretno. Poudarjal je, da edinole pravičen mir bo v korist vsem narodom in krivične^ miru da Nemci ne bodo mogli podpisali, p Mirovna pogodba, ki jo jc antantii izročila Nemcem, je težka kol gora, ogromna gora, in bo Nemce zadušila, čc bi bilo mogoče 80 milijonski narod udušiti. Nc samo, da Nemčijo ob robeh zelo obrežejo, vzamejo ji tudi vse kolonije v Afriki ia Aziji, vse bojne ladje, vse podmernike, vss zračna letala, vojaštva mora biti najmanjša mera in vojaška služba prostovoljna. B>" gata premogovna saarska kotlina pripade za 15 let Franciji, anlcntina trgovina ima po vsej Nemčiji prosto pot, tako da Lia nemška industrija najteže udarjena ia Nemci bodo morali po svetu s trebuhom za kruhom. Žalosten mir, kakor veliki j*e-tek za Nemce. Naši sovražniki so, marsikaj so i-asluiili, toda ta krivična pogodba je bresllitovskc sorta, Nemčijo bo gnala v orjaški odpor in vsaka krivica se prej ali slej maščuje. Bo,'imo sc, dn bomo radi krivičnega miru, ki se nalaga Nemcem, tepeni kdaj mi, kot so bili Ncmci tepeni nac-i krivičnega miru v Brest Litovskem. Dopis!. I a C c r L i. i c e. V ietoaaji svoji 18. »(»v villii v č'au!tu; »Malo odmevom« pi£e »Po* mcfrt"'- n.«4 drvffa liuji £*cieče: »Samo is ccrkniSItens ferovža ic H tainožnjcia h* plana rosnaie skoraj stotina taki!' ovadb (it« sice.- uc imenuje, r. ?fK i.-,' ... v:.. z:: l,' i: j; [s vri stvar ta*» dobro •'r'r. K k: ?.-> jo Jj;«Ji »n me «>pr.zoii)» r.aitjo »♦»?. dn rv-vjH mene. ker "nijieod kapi*.na v zadnjih Setlfe v Cer«t» riic. ti List., iii-.- ;.a iai ic latiu predebela« da bi jo verjeU ljudje, ki moje delo med v«' (ko poznalo, M «e sa vso stvar ne zmenil. Ker pa hoče »Domovina«, ki dcer v isti številki trdi, da načeloma noče delati nikomur krivice, s to lažjo meni femati ugled, celemu našemu stanu in Škodovati »Kmetski zvezi« In dobri stvari. ca katero se ta bori, zato v pojasnilo sledeče: Jaz nisem ne iz cerkniškega iarovža ne od kjerkoli drugod pošiljal prav nobenih ovadb ne v Ljubljano ne kam drugam ker so mi ves čas vzele stotine in ne samo »skoraj stotina« prošenj za dopuste, oproščenja, razne podpore itd. Te prošnje sem delal brez razlike strank vsakomur, kdor me ie prišel prosit, zastonj. Če so hodili tudi pristaši sedanje JDS radi prošenj k meni n ne k listi prej napredni sedaj pa dcmokraski gospodi, so pač vedeli, zakai to delajo. Res fe da vsa ta gospoda cel čas vojske ni skupaj napravila niti stotinke števila tistih prošenj kakor sam jaz. Zato pa izplačam tistemu, ki mi dokaže eno samo tako ovadbo, kot se mi podtikajo, 1000 K v pristnih žigosanih bankovcih, čeprav jih nimam ravno na preosta-janje. Torej gospoda, potrudite se! Kes pa je, da poznamo ljudi, ki so bili med vojsko na smrt bolni, a so 28, oktobra kar naenkrat Eopolnoma ozdraveli. Gospoda, le prepričani odite, da s takimi lažmi »Kmetske zveze« ne boste ubili. Veliko več bi opravili, če bi lahko stopili pred ljudi in jim rekli: hoglejte, kaj smo vse storili za vas med vojsko, koliko smo vam pomagali. Da pa tega ne morete, tega nisem kriv jaz. temveč vi sami, ker ste vso vojsko prespali, ali pa skrbeli samo za svoj ljubi žep, in bili gluhi in siepi za vse težave, ki so trle lfudi. Šele konccm oktobra ste prilezli na dan, ker ste mislili, da je prišel cas, ko se bo samo komandiralo. Kakor hitro ste se pa prepričali, da bo treba še nadalje delati in skrbeti za ljudi, ste pa takoj zopet izginili in sklenili počahati za svojo komando boljših časov, trudijo naj se pa drugi. Nikar ne mislite, da ljudie vsega tega ne vidijo. Vidijo dobro in prišel bo čas, ko vas bodo na to tudi spomnili, če bostc_ tako slabega spomina, da bi na to pozabili. Če bo potreba, boT.o govorili šc bo!j jasno. Tvarinc ta take pemeeke iz časa vojske pa tudi pred njo je dovoli. Kmeije, vi pa glejte, da boste dobro organizirani v »Kmetski zvezi«, ker le tako boste lahko branili svoje koristi. Zato pa pristopite k njej' vsi do zadnjega! Cd prejšnjih naprednjakov, ki so se sedaj prelevili v jugoslovanske demokrate, pa nimate ničesar dobrega pričakovati, naj v Beigrad niso posla« niti enega kmeta. Glede »Domovine« pa bodite previdai, kot vas v svoji 18. številki na prvem ir.e«;tu sama svari, m vprašajte sc, ce se zausoreie zanesti na časopis, ki tako debelo laže kot ravno v tem slučaju. — Kap'an Kanduč. Iz Škoije Loke, Pretekli teden je v Loki Inštaliral presv. g. škof novega g. žup-iiika dr. T, Klinnrja. Vsa slovesnost je bila nekaj veličastnega. Na izredno lep način, so jc poklonila Loka svojemu noveu.u g. župniku. Slavoloki, zastave, podaknici, pozdravi — vse ie pričalo, da mesto speštnje dobrega duhovni! ;a tudi r.a zunaj. Posebno lep je bi! pozdrav, ki ga je novemu g. župniku priredilo tukajšnje Izobraževalno društvo. Pozdrava to je udeležil tudi presv. g. škof ln nešteto članov in gostov. Velika dvorana jc bila natlačeno polna, prireditev lepo zasnovana in v splošno przuar.je izpeljana. Izobraževalno društvo je lahko ponosno na lene uspehe, člani in članice nesimorno tekmujejo v delu in požrtvovalnosti. Že v letošnji sezoni je priredilo društvo 12 predstav, ki so bile vse jako dobro obiskane. Vsa čast uda-lcženc-em, ki s tolikim zanimanjem spremljajo društveno delo. Tudi pevski, telovadni in slasti dobrodelni odsek delujejo ?. lepim uspehom in v splošno priznanje. Le krepko naprej! Iz Ž n b n i c c pri Škoifi Loki, Naša izobraževalno društv i priredi v nedeljo, dne 18, t, m. popoldne ob 3, ari v svojih prostorih predstavo n petjem ia štirldcjansko igro »Dve materi«. Vstopnina: Sedeži I. vrste po 3 K, š; ligi sedcJi po 2 K, stojišča po 1 K. K obilnemu obisku vabi odbor. Gospodarski del. Gospodarska obvestila. g Uspeh »Kmetskih Zvez«. Vse »Kmetske »Zveze« so ob svojih shodih sklenile resolucije proti neopravičenemu povišanju železniških tarifov na južni železnici. Vsled tega je sklenila deželna vlada, da stori vse potrebne korake, to zvišanje v nobenem slučaju ne h segalo izrnere povi-Ska, ki velja v iv. ;ki Avstriji pri južni železnici. g Jugoslovanski oljrtnik. Izšla je prva številka glasila »Jugoslovanske obrtne zveze« v Ljubljani: »jugoslovanski obrtnik«. List izhaja enkrat na mcsec ter stane do konca leta 1919, osem kron. Naroča se: Upravništvo »Jugoslovanskega obrtnika« v Ljubljani, Sodna ulica 11, — Vsem obrtnikom list najtopleje priporočamo. Informiral bo obrtnike o obrtnih vprašanjih ter zlasti budil med njimi potrebo skupne organizacije, g Oddaja soli za živino. Slovenska kmetijska družba je kupila v Nemški Avstriji nekaj vagonov soli za živino, ki jo oddaja svojim udom po 50 vinarjev za kilogram brez zavoja, zato mora vsak naročnik vrečo poslati ali s seboj prinesti. Pri oddaji soli po železnici se bo družba v prvi vrsti ozirala na skupna naročila svojih udov potom podružnic ali drugih oseb, ki zbero naročila. Družba si pridrži pravico, če dobi preveč naročil, posamezna naročila na sol za živino primerno skrčiti. Cena soli za živino je zato tako visoka, ker jc plačati od vsakega kilograma 23 vinarjev carine. Denar za naročeno sol je naprej poslati. Pri pošiljatvah po železnici družba ne prevzame nikake odgovornosti, če kaj zmanjka. g Čujte, vinogradniki! Zaradi izredno hudega nočnega mraza v tednu po Veliki noči je v mnogih vinorodnih krajih Slovenije pozeblo trtno brstje in se zato letos tamkaj ni več nadejati kaj prida trgatve. Zaraditega obupati in trte zanemarjati bi bilo nekaj skrajno nezmisclnega. Če naj vsled pozebe itak oslabljena trta drugo leto dobro obrodi, še bolj nc oslabi in morda cclo ne pogine, postreči ji je tako, kakor bi se bilo nadejati najboljše letine, zlasti jo je letos varovali pred poškodbo po pero-nospori. Prizadeti vinogradniki, oskrbujte z vso silo pravilno in marljivo svoje pozeble trte ter odvračajte peronosporo s škropljenjem z modro go.lico, kakor če bi se imeli nadejati najboljše letine! Ne obupajte, ne mislite samo na letos, ampak delajte za boljšo bodočnost! g Za povzdijfo poljedelstva. Belgrajska vlada skliče kongres vseh zadružnih organizacij v državi, ki naj skupno izdelajo načrt za čim večjo povzdigo našega poljedelstva, g Les iz versko-zpkladmh gozdov, V gospodarskem okolišu Bled se ie oddalo na podlagi razpisane ponudbe 20.000 kubičnih metrov lesa kot najboljšemu ponudniku lesnemu društvu »Savan, g Vrednost našega denarja. Kurzi tujega denarja na zagrebškem trgu so sledeči: 1 ruski rubelj 2 K; 1 lira 2 K 80 vin, do 3 K 40 vin.: 1 bolgarski lev 80 vin.: 1 nem- ška marka 2 K 80 vin, do 3 K 40 vin,; 1 turška lira v zlatu 1 K 52 vin., v papirju 10 vin. do 40 vin.; 1 dolar 25 do 27 K; 1 francoski frank 4 K 20 vin. do 5 K 50 vin,! 1 avstro-ogrski zlat za 10 K 70 do 72 K; 1 avstro-ogis^i zlat za 20 K 140 do 145 K. g Dr. Korošec dobro dela. Ministrstvo za prehrano javlja, da so za Črno goro, Dalmacijo in Bosno došle nove zaloge moke, ki bodo zadostovale za dva meseca. Moko bodo razdeljevale pokrajinske "lade. g Podpisovanje državnega posojila je podaljšano do 20. maja. g Oskrbovalni stroški v deželnih dobrodelnih zavodih v Ljubljani. Vsi časopisi se hudujejo — in sicer po pravici — da je deželna vlada na predlog poverjeništva za socialno skrb zvišala oskrbovalne takse v deželnih dobrodelnih zavodih, in sicer pričenši s 1. majem 1919 za osebo in dan: 1) v deželni bolnici za III. razred od 6 na 9 K, za II. razred od 15 na 22 K, za I. razred od 20 na 40 K; 2) v deželni blaznici za III. razred od 5 na 8 K, za II. razred od 10 na 15 K, za I. razred od 15 na 30 K; 3) v deželni blaznici - hiralnici za III. razred od 4 na 6 K. — Nič ne rečemo, da sc povišajo stroški v I. in magari tudi v II. razredu, prav pa ni, da so se povišali v III. razredu. Naj rajši plača I. razred 2 kronci več in II, razred eno več, to se bogatinu, pri 40, oziroma 22 K na dan ne bo dosti poznalo, siromaku so bo pa dovolj poznalo, če plača namesto 9 le 0 K na dan kot do-! sedaj. g Manuiakturno blago v Ljubljeni. Deželna vlada je dovolila ljubljanskim vele-tržcem z manufakturnim blagom uvoz manufakturnega blaga, ki ga pa morajo li trgovci prodajati pod državno kontrolo. Vsak veletržec mora imeti v svojih lokalih seznam vseh vrst tega blaga, vzorce in cene na drobno in debelo odobrene od deželne vlade. Tudi mora biti vsak kos blaga tako numeriran. Občinstvo se opozarja, da: pri nakupu samo izvršuje kontrolo in če vidi, da prodaja ni v redu, ak da so cene višje, sc lahko prepriča o cenah in vzorcih pri Prehodnogospodarskem uradu v Ljubljani, kjer so cene in vzorci na vpogled. g Vojna zveza je aprr>vizacijska cen* trala za delavstvo. Njen načelnik je bil socialnodemokratični vodja Anton Kristan in tudi uradništvo socialnodemokratično. Se* daj se je izkazalo, da jc vršil del uradni* štva velike goljufije. Zadevo ima v rokah sodišče. g Veleposcstva na Slovenskem. N-Vse, ki trosijo cvetlice prismojenemu ,antu, bi najrajši poslal v Jonspah, da vidijo cveteti modre bule, potem bi ne trosili več modrega cvetja onemu, ki krši moje postave ... Sem-Ji jaz dobrotnik tega mesta, ali pa ta far, ki je iz same nevoščljivosti razdiral moje delo, pri čemer ga je podpirala vlačuga, plazeča se kača?« Madlzeder je zaklicah »Smrt nesramne-nemu farju in strupeni vlačugil« u j ? s*a Pr"la do Adlerjevc hiše, je rekel Mendel spremljevalcu: »Katoliški rovarji bodo prav gotovo da-ne,s kai izkuhali. Pojdite v orožarno k stot-?vlcu Uifinu m mu naročite, naj nastavi to-;ove ob vratih. Vojaštvo naj bo kakor včeraj ' danMoj ljubi, že dve uri čakam nate... vsaj eno žlico juhe zaužii!,.. želvino meso 'e notri, saj imaš tako rad ,,.« — je prosila. Raztegnil je roko, rekoč: »Pusti me že vendar enkrat v miru! Po vsem, kar sem moral danes doživeti, naj še praznim tvoje sklede. Pojdi!« ..... x Trepetaje sc je plazila zena proč. Ko je bil sodnik zopet sam, je porinil papirje od sebe, podprl si je glavo z roko ter •e zopet prisluškoval, je-li sc njegov otrok srdi, ali tarna ... Bo-li kmalu prišel prosit za odpuščanje? Neprestano so mu plavale pred očmi grde podobe in so ga obsipavali nesramni glasovi, predrzni klici in zasmehljive besede ... Sedaj je slišal Alberta, potem zopet Štefanoj kar zavrela je kri v njem, ko mu jc pridonela na uho kletev, ki mu jo je menih zalučil v obraz: »Hendel, cerkev živi! Današnji dan in mučeništvo te device prinese smrt tebi in tvojemu delu.« »Devica! Ha! Lagal sil« — Srdito se je dvignil s svojega stola ter je meril s svojimi koraki samotno dvorano. »Naj prisega na devico, kdor hoče; toda danes sem zmagal jaz; četudi močno krvavim na globoki rani, ki mi jo je zasekala najljubša roka na vsej zemlji, vendar sem premagal, lar, tebe in tvojo pomočnico.« , Mogočno je postal ob oknu in je rekel: »Je-li ona cerkev tam-le katoliška? Bila je, od danes naprej jc luteranska. Največ)! pridigar bo prišel in jo bo posvetil s čistim evangelijem. Je-li mrtvo moje delo, ali Al- Drcvesa so vršela in slap pod štajerskim gradom je šumel v tišini, ki je vladala naokoli; v mrzlični domišljiji sc mu je zdelo, da od nekod prihaja rožljanje orožja in vpitie; videl ic v razgreli domišljiji, kako prihajajo uporniki, in je hotel vedeti, so li že ob vratih odstavljeni nabasani lopovi, kakor je zapo-vednl. Poklical jc k sebi iz orožarne stotnika Gifino. Ko je, pričakujoč stotnika, nemirno sto-oal gorindol po sobi, v katero je vedno bolj legala senca poznega popoldneva, je nekaj kakor krokarska ptica pribrenčalo k oknu, razbilo steklo — in v sobo je padla dolga, koničasta stvar ravno pred sodnikove noge. Pobral je stvar: bila je samostrelska pšica. Brez dvoma jc to pozdrav, ki ga mu iz zasede pošilja kak papeški junak; gosnodje papež-nilti streljajo šc s samostrelom, kakor so nekdaj streljali križarji. Z vročo roko jc pobral ršico, od katere se je odvil tenak listič. Bral je: Hendel, velika dela si doprinesel: fxgnal isi svetega meniha, pošteno dekle si vkoval na sramotni oder in si zlostavljal mladega junaka. > Haha, Adler, katolik, to si ti zapisal.« Zasmejal se je, da je zašklepetalo pobito okno. »Nesramna sodrga, sedaj ji jc Henrik junak, prej ji je bil nezakonski paglavec; odkar ie pozabil na svojo dolžnost in na čast očeta, ki ga je moral kaznovati, ji je junak.« Z močno roko je zlomil z železom okovano pSico; v hipu pa se mu je pomirilo srce, ko ie zaslišal glas svojega sina, ki je zgoraj naglas bral francosko psalme. O, kako ljub mu je ta glas! Kako ljubi svoje dete, ki ga ie izdalol Ta prokleta sodrga, ki mu jc odtujila laslno detel Niegov otrok mora sedaj delati pokoro mesto vlačuge, ki sedaj brez kazni hodi okoli in sc v svojem brlogu smeje, da je vsled nje prišel krivoverec v stisko in zadrego. V hiši jc postalo ('lasno, pred Hendelno-vimi vratmi so zažvenketale ostroge težkega koraka, štajerski stotnik Gifin je stopil v pisarno. Sodnik ga je takoj vprašal; kakšno je razpoloženje v mestu, sc-li gibljejo papežniki. Kakor hitro sc zganejo in poskusijo napad, naj se ostro strelja nanje. Gifin je odgovoril, da doslej se še ni kalil mir. Pač pa vse obsoja ostro sodbo: dekle pa da je bolno... Tudi dela slabo kri, da je Henrik ujet. . . »Je-li dekle zares bolno?« je zaničljivo rekel sodnik, »Ubogo dekle, bolje je, da je bolno samo, kakor bi bilo okuženih tisoč Štajercev... Kopriva ne pozebe; kmalu bo zopet našla pot do svojih menihov. Tudi v mene da se zaganjajo zaradi Henrika, kaj? beveda, papežniki? Sodrgal« je siknil kipeč jeize; "Tukaj! berite podrav, ki ga mi je poslal Adler.« Vzel je listič z mize in je pobral del zlomljene pšice s tal. »To so mi ustrelili noter v pisarno.« Gifin je stopil k oknu, da bi prebral, kajti začelo se je že mračiti. Mimo oken so za zelenjem, ki je valovalo v vetru, plavali rožnati oblaki. »Kaj zasluži tak papeški pes?« je vpraša! Hendel. Gifin je rekel: »Na vsak način je to velikanska nesramnost, toda, gospod, ni treba, da bi bil to pisal papežnik, lahko je bil tudi luterancc. Kar n. pr. zadeva moje strelce, so vsi pokonci, to vam že moram povedati, S težavo sem jih izbral, ki ga sploh hočejo stražiti — ljudje pravijo kar naglas, če ne bo v treh dneh prost — bo šlo nama obema za kožo.« »Tako! To so pa zares mestni vojaki, že moram reči, te naj si najame sam turški sultan. Se-li tako suče svet? Ne samo pa-peške ženske, marveč tudi oboroženi lute-ranski možje popadajo na tla pred njegovimi pravičnimi sodbami? Nesramni svet! Kaj pa vendar hočejo storiti čez tri dni?« je zavpil; grozen ogenj je plapolal iz njegovega temnega pogleda. »Se bodo li uprli? Pa naj sel Gospod Andrej Gifin, se li motim: Zdi sc mi, da veste za tak načrt. Naj le pridejo!« ie vpil v hripavem srdu. Nalahko so se odprla vrata; sneženobleda je stala Helena tu ter je prosila in migala; srditi mož se ni niti najmanj zmenil zanjo, temveč je nadaljeval z grmečim glasom: »Moj sin ne bo prosto dihal, dokler se ne poniža pred menoj, pa magari če se ves Štajer dvigne proti enemu; rajši umorim svojega sina, kakor da ga oprostim proti vsej pravici in postavi.« »No, no, tako pa zopet nisem mislil!« ga je prekinil stotnik, ki ni mogel pokriti svojega strahu z gromovitim smehom: »Haha, ha, to bi bilo lepo. Ne, nič se ne bo zgodilo; jaz bom že navil ušesa svojim porednežem!... Toda, tovariš, ki si se pri moji kompaniji učil streljati, ne zameri, potrebujem tvojega Henrika. ki ga imam rad, ker je bil do danes najboljši, najhrabrejši strelec.« Rožnati oblaki pred oknom so vedno bolj rdeli in so žareli kakor kri, Helena je še vedno stala med vratmi, hrepeneč, da jo vsaj enkrat pogleda ljubljeni soprog, toda ta se ni zmenil zanjo. »Saj ga ljubim tudi jaz, stotnik,« je počasi rekel/ Potem se je obrnil k omari, ki je stala poleg pisalne mize in je dvignil rdeče-svifnati zaslor, za katerim je ležalo raznovrstno orožje. (Dalje.) ZBEinl vos suhe satfne !n odpadke sveč kupuje po najvišji dnevni ceni J. UOPA6, sveSar, Ljubljana, Ce-lovšba cesta BO. 2223 (6) JffiM ============ da "m "m°bz o p "t ZOfGgO HM^il MV domačega izdelka ter se priporočeni za flnejša dc-ln natančno po meri. CERAR KAROL, čevljarski 1487 mojster, Lukovica pri Domžalah. (10) Išče so pošten, Izurjen zagar samec, z dobrimi spričevali proti dobri plači, prostemu stanovanju in aprovizaciji. Služba stalna, nastop takoj. Ponudbe: Car! Pollak, tovarna, Kranj. GOSPODARSKA PISARNA D!L IVAN ČERNE LJUBLJANA, nihlosicevo cesta' It. 6. poslopje LJUDSKE POSOJILNICE. daje nasvete v vseh gospodarskih zadevah in premoženjskih vprašanjih; Izposluje posojila, posreduje prodajo ln nakup vrednostnih papirjev tn tujega denarja, posreduje pri prodajah In nakupih vseh posestev. Izvršuje cenitve In oglede. Promet z Ameriko. Jedtna pisarna te vrste v Jugoslaviji. Oraduieod 9-Vil. nredop.. od 3.-5. ure i pop. TpraSalte s pismom, znamka t 1 auiimiiiuuiiuiiuiiiiimiiiiiiiiniiiiiiuniiuuiuiiiiiHiiHiiiiiiiiiiiiuiuuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiuiHiiHiiS Potrabuje se večja množina oglja, drvm konstrukcijskega lesa Natančna ponudbe pod „LES" št 2908, na upravnlštvo ,.Domoljuba". Kose od 60—100 cm dolge i R 6'50, jeklo ia Icmeže, samohainice, mrele za pesek, mreže ta ograjo, nanadna In pocinkane, žice, sesalke za oino, Bm«3|eoE ceni, Štedilnike za ozidanje, kosašho, zidarsko, mizarsko orod|e in oso tžrugo železnino, kakor tudi solno kislino nudi H. SUžIMK, trgaoEC, Ljubljana, Zaloška cesta 2f. Hlapce lahko takoj preskrbi »Državna posredoval, niča za delo«. Kdor jih rabi, naj se zgla^' osebno v našem uradu, ali pa naj pošlju ponje in navede plačo ter druge pogoje. Državna posredovalnica za delo, Ljubljana, Gradišče. KUHARICE ,n Skrb za dobro kavo je odstranjena. Družinski zavoj vsebujoč: 1 '/a kg line zrnate kave in 3 kg prvovrstnih kavinih surogatov (cikorije) za K 110*— poštnine prosto, razpošilja po povzetju ali predplačilu importna in ozportna družba HROVAT & KOMP. Ljubljana 129. Velika zaloga toaletnega in pralnega milo, raznega ko« lonijatnega blaga, lanenega olja ln pristnega flrneža. Istotam sc kupuje Ianeno seme po naj. višjih cenah._2984 Preklic. Podpisana Ivana Zihorl, posestnlca na Suhi h. št. 20, prekličem vse razžaljlvo besede, katere sem prott Francetu Hurtnaanu na Suhi b. št. 22, govorilo, neresnične, in so mu zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. ' Suba prt Skofji Loki, dno 7. maja 1919. Ivana Zlherl, posestnica. lepo, 10 mesecev staro, in dva velika, železna proda F. Boritnar, Sp. Šiška 216. — ♦♦ POSESTVO V obstoječe i? 30 oralov zemlje ln enonadstropne hiše v Dragatušu (nasproti cerkve) se ceno proda. Zemljišče je obdelano. Natančneje se poizv« pri trg. K aH Ovsec-Držal, Florlfanska ulica V Ljubljani. 3028 h* uma manjka!' za kaninosefko obrt sprejme tak ,.uio »o uporatuiujo nadomestna srodstvaza Krmila. Da to kidio živina, perutnina dobro aretnv in popolnoma izkoristi, naj se prime-? L' krat nn teden krmi ena pest polna 6 „" to je dr. pi Trnk6Czy-a reililn! prašek. ..lifcfll li 1'akot velja a K, & i aketov 15 1< pošt-nrne I rosto. t> paketov zadostuje za 3 mcsece rn e;iegn vola. kravo ali proSiča. da se zreu« Dobiva se pri vsakem trgovcu. ciavr.a zaiotiu feSterca Trnb6czy zraven rotovža v Ljubljani. Mi.Min je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v 1'anzu. Loudot u m Himu. Na tisofe kmetovalcev hvali in rabi „MastinM. frepKcga VSjCRCcI sprejme takoj ^veti»l Iteplč, soiiar v I.jubij&ni. Kolczijska ulica 18. llrana in stanovanje prosto. za kaninosefko obrt sprejme takoj Karol Novak, kamnososki mojster v St. Vidu nad Ljubljeno. Fiff&fai ia mčvm&M ^a birmo! jjlikeljnaste ure, svetinjcc, verižice, 6 kar prstani, H kar.uhani in prstani. f-Čuden Sin. r"''f,"-'tfjf j ijubljana, nasproti glavijc pošte. ! prodajalno jc lah^o najti. ' I Ceniki se ne razDošiliaio. tudi pokvarjeni se kupijo. Ponudbo pod ..Pisalni stroj" na „Anončno okspedicljo A>. Matelič, Ljubljana, Konorosni trg 3. Domačo deleifo Lncerno ali nemško deteljo, pravo Krmilno peso, Ean In ianene tropine ima oddati v poljubnih množinah Franc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska eesta 36 Agitirajte za Pravo lolto domačemllo ia pranje 1 kg K ll-., - t labojCek okoli 3% ka frauko K 38 aO v, pošilja po povzetju aavod ia ekaport Toaletno milo po dnevnih cenah milo M britle K 3-., i K aOvTkremn ra britle porcelan, (ontek" £C 1 ducat K 1 M. JtiNKEK, Zagreb St. 1, Petrinjska 3. Z naroČilom sc prosi poslali Indi polovico z zneska. gliv, hrastov, smrekov les posekan v gozdih, postavljen v tovarno ali tudi cele gozdno parcele v kamniškem okraju kupuje tovnrna lesnih izdelkov in upognjenega pohištva I. Behovec nasl. Daplica p. Kamniku. Vabijo se lastniki lesa zlasti v okolici tovarne da stavijo svojo ponudbe. Les se strogo realno obračuni in takoj plafiu. ca vse v ri.o, v najboljši tca- vor.ti, pri i oroCa Ot-on !Ioutny, Spec. fiica trgovina je-kienine la Lchnicnlli potrebščin vLjubiianl, Kolo v o rs k a ulica 37. Bt. 60. AjIOT-DEOIJ v nnj- (>oli»i izpeljavi rena ja IZ« - Kron. — ZablcTRitB veliki iX>oik z vun nego loOO bliknrr.i brc/placno. E. Luna, Kr.rloor 11. 73. c , ftrisi - p&dpane stenice -šu*rlii I d vsa j*olgzcn mora poginiti ako porabljate moja naiboVc preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti pol;*k m mlfim K 5•—, za podgane in mili K 5*—: osobito ostra pasta za podgane K 6*—; za ičurl-e 5 K; posebno močna tinktura zr stenice 5 K; ■niievaler moljev K t—t praiek proti mrieaom 2' I . , • tinktura oroti olero or> liodeb 3 K; ma-illo m alt prt iiTim 3 K: pratek za n« v obleki ln peril« K 2'—: tinktura xa botbe pn pse h K 1 S0| tinktura proti mrteaa aa aadtu ta zeleoiadi |uoi-tevaiec rastlini K J —. — Potili* po povzetiu Zavod za ekspor. M. Jiinker, Zagreb 1, Petrin|ska ulica 3. Sadjevec, vino in kislo vodo razpoSilla A Gset, p CuS bd). 1558 izvršuje natančno po naročilu Jugoslovanska tiskarna v Liubliani. IsHIntee, uratiia (sepel^il, sl&snoranta, £isSfEn'hP, triisrli, stistialnlce za sadje Hi grez^e, Jecinutine tehtnice In drugi po-ijedElshi sfroil naislcvifeiSih iocsrii so čedno u neiihi izberi d zaSogl, drugi ilrojl se pa lahko nsroč&io pri FKRITC 1IITTI, zaloga poljedeN shih siroto, LJubljana, Enaiiinona cesta St. 2. Obliko, lišsje (.'Oatraiu pmv naglo dr. Hescb-a izvir, zakonito raionifeno „Skabotonn" ma^ rilo". Popoliicma brez duha, ne maže. Poskusni loi:fok K 4-— veliki K 6-— pore na zo rodbino h 16-—. 7nloga u L.iul>linno in okolico: Lekarna pri zlatem elenn. I.fubllana Marijin trg. 1520 i-,.f'tp ,r i.. tii.M "umih ..^Vaboform"! juečja Izbera ur9 zlatnine, srebrnine s vetovn ozfiana fazpošiljalnica H- SUTTflE^ samo t/ Ljubljani st 935 Izdala' konzorcij »Domoljuba«. 1 OdSororni urednik Josip Gontiatar * IJnhHfi"!, Tiska Jugoslovanska tiskarn«-