lih*j« v«ak dan ra*en sobot, Bodal j in pr»*nikov. dsily eicept Saturdsjri, Sundayi and Holiday». ' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredniški In upravniftki prostori: 2647 South Uwndalt A v«. • ' Offior of Publication:. 2057 South Uwud«l» A v*. Tflsphon«, Hoikw»ll 41)04 j KTO—YBAR XXXII. C«na lisU je $0 00 kntarad m mqi< ilia matur Juuirr lt. IIU, »t Um »ost-offiM •t Ckicaav. lUiMto. umi« ihc Act o/ Co•I Man* I. 1IT». CH1CAGO, ILL* ČETRTEK, 1. FKBRl'ARJ.\ (PKH. 1), 1940 Subscriptiou 00 Yt*srly STKV.—NIMBKK 2.1 AccepUnco for mailing »t special rst«? of posta*« providod for in Mction U0S, Act of Oct. 8, 1»17, »uthorlunl on June 14, 1V18. Amerika poslala dvesto bojnih letal Finski Dva ameriška parnika pripeljala letala v norveško luko, odkoder so bila takoj poslana po železnici na Finsko. Finski letalci napadli z bombami sovjetske pomorske in letalske baze. Tristo ruskih bombnikov uničenih in osemsto letalcev ubitih od izbruha vojne 1 Jermen, Norveška, 31. jan.— — Dvesto bojnih letal, izdelanih v ; m ■ . •• Združenih državah za finsko K (M0idSR€ Ulll]€ talsko silo, sta pripeljala v to Ičiko dva ameriška parnika, ,M<*rmacsun in Mormactide. Tu so jih naložili na železniške vlake, ki so takoj odrinili proti Finski. Poleg letal sta parnika pripeljala tudi topove, strelivo in drugi bojni material. Parnik Mormactide je odplul iz Inke v Baltimoru 8. januarja . . . , , , ... in dospel v Bergen zadnjo sobo- fcj * * "Jf^l dobile koncesije Preiskava vzrokov industrijskih sporov Ottavva, Kanada. — (FP) — Delav.ski minister Norman Mc- nadskih unij CIO v svojem uradu in jo zagotovil, da bo upošte-ival njene sugestije glede preiskave vzrokov industrijskih spo-!rov. Dva dni pozneje je nazna- to. Mormacsun je odrinil iz New Yorka 22. decembra, a je li l zadržan po angleški pomorski straži, ki ga je odvedla v Kirkwall, luko ob otoku Orkney,, ., . . . , . . kjer je bil preiskan. Ameriški ^ ^ bo preiHkava ra«tegnjena državni department je protestiral proti zadržitvi parnika in., . , . , , ,h,svaril Veliko Britanijo, da ala, naj vlada na- morala prevzeti odgovornost za [na tovarne, ki izdelujejo muni cijo in orožje. Delegacija je med izgubo in poškodovanje ameriških parnikov, katere njene ladje zadržujejo v vojnih conah. Angleži so držtfli parnik Mormacsun 24 dni, potem pa so ga stopi proti delodajalcem, ki se nočejo pogajati z reprezentannti 'organinziranih delavcev. Delegacija -je Ma poslana k ministru po prvi konferenci novoustanovljenega odbora indu- izpustili. V norveško luko je do- strijskih unij. Konference so spel zadnjo nedeljo. se udeležili reprezentantje unije V Bergenu objavljeno poroči- oblačilnih delavcev, Ameriškega 1» se glasi, da so Finci dobili časnikarskega gilda, unije u-zadnji teden 36 lovskih letal iz snjarskih delavcev ter unij jeklarskih, livarskih, avtnih in čevljarskih delavcev.^ ; SHby Barrott, član avtne linije in načelnik odbora industrijskih unij, je naznanil, da kanadske uniji« lahko v smislu zaključkov, sprejetih na konvenciji unij CIO, lahko ustanove Kongres kanadskih unij. Povedal je, da se bo to zgodilo v bližnji bodočnosti. Unije CIO v Kanadi i-majo okrog 60,000 članov. Avtonomija teh je večja nego unij Ameriške delavske federacije, ki s« morajo pokoriti ukazom a-meriških voditeljev AI)F. Delegacija je opozorila delavski department, da ne more biti nevtralen. Postavi naj se na stran delavskih unij. Trgovinski department financira program podjetnikov in trgo\cev z denarjem i/, vladne blagajne. Reprezentantje unij CIO so zahtevali, da mora vsako podjetje, ki dobiva vladna naročila, dati garancijo, da se 1*> pogajalo z delavskimi unijami. Te morejo imeti svoje predstavnike v vseh vladnih odborih. Druge zahteve dosj)el ali 4. februarja. i IleLsinki, Ffnska, 31. jan. — Finska letalska sila, ki je bila \ zadnjih dneh, kakor vse kaže, <>iaiana, je včeraj vrnila udar ivc sovjetski Rusiji. Uradno po-rorilo pravi, da so finski letalci napadli z bombami sovjetske pomorske in letalske baze. Ka-'•Te l»aze so bile tarča bombar-diranja iz zraka, poročilo ne o-menja, sodijo pa, da so bile one Kronstadtu v bližini I>enin-mda. Tam ima Rusija svojo 1 a i \ eč jo pomorsko bazo. \'est iz Tallina, Estonija. se " .i-i, da je zadnji pondeljek o-em U-tal vrglo .34 bomb na es-'"n>ko ozemlje pri Konuveru, v (»'i/ini ruske letalske baze na '"Kii Dagoe. Finska obramba proti sovraž-| m napadom iz zraka je bila "i.nana. To potrjuje uradni komunike, da je bilo 21 sovjetskih 1 "jnih letal, ki so bombardirale ' i^ka mesta, uničenih, •b neral Salvo, načelnik civil-letalske obrambe, je včeraj " •/l anil, da so Finci uničili tri-«'» ruskih bojnih letal od izbruhi vojne. V tem času je bilo ubiti najmanj 800 ruskih letalcev. Sovjetski letalski navali na • ' -k a mesta se nadaljujejo, ^"•raj so letalci najmdli z ln»m-'■»mi Viborg in Rovaniemi. 'litje je važno železniško kri-<< na Laponskem. Od finsko-d-ke meje je oddaljen«) okrog milj. Uradno poročilo pravi, da s«' ■'del«"žilo napadov an mesta v* J 'i/nuv 7. hod nem delu Finske več ruskih letal. Bombardirali m«»st in rasi. Bombe so u-mb večje nego jih ome-"IJ» »radno poročilo. ^ r hov no poveljstvo finske rnUric Kil«, poroča, da so bili ' '-ki naskoki na finske pozi-Ma fronti severno od ■" •■■« tiM. Nnadiici '••■Ii vrženi nauij t vdikimi Bojazen pred vojno se polegla v Belgiji Bruselj, Belgija. 31. jan. — Bojazen pred vojno, ki je doMff-la višek pred dvema tednoma, ne je polegla, ko s«> Nemci na drugi strani odprli mejo pri Ku-penu. Vozovi belgijske ceNtne te-letnice zdaj lahko prekoračijo nu jo. Belgija je <>dr«*dila d«dno demobilizacijo svoje oborožen* sile. Večje itevilo vojakov se je vrnilo domov, toda raien pušk ho vreli s seboj vso drugo mo. Ako se bo jiokaiala potreba. m. bodo lahko Ukoj vrnili k svo-jim regimentom. fronto.-pkrog 46^00 ruskih vo-jakov se Wiliaja v bližini Hi.lle in m pripravlja na ofenzivo. V bit-i«»>-mi. Sveže"sovjetske l>ie j kah na tej fronti pred nrksj na fkrajno aevernoidni so MU Ku^i por^en.. Domače vesti Vesti iz Kansasa Arma, Kans. — V sosednjem Franklinu je 27. januarja umrl Anton Koširvtstar 73 let in doma iz Novtilgare od Sv. Križa pri Litiji. ^(Slehalje dve leti in pol na srčni hibi. V Ameriki je bil 35 let in tu zapušča ženo in tri sinove. Bil je član drufitva 434 SNPJ in tudi KSKJ. — V Chicopeeju je pred dnevi umrl Marko Spajzar, star 74 let. Živel je tam čez 40 let in zapušča ženo in odrasle otroke. — V Frontenacu je umrla Mary Kotz-man, stara 82 let. Tamkaj je bivata 52 let in zapušča odrasle otroke. Nov grob v Oklahomi Adamson, Okla. — Po dolgi bolezni je 23. jan. preminula Margareta Skvarš, stara 70 let. Zapušča moža in hčer Johano Si-vic. flan umrl v Penni VVindber, Pa.—Dne 27. januarja je'tu |>odlegel rudarski nar duhi Math Lovronja, član in večletni tajnik društva 421 SNPJ, doma od Karlovca. Zapušča ženo in dve hčeri v starosti 16 In 17 let. Član v bolnišnici Detroit, Mich. — Frank King, član društva 518 SNPJ, se na-haja Aplnifoicj Delray, kjer se bo moral podvreči težki ojh»-raciji. Društvo mu želi hitrega okrevanja in priporoča članom, naj ga obiščejo v sobi št. 10, drugo nadstropje. Clevelandske novice Cleveland.—Dne 29. januarja je v bolnišnici umrla Terezija Hočevar, roj. Gričar, stara 60 let in doma iz Grčevja pri Novem mestu. V Ameriki je bila 41 let in zapušča moža, sedem sinov in šest hč-era. Iz New Vorka New York.—Dne 27. januarja je v bolnišnici v Brooklynu umrl Krnil Domini, star 57 let In rev jen v Gorici. V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. Bil je član in bivši tajnik društva 140 SNPJ. Moskva preprečila pomoč Poljakom Izjava ameriškega državnega tajnika Wa*hingt«Mi, I). ('., 31. jan.— Državnf tajnik Cordell Hull je včeraj povedal članom odneka za zunanje zadeve nižje zbornice, da je sovjetska Rusija prepovedala pomožni aktivnosti prebivalcem v sovjetski Poljaki. Nemci na drugi strani dovoljujejo Kanadski premier ožigosan v zbornici ' , — 1 Člani liberalne stranke mu obrnili hrbet Toronto. Ont., Kanada, 31. jan. Miohell Hepburn, premier province Ontario, je včeraj v zbornici ponovno napadel predsednika kanadske vlade Kinga. Očital mu je, da je raje "raabil državno ladjot ko je razpustil parlament zadnji teden, kakor da se bi postavil proti dr. R. J. Ma-nionu, voditeljo konservativcev, in malemu številu njegovih pri-staiev." Hepburn je rekel, da je King izkoristil priliko, ko sta anjfleAki kralj in kraljica obiskala Kanado zadnjo pomlad, v svoj prilog, da je dobil več publicitete v Časopisju . "Kingovo početje je bilo sramotno in, jaz nočem imeti nobenega opravka z njim," je dejal Hepburn, ki je, kakor Kinjr, član liberalne stranke. "Opozicijo v tej zbornici zagotavljam, da ne bom nikdar tako nastopal proti nji kot je King, čeprav i-mam za seboj veliko število pristašev. Nočem zagovarjati lni meri,z vlado Velike Brit|»t^e v pros©-kuciji vojne proti Nemčiji. Protest proti preiskavi parnikov Angleški poslanik pri državnem tajniku Washington, I). C„ 31. jan — Državni tajnik Cordell Hull in angleški poslanik lord l/othian sta konferirala skoro eno uro v uradu državnega departmenta 0 odnošajih med Ameriko in Veliko Britanijo, ki so postali napeti zaradi zadržavanja In pre-iskavanja ameriških parnikov |n> angleških bojnih ladjah, liuil je |s>vedal poslaniku, da je njegova država bedasta, ker nadlegOj« a-meriške parnike na morju. <"e ne bo revidirala svoje taktike, se 1 bo prijateljstvo Amerike do nj»* ohladilo. Hull je tudi protestiral proti britskim restrikcijam ameriške-ga uvoza, |s>slovanju britske kontralmntne kontrole in drugih SENATOR HAR-R1S0N PROTI POSOJILU FINSKI Prodajanje finskih bon-dov privatnim in veš' torjem ZAŠČITA AMERIŠKE NEVTRALNOSTI -v VVashington, I). C.. 31. jan,— Kooaeveltov predlog, da vlada posodi finski republiki $20,000,-000 je naletel na opozicijo pri senatorju Harrisonu, demokrar tu i« Misissippija in načelniku senatnega finančnega odseka. On je tudi član senatnega zunanjega odseka. Harrison je včeraj naznanil, da ae bo boril proti načrtu, da fMnaka dobi posojilo preko katere federalne agent tire ali ustanove, direktno i«li indirektno. To velja ne samo za Finsko, temveč za vse druge zavojevan* države. Amerika bi ustvarila nevaren precedent, če bi dala finančno pomoč tem državam. Harrison je savsel stališče, da Amerika lahko pomaga Finaki na drug način. Federalna borzna komisija naj pooblasti in |>osp<)Ai registracijo in prodajanje finskih vladnih bondov privatnim inve-storjem v tej deželi. Ker je Finska točno plačevala svoje obveznosti na svoj d olj v Ameriki, ne bi prodaja bondov naletela na ovire v smislu provizij Johnso-novaga zakona, ki prepoveduje umttriška posojila državam, ki ne plačujejo obresti in kapitala na svoje dolgove v Ameriki. Harrlsonov načrt bo podprlo dovolj članov senatnega odseka za zunanje zadeve, kar pomeni, da bo Room veltdv predlog glede direktnega |M)sojila Fiimki |s>ražen. Ta med drugim določa povečanje kredita federalne Kxport-lmport Imnke na $200,000,000 za financiranje izvoza nemilitarističnega materiala. Senator Harrison je dalje naznanil, da se bo boril tudi proti razglasu embarga na izvoz ameriškega blaga Ja|Ninski. Pristaši Kooseveltove administracije so za oklic embarga. Veljavnost trgovinske pogodbe med Ameriko in Ja|s>nsko je potekla 241. januarja in s tem so bile odutrar njene vse legalne ovire glede oklica embarga. Harrison je dejal, da je protr oklicu embarga proti Japonski in vsem drugim državam v Interesu zaščite ameriške nevtralnosti. "Ameriško ljudstvo občuduje junaštvo finskih čet v obrambi dedbele," je rekel Harrison. "Nje gove simpatije so na strani malega finskega naroda, toda člani kongresa kot reprezentantje ameriškega ljudstva morajo de svoje zaključke |xi svoji Zavezniška blokada]DIKTATOR HIT- Nemčije učinkovita Padec uvoza blaga v Nemčijo Pari«, SI. jas.-rNacIjski pritisk na nevtralne države j*«cnak, da je zavezniška blokada Nemči-je učinkovita. Tu sodijo, da je uvox blaga v Nemčijo it nevtralnih drla v padel za M>V( od razglasa blokade. Za luftijskimi gro^iu^ni Ku-muniji se skrivajo ekonomske poležkoče Nemčije. Ako se bo konflikt raztegnil, bo Nemčija llefffn, W. jan.—Adoltf Hitler je v svojem govoru v Športni bolj udarjena nego Francija in l^lačl zapretil, da boaU Velika Velika Britanija. Prva potrebu- Britanija in Anglija dobili, kar Je predvsem olje, zato Je pove Čala pritisk na Kumunijo. Pred vojno je tvoril uvo« blaga v Nemčijo iz.deftel na drugi strani morja 62 odstotkov. Te dežele ne giorejo poAlljati več blaga v Nemčijo zaradi poostritve |K>morske blokade. Samo Belgija In Bolgarija sta povečali izvoz blaga v Nemčijo, prva za šest odstotkov, druga pa za trideset odstotkov. Nemčija ne more pričakovati, da bi jo sovjetska Rusija zalagala s surovim materialom. Vs«, kar ji more dati, je les. 2ivila in drugo blago Rusija sama potre-buje. ____ Nsciji so iz lega razloga povečali pritisk na balkanske države. Hitlerjevo orotje je zdaj, kakor je bilo prej, grotnja z Invazijo. Z grožnjami je Hitler dobil Avstrijo in Cehoslovakljo in vprsAanJe je, ali bo uepel s temi tudi na Balkanu. Kakor vse kaže, bodo balkanske države pokopale medsebojne s|n»re na konfe-rtncl, ki se prične 2, februarja v Bel gradu. Tam se bodo sestali predstavniki Balkanske antante, ki jo tvorijo Jugoslavija, Rumu-nija, Grčija in Turčija. Tudi slučaju, da bi se balkanske države podale Hitlerju, ue bo pro hlem zalaganja Nemčije s potrebščinami rešen. akcij, ki ovirajo plovbo a meri ških parnikov. Angleški j>osla-||Mtj nik je priznal |*> konferenci, da rasumnosti. Amerika mors osts-ga Je Hull trdo prijel, toda vse-{ti nevtralna za vsako ceno." eno je izrazil upanje, da se bodo ft<»nator Johnson, republika-od noša j i rfted Anglijo in Amerl* n0|,M, strinja s Marrlsonovo Angleška vlada l>o skrila, da itjgVo. Johnom Je član senatne-Amerika ne bii imela vzrokov r.a odreka za zunanje zadeve pritožbe. j -- , . i - Drtavnj tajnik je dejal, de nI konferenci z angleškim po*lani kom. Problemi, ki povzročajo tak« aktivnosti a sodnimanj^m M sprejet noben zaključek na nemškega Rdečega križa. Hull je nastopil pred člani odseka. ko je ta otvoril zaslišanj« It lede predloga, da kongres dovoli $ir>,000.000 za financiranje met razprave na konferencah v Izbijanja beodočnostl. reveži. Pre«ilog je »tavil kon- • grešnik Randolph Teneron-icz. Američani veibajo demokrat iz Mich^iana. Bi-kel « »« imta\cm je, da -O sovjetske avtoritete *onadgke letalce pref*»v«Mlale reprezentantom A-merike preiskavo |a>l<«žaja reve-žev v pokrajinah, katere je za-sedla Rusija. Kongreunik Charl*« A. Katon Zidov »hi jetniki umirajo v taboriicu Berlin. SI. jan. - Zulovaki vo< K|sire in trenje med Veliko Bri- |ditelji so naz/ianlli. da so od H. LER UDARIL PO ZAVEZNIKIH Anglija in Francija bo-sta poraieni < NEMŠKA ARMADA NEPREMAGLJIVA ! jM-lom mrli v krute AnglaAki agent je ak-jr pt»\ed*l odseku, da je Nemči-, Uvni v Ameriki, da dobijo tu na ja spremenila centralno Poljsko daljnje letalce. Neporočeni Irtal-v klavnico. Naeiji so potisnili cl, ki so «lot>flf izkušnje v letal HJ«** prebivalce na majhen , atvu r'zadnji svetovni vojni; J-' kos ozemlja, kjer umirajo od la- majo prednoi« klavni stan an-kote Oni r»e poznajo rv»bene me , glrAklh agrtiU*v j. v nekem »»»»» -jt- v brutalnosti in zlobftosli. yotškem hotelu. • tanijo In Ameriko, Issio pred,| januarja delili j»o*od * iMilJskih Židov, ki *o u-korH*entracijskem talM»ri-šču pri Kuchenwaklu. V tem ta \ntrilnu m* Je nahajalo I1VM) židovskih jetnikov in 30'* teh Je umrlo. . 1 New York, 31. jan, — Grupa »f» ameriških letalcev je U Novi izgredi v Indiji{ sprejeta službo inštruktorjev v Kanadi, kjer vežbajo letalske re- Nemci spet napadli angleško obrežje Bombe potopile •edem parnikov Berlin, 31. Jan. — Nemški letalci so včeraj ponovno Invadl-rali ozračje nad angleškim obrežjem in bombardirali parnike, Tu objavljeno (»oročilo pravi, da so ls>ml*e potopile sedem parnikov, tri pa poškodovale, Kno nemško letalo Je bilo sestreljeno, druga pa ho se srečno vrnila v svoja oporišča. l<4tnrfon, 31 Jan. — Tu priznavajo, da so nemški letalci včeraj napadli / bombami parnike, ki »o se nahajali v bližini angleškega obrežja. Bombe so |>ol«»plle parnik Hlanburn. 26 članov po-nadke je izgubilo življenje, ko se je parnik potopil. Angleški general zahteva akcijo proti Rusiji UndoH. 31 jan. — General Hubert Gouffc, fniveljnlk |>ete angleške armade v /.adlijl svetovni vojni, Je objavil članek v neki reviji, v katerem |K»/.lva angleško vlado, naj takoj poftlje Isijne ladje v Petaarno, Finska, da uničijo v»e runlrr parnike, ki m* tamkaj nahajajo, in zaptejo Murmaimk, »u^vjeUko pristanišče obarktlku, ll«»lžn posrečilo. Hitlerjev glas se je tresel, ko je govoril o sovražnikih Nemčije, ki so odgovorni za izbruh vojna. "Preteklo leto so ispadne sile lalstranile masko In napovedale vojno Nemčiji," Je grmel Hitler. "Odklonile so sugestije glede sklenitve sporazum* x Nemčijo glede Poljske. Danes priznavajo, da je bil tak sporazum mogoč, a ga niso hotele. One so hotele vojno In zdaj Jo Imajo. Povem jim, da bodo dobile, kar so ta-htevale. Zakaj noče (/hamber-laln, ki hodi okrog t biblijo v rokah In razglaša angleške vojne cilje, priznati, da hoče uničiti Nemčijo? Velika Britanija se je vsa povojna leta upirala konsolidaciji K v rope. Mi vemo, da hoče Chamberlain raxfc*>aaLl Nemčijo, kar pa se ne bo zgodilo." Hitler Je dalje rekel, da sta Nemčijs in Italija le vedno pri-Jateljici, Obe lasledujeta sllčne cilje. Politika, ki Jo vodita, se ni spremenila. (J sovjetski Rusiji, novi zaveznici Nemčije, Je Hitler dejal, da se Je preteklo leto silno trudil, "da odvrne motnost ractegnltve te vojne po Angliji v splošno. < hamberlain je skušal doseči sporazum s Rusi-jo, toda /daj so naši sovražniki razkačeni, ker Je Nemčija sklenila a|»orezum In prljataljstvo i Rusijo. l>olga stoletja sta bila Nemčija in Rusija prijateljici In nobenega vzroka nI, zakaj ne bi bili zdaj, Ko opazujem razplet* sovražne propagand« proti Nem; čl j i, je moja vera v. končno ilfla-go neomejena. Nenifija J« danes naj vetja sila na avetu. Nemško ljudatvo je disciplinirano In #• notno Nobene sile ni, ki bi nas premagala. Naši sovražniki se iaido «» t«m prepričali." čili. Tako ae glaai tu objavlje- n«! \ntrU\Ut, Isti vir porote, da I j« skort> ena tretjina nemških in fram-oskih bojnih ladjah. trgovinskih |»rnikov blokirana parnikov m Namcl sami oni* v nevtralnih lukah. — r-^ • .- r PROSVETA Tli K £NLf<;HTKNMKNT UI.ASII.O IN I.A6TNINA KM>VK>H*K NAAODNS . POUPOSNS JKUNUTM Oriu »f mm4 r*^^ kr Um Inm N*IWmJ SmmO< BnM; Narotftta« M IŠMkmm **•»• 0«»« CMca«»l Ia K«u4« H M m lata, UM u mul Ui*. fl.M m «4rtrt late; m OW*#e ta Claara |1M u Mk> M», M 7I m M UU; m ImmmIi« In BufaacOpU«* rataai for ttw Ituiu-d »IaU« Ckta«*) «wl M M pot poor. Cbka«o «»4 Ckaaro 91M pot ymr. I«nl(i (MRtrki M M pot poot. Cm mlMu« po -»»narvAruili Oankuv aa u« vr»/#x». H»k<+«i lllemrM vMfauM Krilce. pa-4r«u*. i*»rai 114.) M »nu-i« pUlIJculJu W v »lučaju, «a >• prt Mil poitnta«. V A4vmt»i<»« ralas on agrarni«*! Mai.uaerlpM roamuui-iliM Md HMtfUclUBl »rticlM will IMK k« r«turu*d. OUar kkIi M *i.#fiej, pl«r», |wMM, «u.. wilJ ba n-turnad to »mior umit mbom ucuhiniiM t>r Mlt-MIrtml t«4 ttMmpod NMtaf u »M, ksr *ltfc • UrtMB pgOgVETA M17 II S«. Uwm4oU A*«., (hltaga, IlUaala mkmsks O r thk kkokmatko Pl Dva tabora v katoliški cerkvi v Ameriki . Af**ra irske klernlasisticnc "krščanske fron-le" na ameriškimi vzhodu — katero dnevni tisk trdovratno omalovažuj« in /amoičnje, tako da reki reakcionarni (v ekonomskem in (Militičiiem smislu) Weati»r(N)k Pegler obtožuje dnevno časopisje, da daje moralno pol uho omenjenim frontarjem — je začela razvijati razkol v katoliški hierarhiji v Združenih državah. O tem ni več dvoma. Oster konflikt med dvema grupama katoliških listov pljuje to. Razkol prihajnTJiradi dveh miseliuiatl r- kle-rofašistične In demokratične — ki se ostro za-črtavata med umeriškimi katoliki. Nobeuegu dvoma ni več, da uristokracija na vrhu ameriške katoliške cerkve daje potuho in ščiti klero-fašističnega župnika Coughlina iu vso njegovo nvojat. Kajti, če bi cerkvenu uristokracija' ne ščitila Coughlina, bi bil moral že davno utihniti -s svojimi hujskajta imi fašističnimi pridigami v radiu in s hujskajočimi člauki v svojem listu "Hocial Justice." Katoliška cerkev namreč drugače pojmuje svobodo govora in tiska zase in za drug* kakor pa demokratični jj udje. - Nolienegu dvoma ni več, da katoliška uristokracija v Ameriki, duhovniška in lajiška, odobrava korporgjivno diktaturo Italije, ftpanije in Portugalske, zato pa daje |Mituho Coughlinu,, (bi lah ko 1>ČŠ» i VlfrttFTesu te diktature in blagoslavlja oborožene irske "frontarje", ki odprto napovedujejo ameriški demokraciji vojno |ki Frankovem krvavem receptu v Španiji. Na drugi strani ae pa v ameriški katoliški cerkvi oblikujdemokratična opozicija nekaterih duhovnifov in večine lajikov, ki mo proti tsakemu fašizmu in mlprfo kritizirajo "fathra" Coughlina in vae njegoVe pristaše. Protifašistični katoliški listi, kt nO glasila te demokratične ojKvzicije, ao Commonweal, Catholic \Vork-er, Voice of Human Rlghts in še nekaj drugih. Vodilni klerofašistični listi; ki zagovarjajo — direktno ali imiirektno — Coughlina, "krščansko fronto" in korporativni .fašizem in kateri blatijo demokrutični nazor, ao jezuitska America, The Tablet, glaailo katoliške škofije v Broo-klynu, Hocial Justice, Coughlinovo osebno glasilo in mnogo drugih. The Tablet je pred kratkim imenoval demokracijo "anarhistični in po-ganakl šibolet..." Med katoliškim fašizmom Coughlina, prote-stantovskim fašizmom pastorja Winroda in ku-klnksarjev in med ateističnim komuuacizmom Rrowderja, Fosterj« In Frica Kuhna ni bistvene razlike. Vsi so proti demokraciji, vsi so za totalitariaiiMtvo! Polltično-socialni razkol v katoliški cerkvi A-uierike Ih> imel kolosalne ponledice. Pred vsem In> izoliral katoliško fašistično aristokracijo v njenem protidemokratičnem taboru iu jo razgalil v njeni pravi luči. Izjava Irvinga Pflauma Irving Pflauni, urednik inozemskih veatijiri čikaakem dnevniku Duily Times, je v tem listu z dne 26. januarja izjavil z ozirom nu dejstvo, ker k a ameriški slulinoui, atneriško-uemškl naciji iu bivši rui*ki caristi enako napadajo, sle-tleče: Santa na ^lu umev na iu izpričana reanica je, da na ru»ki irunti nu Juu«kem, niti v l#enln-Kradu, ki je baza za ruske bojne operacije, ni NITI EN KG A inozemskega aH nevtralnega ča-*iiikar»krga poročevalca. I o formirajo apno bili, «ia sovjetska vlada o«- pa.iti ih^I »enega poročeval* IV severno od Moskvo. ^ Drugič: inozemski i«»ročevalci v Moskvi ni-inajo direktnih ali ncpristraiiskih informacij tfled«* finnko "pustolovščine " Vsled tega mo vsa |Mir«aila iz M<»*kve iz str«>go uradnih sovjetskih virov. Tretji« : na Finskem m- pa nahaja vec ko uto tujih polSHevuleev.-Trije dnevniki iz Chicaga, d\a Ji N*«'« Y«»rka, štifi ameriške (.aNUkarske ageUture in mnogo drugih port»ve\al"kih ugeii> tur ima svoje rttalne in izvetlNiiie pon^če\alce na Finskem. Četrtič;: mnogo poročevalcev, kt so darnn« na Flrihkem, je bilo v Španiji at čaiui tamošuje civilne vojne in »icer na »trani lojalistov. Naše finske \e*ti prihajajo t>d teh poročevalcev! Vsi oni, ki danes podpirajo novjete In naRprotujejo Fuiski, naj kritizirajo poročila teh počoče?ffl-cev in tik) ne delajo"nlamnatih mož, ki lih po^ tem aam| trgAjo na kose! — Gornja Pflaumova lijavs ne imtrehtije m»be-" negu nagega komentarja. IZ naselbin lla z no iz Strahu na Straha ne. Pa. — Meseca dc-cembra smo imeli imj zapadni Peiuai prav lepo in toplo vreme, dan po božiču pa je naše hribe pobelil -sneg. Od tedaj, sneži vsak dan; ko to pišem <24. jan.) padajo velike snežinke. Tudi živo srebro je phdlo parkrat pod ničlo. V decembru in januarju smo v naši naselbini imeli veliko rednih in izrednih Mej društev in drugih ustanov, sedaj se bomo pa malo odpočili. Na januarski seji društva 138 SNPJ nam je tajnik John Žigman poročal, da društvo šteje v odraslem oddelku 361 članov/ v mladinskem pa 201. I^ani smo v glavni urad IMislali $9117.28, iz glavnega urada pa prejeli $4853, več poslali kakor prejeli $4264.17, kar je že lep napredek. Na tej seji je iMirocala tajnica gospodinjskega odseka Julija iiele, da so članice v teku svojega triletnega obstanka kot od Mek iirispevale $328.20 za olepšavo dvorane, bolnim članicam so prispevale $117, umrlim članicam za cvetlice $12, na dveh decembrskih sejah za pogostitev članstva- pa $80, skupaj $666,20. Ta nas odsek bo priredil maške-radiro veselco v soboto zvečer, 3. februarja. Igral bo orkester Joeva Kramarja. Na to priredbo uljudno vabim vse članstvo našega društva, kakor tudi ostale rojake in rojakinje. Oddani bosta dve nagradi, liajlepši in najgrši maski. Vstopnina je samo 2ftc. Torej na pustno soboto vsi na to maskeradno veselico. Na letni seji tukajšnjega Hranilnega in laisojilncga društva dne 20. jan. nam je tajnik Au-gust Riska poročal, da je bilo v minulem letu prodanih 675 delnic; premoženje pa je naraalo $24,107.56. Celokupno premoženje je znašalo ob koncu 1989 $1132,27*25, Tudi tukaj je lep napredek. Na letni seji tukajšnje zadružne prodajalne pa nam je ročal tajnik Viktor Vodišek, da so članiiodjemalci prejeli 11% dlvidend na skupiček, na delnice pa 6%. Od jemale i-delničarji «o prejeli $7166.86 v dividendah, nedelničarjem se je izplačalo v raznem blagu (ne v gotovini) 2% i skupaj je bilo izplačanih vseh dlvidend $9985.08, Tudi tukaj beležimo lep napredek. Priporočam delavcem po drugih večjih naselbinah, da organizirajo svoje zadruge, ker to bo y-njih lastno korist, kur je tudi razvidno iz prej podanih številk o hranilnem in posojilnem društvu in o zadrugi. Namen de lavskih zadrug nI kopičenje denarja in kapitala, nutrveč koristiti članom-odjemaiccni. Zadruge ne olMtoje v korist |k>mu-meadikom, marveč v korist da-uom-odjemalcem. lAlansivu SNPJ, kakor tudi drugih jednot in zveš, porotam, •Ia se \rši v naši društveni dvo*-rani v nctleljo, 17. marca, velika priredba za (Cankarjevo ustanovo, Ta dan pridejo is Clevolau-da iiiralci in |K$vci, ki IkmIo |k>-dall lep program za CU. A|wli-ram na zavedno delavstvo-za-padne Peune, da omeiijeni dnu vsi laihitite v Htraliaiie na to priredlhi. Pmgrarn Ih» priobčen poaneje. Hili smo obveščeni, du pritle tudi urednik Cankarjeve-ga glanrukn Ktbtn K ris ta nT Cpam, a na priredim Cankarjeve ustanove. John Koklk-h. 138. kjer je bilo nekoč lepo mestece, je dauea globok odleti rudnik. Potem pa se je preselilo vse mestece na Giibert^ kjer je sedaj rojakinja Indihar umrla. Poleg moža zapušča odraščeno družino. Doma je bila od Dobrega polja na Dolenjskem. Te dni pa je v Duluthu umrla rojakinja Terezija Sharabon v starosti 68 let. Tudi ona je bilit doma nekje z Dolenjskega. Bila jo vdova po obče znanem salu-narju," pri katerem so se navadno ustavljali naši rojaki v Duluthu. Pokojna je umrla v tako zvanefn ridomu svr. Ane. Zapušča brata Petra Bezka v Elyju, nečakinjo mrs. A. Virant ravno tam in nečakinjo, o može no Campleb, v Duluthu. Obema Mag spomini Matija Pogorele. Uuzno z zapada Stocketl, Mont. — Po mnogih letih je to moj prvi dopis. Kar se naših delavskih ruzmer tiče, so zeTo nepovuljne. Delamo po tri dni na teden, toda se lahko štejemo m sje^ncvtla imamo to delo. Vreme Me drži okgli ničle ali pa še malo nižje — danes, ko to pišem, je štiri pod ničlo. Snega ni doMti. . Videl sem dopis in odjjovor Zakovškove, kar me je tudj do-vedlo, da to pišem. Povedal bom tudi jaz o nekoliko drugučnem slučaju, ki se je tukaj dogodil pred leti. V to okolico je prišel prodajale«;,,mp|kih in ženskih o-blek, ki se je izdajal na ime O-briner in rekel, da zastopa tvrd-ko'Gordon v Clevelandu, O. Vzel nem ga pod streho kot poštenega slpvenskega prodajalca. On je imel namazan jezik in je dobil precej naročil za obleke obeh spolov. Tako je hodil po okoli 14 dni. Ko je bil Ž£ Čas, da pride lvaro-čeno blago, jo lepega dne |>obere iz naselbine in z njim tudi deuar, katerega je prejel za prodano blago, katerega pa večina ni ni-kdur prejela. Tukaj v Stockettu sva ga prejela dva^ in aicer šele potem, ko sem ptsal kompunijl in iKislal pobotnico, katero sem prejel od agenta. Kompanija je odgovorila sledeče: "Mi ne vemo in Mploh nimamo nobenega zastopnika pod imenom Obriner. Za vaše obvestilo vam pošiljamo obleko, ki ste*Jo pri njem naročili, obenem pa vas prosimo, da ga Izročite roki pravice, ako vam je mogoče dotičnika izslediti." Jaz sem takrat vso zadevo izročil -pomožnemu šerifu, a^ je Vsa stvar zaspala in ni bil nikdar prijet. Te dni sem obiskal starega znanca v Great Fallsu. On mi je povedni o dveh takih slučajih, ki sta se pripetila tam. ljudje so sedli na linutnice dvema takima nepridipravoma, Dandanes se torej ne moreš zanesti niti na svojega rojaka. Dne 14, jan. je bila društve« na seja. Ko pridem pred hallo, je že zborovalo društvo HHZ, tako du nisem mogel v dvorano in sem šel v salon na |ioširek "železne vode." Tam srečam i>red-sednika društva Luko Dolesa. Vprašam ga. kaj je novega. Pravi, da nič dobregu. ker mu je u V zadnjem ops*u mojega obi-*k* na železnem okrožju Min-nesote sem omenil staro pionirko mr«w Mary Indihar. Ko sem jo <»biskaf, je bila i»ekako tako kot bi v starem ktaju rekli v "cugih". (Tam no rekli, da "v cuglh Ivoni", ko je kdo umrl.) In rea je 22. januarja zaspala ta ta svet v *tarn»ti 67 let. Uta je prišla v Tower. Minn ; potem |s» na Sparto Tam, mrl njegov švoger, namreč Frank Bizjak iz Anaconde, kur je bilo že i*>rocituo v P ros vet i 19, januarja. S pokojnini Frankom sem sa spoznal pred 30 leti v Great Fallsu. ko sem prišel iz VVashing- "N. Du rta bili izvoljeni vai stari odlairnild' AWja duljštiost je, di« opozorim člana društva Trijda^i, naj se v večjem aševilu udeleaiiin naših mesečnih sej. Vsak član naj si pceduci, du je njegova iU/ižndtt,. če je zdrav iu če ga delo ne zadržuje, da se udeleži društvene seje. Izgovor: "bodo že drugi storili brez mene," ne drži in ni dober ne za' člana, ne za društvo niti za jeddoto. Ravno čitam uredniški članek "Zmote naših čitateljev". Da, res je, da so nekateri dopisi tako zamotani, ako ne poznaš podpisanega, bi si gnali!: Iz katere visoke šole je pa ta primai^širal? Nisem še prečital vsega članka (ga bom jutri), vendar vem, da se nanaša na dopis iz La Salla z dne 23. januarja. Ta dopisnik najprej pove, da ne spada* v socialistično stražo. Mislim, da ni nikoli spadal s srcem. Ga dobro poznam še iz časa, ko smo pred 20 leti skupaj iskali državljanske pravice in takrat sem spoznal, da je zata je valeč svojega prepričanja. Iz njegovih par besed v dopisu, kjer prav! ... "to je seveda moja osebna zadeva . . ." se laiiko vidi — zjutraj ■socialist, opoldne republikunec, zvečer demokrat. In to vse v e-nem dne^u-ln^tu je pribito. ^Opozarjam delničarje SND, da se pridružite gospodarskemu klubu. Je vaša dolžnost, du se pridružite in se udeležujete klu-bovih sej, ker to je pomožni odsek direktorija. Več kot na« pride skupaj, več koristnega 4ahko ukrenemo v prid SND. Naznanjam tudi vsem članom in delničarjem, da se seje kluba vrše vsak tretji četrtek v mesecu — ne več drugo sredo — ob 7:30 zvečer. To je zaključek glavne seje. Januarska seja je bila tako slabo obiskana, da se ni sploh mogla vršiti. Ne vam, ali je bilo premrzlo, ali ste pozabili na datum, to je tretji četrtek, katerega sem tudi omenil na gluvni seji delničarjev; . • Nekateri dopisniki se tudi radi spotikajo ob glavne odbornike in uredniku, ne vem ali iz ne-voščljivosti ali iz osebnosti. VMem tistim tukaj povem, da za pošteno in dobro opravljeno delo, kot gu sedaj vršijo, se mora tudi pošteno plačati. Srčen pozdrav uredniku, ker streljuš in večinoma zadeneš v piko, kakor tudi vsem čitateljem Prosvete.—Vencel Obid, predsednik društva 2. ^ da st molitive, dft ai opra-vli sgpMedt birmo iu obhajilo, pa ai 1*1 priden faiUo co te je du-bovoik pohvalil, si dobil še kakšen piakot. Tvoji stitfši so bili večinoma nepismeni in so trdili, da se tudi1 otrokom ni treba učiti pisanja, čitanja in računstva. Ko mi je bilo 10 let, sem sli-sai, -da je Ljubljana veliko mesto. Ce prideš v to mesto, se takoj izgubiš in nihče te nikdar več ne najde. Da je tam toliko ljudi, ko v naši vasi mravelj. Ni^ kdar nisi bil deležen razumnega svarila, ako si kaj zakrivil. Pri vsaki hiši je bila brezovka in ta šiba je bila izobrazba in pouk od staršev. In iz takih družin mi večinoma prihajamo. Vprašanje nastane, kako smo se opogumili v Ameriko? Z, menoj je bilo takole; Ko sem bil atar 12 lei>, sem opravil vse verske predpise, spoved, birmo in obhajilo. Takrat sem si mislil, da sedaj nisem več pastir, marveč bom kmalu, dober za malega Nuj napredek in mladina Detroit. — Imeli smo priliko Citati spis "Naša mladina in napredek" izpod peresa Milana Medvcšk* Fant je še mlad, alP moramo priznati, da ima dober u pogled in du je dobro obdelal avoj predmet. Fakt je, da. so starši res v večini slučajev krivi, da ae jim mladina ogiblje in pred domačimi sramuje. A zakaj je tako, je treba najti vzrok. Priznati moramo ,da je 90% naših naseljencev prišlo v Ameriko iz iHideželskih vasi in večinoma taki, ki niMo imeli nobene kmetije, ampak mo bili kmečki težaki in bajtarji. Oče iti mati sta nvorala delati od zore do mraka pri večjih kmetih, (bi sta odslužila najemnino^ za kajžo in par njivic in |n>leg tega še dobila i>ar krone, da je bilo za sol, sladkor, kavo, obuvalo in obleko. In večina teh revežev je imela štiri do daeat otrok (ia take družine prihaja piMec teh vrstic). "~r ' . Kje so torej imeli njih otroci kakšno priliko do šole in učenja? Za svojo osebo vem, da sem moral iti v službo za pastirčka, ko mi je bilo šest let ln to brez obuvala in klobuka. Imel sem platneno srajco in platnene tona. PoUub smo bili daatiraiUl11^ (črno Pobarvane) in vse to «kupaj jaz. Frank, Luka in narejeno. Pozimi je mati več drugih, katere že krije črnk i;m,,ft v,lc noii ln dn,tt tk«,cu' zemlja. Pokorni Frank je bil > napravil nekaj blaga. __________________ _ mirnega značaja in priljubljen, "f™*0 te wpet ^ Prala. pekla, pripravljala. vodo pri rojakih. Blag mu spomin. ,eW! v P^neno uniformo, da M mola ln boardarje in ko so njegovi družini pa izrekam glo- te * ,,,klll<> ,n •,rbe,<> P9"1^1' prišli domov, premočeni od zno- hia|)ca- Prestar za pastirja, pre mlad za hlai>ca> Nekdo je sprožil pogovor, da bi se šel učit kakšnega rokodelstva in to me je takoj zanimalo. Tako sva se z materjo napotila leta 1898 na pot. Sla sva z vlakom na Hrvaško v Samobor, ki je blizu šta-jersko-hrvaške meje. Tedaj sem se prvič vozil i vlakom in sem strmel, da mi je pot zalival lice. Pogodba se je glasila za 4 leta učenja in da mora mati dve leti skrbeti za mojo obleko. Prvo leto sem bil za pestunjo, drugo leto sem pometal delavnico, šele tretje in četrto leto so mi dali priliko, da sem lahko prijel za kakšno orodje. Toda če sem kaj pokvaril, me je najprvo na-bunkal pomočnik, potem pa še mojster. Po štirih mučnih Jetih sem šele postal človek, da sem lahko mislil in delal načrte za moj obstoj. In tako sem pvišel na misel, da grem v Ameriko. Moj oče jeTbil že v Obljubljeni deželi, toda ker je bila kriza, mi ni mogel poslati voznega listka, nakar sem si sam prihranil za potne stroške. In takih družin s takšno izobrazbo nas je večina prišla v Ko-lumbuaovo deželo. Nastane vprašanje, kako je mogoče izobraziti mladino, ker ama bili sami pouka potrebni in daleč proč od izobrazbe. Večina naš smo dobili to izobrazbo, kakršno imamo, kot samouki — s Čitanjem. In mizerija v Ameriki nas je večinoma primorala misliti. Ako bi bila naša mladina bolj poučena o naši energiji, trpljenju in izkušnjah, bi mogoče imela več simpatij in več razumevauja do svojih, staršev. Danes imamo priliko dokazati, da nT naša krivda, da smo bili reveži, marveč da je bil kriv sistem v naši rojstni deželi. In danes lahko to vsak otrok zapopade. Saj je še v Ameriki, najbogatejši deželi na svetu, toliko mizerije in pomanjkanja. Naša mladina je imela in inia vae iKigoje do izobrazbe. Ima vse pogoje, da se temeljito spozna z uredbo današnjega sistema, ker v Ameriki so v vsakem mestu velike knjižnice, kjer so na raz-polago vsakovrstne knjige o vseh znanostih, sploh o vseh panogah socialnega, go*|>odarnke-ga,k političnega in kulturnega življenja. Kdor se zanima in se hoče prepričati o narodnosti svojih staršev, naj Čita in misli. Skoraj sem gotov, da se je 7A% naših priseljencev pred 30 leti naselilo v premogarskih kempah; le izučeni rokodelci so iskali dela po industrljnkih me-, stih. In kakšno življenje so naši ljudje imeli po rudarskih revirjih? Mož je delal in se znojil v rovu, žena ya je imela tudi do 12 ali 16 boarderjev in kopico otrok. Ni imela nobenih pralnih strojev in drugih modernih hišnih pripomočkov kskor danes, tudi ni bilo kopalnic in drugih potrebnih sob. 2ena je kuhala, Pred do. )>oko sošalje. Paul Suhk. tajnik ponoči pa so te obdelavale bolhe, ja ln umazani od premoga, je 4da *mo bili otroci vedno vsi pi- morala možu in tudi Kakemu u * , , , boarderju umiti hrbet, ffttako *JL hodili od pol do?je bila žena bolj oblete na z de- |PJ je Odbor n^eeeev sli dni .m. leto, to mi je o avoji rojat- mi eno zen iilagnjnika. na katero mestajMla |a» sagonetka. Nikdo ae ni je bil izvoljen Frank iA-pfč.Tu-'brigal, če znajo otroci čitati, radi pri gospodarskem i*U*k\f9. čunati in pisati. Glavno je bilo, ni domovini in sakaj je prišla v to dešelo. ' . In to je tisti problem, ki je 1SMJ« as t. atraal) Ali je mogoč socializem brez socializma? t •■ ........n Čudno vprašanje na prvi pogled, brim desetletjem ga ne bi postavili. Medtem je pa napredovala zmedenost duhov Prej je veljalo, da socialistično gibanje predi stavlja združitev vseh gonilnih sil, ki nastajajo iz odpora proti kapitalističnemu sistemu, p,,, litični nasprotni pol je bilp socialno-konservu-tivnp meščanstvo. Pojav fašizma je to sliko spremenil, V mnogo evropskih deželah je pu, stal najmočnejši in najhujši politični 'na. sprotnik socializma nasilni pokret vseh vrst in oblik. In ta nasprotnik se po potrebi kaže na zunaj revolucionarnega, protipi^ščajnkega proti k a j^ta 1 i stipi w?ga. Prav to pa zahteva razčiščenje pojmov v so-cialističnih vrstah. Italijanski pisatelj Ignazio Silone, ki je za toJ dobo napisal dve najpomembnejši deli v svetovni socialistični literaturi "Kruh in vino" in "Šola diktatorjev," je nekje zapisal: "Mi nismo stranka frizerje*. Mi ne delamo za videz. Socializem ni prevara ali spretna čarovnija* temveč je resnica, nič drugega kakor resnica* Cesar predvsem potrebujemo, j svetu so si za svojo reklamo izposodila K^* iz socialističnega idejnega sveta zato, ds bi m laže borila pgoti resničnemu socialiatičnemu gibanju. To je podobno kakor v vojni: postojanke, ki jih sovražnik med dvema svojim* mikoma gradi za svojo fronto, so lahko izhodišče ža lastne čete pri noveitT sovražnikovem umiku. Lastne čete se bodo tedaj dobro okoristile z jarki ia kavernami, ki jih1 je zgradil sovražnik; toda medtem Me pa iz teh postojank še strelja na naše .čete. In ti streli v našem primeru zadevajo ljudi, ki hočejo socializem Socialisti so pa edini ljudje, ki morejo uresničiti socializem. -......^ , Socializem je treba Hoteli in zato je gof ta uresničevanje socializma, da so sociskati tu. Svobodna odločitev, volja do uprave, želja po izpolnjevanju pravične za h te-ve, po uresničenja neke n ravne ideje. u*tvafe-j janje iz navdušenja — vse to manjka de*pe<' sklm režimom in salo pomenijo vsi njifcovi de« kruti nadaljnje omejevanje in utesnevanje veškega življenja. Vsak ukrep — kakr*«^. (Dalj* ae S. itiui.) —• CTRTEK, t FEBRUARJA PROSVRTA ovice nila pečat idealne skromnosti. Potisnjeno tesno pod zadnje pohorske klance in v v i pograde< sredi polj in še bolj v nemem zatišju gozdov, je živelo in še živi svoje posebno življenje, ka kršnega pač ne imjtferao pn drugih naših podeželsKih mestih, čeprav ima za sabo prav tako razgibano preteklost kakor druga naša mesta. Iz prostovolj nega zatišja ga ni prebudila niti železnica, ki je v početku bila o, da bi se v prometu zgo- oddaljena od njega uro hoda in nesreče. Na zmrzla tla se je »w privoščil* niti postaje. To so vendarle naknadno sezidali in zvezali mesto s Štirikilometrsko Hovenije JE POKRIL SLOVENIJO jubljana, 27. decembra.—Za juček božičnih praznikov nas mes drugič v letošnji zimi tal sneg. Doeti sonca smo se mi v prazničnih dneh, zlasti •arji kar niso mogli prehva-zimskih dobrot milostnega Občutna temperatura je ceste zledeniia, vendar ne 6 neprestano usipal suh , ki prinaša našim športni* dovolj pobud za smučarsko stvovanje- na. planotah in ovih ljubljanske okolice in, ur je sreča naklonjena, tudi v prelepih planinah. V Tivo-b(JdO otroci spet imeli svoj »v na starem, že preizkuše-sankališču nad velesejm-i prostorom. Se vse lepše in gosposko pa se bodo ižbran-očutili na drsalkah pod Ce-jvim gradom. Življenje v Ti-inu je z nastopom snega kar ^m utihnilo in zamrlo, no na-rli, vneti ljubitelji tivolskih btcev bodo še zmerom lahko li na svoj račun. Zdaj pa še , ko bodo prezebajočim pti njihove gostoljubne roke akratno pomoč, akor kaže, bo letošnja zima iegu in mrazu prekosila lan-Za zdaj se nam še ni treba oževati nad njeno nemilost-M a rs i komu bo še dobro v ininu uprav katastrofalna zi-leta 192&-2S*, ki je s pravim rskim mrazom huclg prizade prebivalstvo. Etosti opravka jo spet mestni delavci in zposelni, ki jim odmetavanje Ka z ulic in cest olajša življe-in jih na~pragu v novo leto j*za nekaj časa odreši skrbi žav. Snežilo je danes po vsej veniji, ki nam zdaj deviško t razkazuje svoje zimske ča- Jled, na Šentjanievo. — Letos imeli na Gorenjskem božiča tor si ga moremo predstavljale po pripovedovanju starih Ji. ki nam radi pripovedujejo, ce trde zime so bile v tistih nih časih. Dočim je v Ljubili malo dišalo po zimi, tam i okoli Laškega pa je bilo to-in prijetno, kakor je na Go-uskem navadno o veliki noči, bila zdaj med prazniki na Go-njskem prava, trda zima. Vse l>ilo belo in po trdo zamrznje-i cestah že nekaj dni žvenke- 0 kraguljčki v lahne sani u-fcženih konj. Nebo je bilo zelo klonjeno. S čistega, jasnega ba, na katerem ni bilo videti lačka, je sijalo v opoldanskih uh prijetno, toplo sonce. , Ker v nižjih krajih, v Beo-»du in Zagrebu, ni snega, je •renjsko poselilo pojno ižletni-v. i »osebno prijateljev lepega »skega športa. Veliko jih je Wo v Bohinj, v Kranjsko goro v Ha teče. Precej zimskih go-» pa je seveda prišlo tudi na Bled in v Radovljico. < e si se vozil z vlakom pred kznikj in pa tudi med p;azni-I«' gorenjski progi, si videl v >ku Beograjčane in Zagrebča-i. kako so vzhičeno gledali iz »<>nov na naše od zimskega »ca, obsijane planine in slišati bilo nebroj vzklikov v čast le-prirode: Vse se je veselilo 1 dneve, ki jih želijo izlet-preživeti na Gorenjskem. ™ua je smuka po planinskih Jd«lih pa tudi po dolinah. Ne-»k<> vznemirjenju) psgmHi-Mi v torek večer, ko so sll-u l"> radiu, da se obeta dež. W*k to pot radio ni pogodil. Miesto de^j* nam je nasuJo pršiča! Bati se je že bilo. kar preveč snega. Toda »nehalo je praypčaano snežiti. 1 fdi podlagi leti kskih 5 cm «ega priiča In po smučiščih pravi raj. N« Blejskem jezeru pa se že 's ledena skorja, ki obeta, če ci^pepusl«. da bo zs ' W M jezeru že dosti J', ds bo' držal in ah ne dr- i ^UJJKNA 60* LETNICA K\Ktt BISTRICE a lokalno progo, ki pa je v zadnjem času zaradi ukinjenja najpotrebnejših vlakov postala sirota. V vsej skromnosti je minil tudi letošnji 1. december. Nikomur še sa kraj pameti ne prišlo, da bi ta dan praznovali na svečan način, kakor pač praznujejo druga mesto svoje stoletnice. Tega dne se mesto prav nič ni zavedalo, da bi ga moralo proslavljati, če ne z bleskom, na skromen način pa prav gotovo, saj 1. decembra je minilo šest sto let, odkar je stopila Slovenska Bistrica v družbo slovenskih mest. Slovenska Bistrica se ne more izkazati z nobenimi kronikami in so podatki po drugih virih jako skromni. A po nekaterih kamenitih ostankih sodeč, je nekoč stala tod rimska naselbina, če-n« na prostoru, kjer stoji sedanje mesto, pa gotovo v njegovi okolici. Nedaleč od mesta je bila izpeljana rimska cesta, ki je vodila iz Konjic v Ptuj in katere ostanki se vidijo še dandanes. Prvikrat se omenja Slovenska Bistrica v listinah žičke-ga in studeniškega samostana 1; 1240, kjer je naveden neki Bez-zeln (Veselin) kot bistriški sodnik, a iz teh listin ni razvidno, ali je bila Slovenska Bistrica tedaj trg ali mesto. Župnija pa se omenja že ob koncu 12. stoletja. Na povejje češkega kralja Otokarja je morala tu živeti v pregnanstvu nesrečna badenska Gertruda, avstrijska vojvodinja, ki se nikakor ni mogla uživeti v borne podpohorske razmere. ■ Leta 1039 so se nad slovenj-skobistirško okolico« prikazale tako ogromne trume kobilic, da so kakor oblaki gakrile in otem-niie sonce. Spustile so se na zemljo in požrle vse, kar je rast-lo na nji in iz nje. Otokar, ki je verzih spisal kroniko štajerske dežele, pripoveduje, da so si te kobilice izbrale tudi Človeško žrtev. Ta nesrečnež je bil oproda žovneškega grofa Ulrika. V trgu se je bil preveč nasrkal ri-toznojske kapljice in se je pijan vračal na konju proti domu. Na polju so ga napadle kobilice s tako silo, da se jih nista mogla ubraniti ne on ne konj. Požrle in oglodale so oba, da so za njima ostale le bele kosti. Prava zgodovina Slovenske Bistrice se pričenja šele s 1. decembrom 1339. Tega dne je vojvoda Albert v Gradcu podelil Bistričanom mestne pravice in sicer v taki meri, kakor so jih meia vsa druga štajerska mesta, in odredil, da morajo Ptujčani i n drugi Štajerci odslej na-prej iztovoriti v Slovenski Bistrici vse vino, ki se je tovorilo Bistrica, na .v- skozi mesto proti Kranjskemu in drugam in Bistričanom je pripadla naloga, da so vino tovorili v kraje, kamor je pač bilo namenjeno. Ta naredba je povzročila srdito borbo in sovraštvo med Bistričani in* Ptujčani in vojvoda Albert jo je moral že čez tri leta preklicati. Ptujčani so zdaf'lahko sami vozili vino skozi Slovensko Bistrico, Bistričanom pa je vojvoda v zameno dovolil, da smejo usnje in svoje drugo blago nemoteno prodajati na ptujskih sejmih. Razne privilegije so mestu podelili vqjvoda Rudolf, Albreht III. in J^opold, ki sta za odpis dolga 800 goldinarjev odstopila mesto celjskima grofoma Ulriku in Hermanu, Po smrti zadnjega Celjana pa je mesto prišlo spet v oblast Habsburžauav, ti pa so ga neprestano zastavljali raznim jali naprej, oziroma delali kupčijo z mestnimi dohodki. Razni habsburški vladarji so zaporedoma potrjevali mestu njegove pravice, zadnji med njimi je bil cesar Franc L, ki je Bistričanom 29. avgusta 1795 priznal vse svoboščine in privilegije, ki so si jih priborili v teku stoletij. Leta 1446 je ogrski kralj Matija Korvin pridrvel s precejšnjo vojsko pred Slovensko Bis trico in jo oblegal. A meščani so se postavili krejfto v bran in u-spešno odbijali njegove naskoke. Naposled so ga prisilili, da je odstopil in odšel praznih rok. Tudi Turki niso prizanesli mestu. Leta 1529 so se prikazali pred mestom. Meščani-so po veČini zbežali v bližnje pohorske gozdove in Turki so lahkotno o-plenili mesto. Leta 1760 je mesto stresal silen potres, da so meščani v divjem strahu zapustili domove in se več dra niso upali vanje. Sledovi silovitega potresa se vidijo še danes v razpokah na steni viteške dvorane bistriškem gradu. Usoda mesta je bila vsa stoletja tesno povezana z usodo gradu, stoječega tesno ob njem. Kdo je sezidal grad in kdpj ga je sezidal, ni dognano. Lastniki so se neprestano menjavali in šele leta 1623 je bil grad preži-dan tako, kakršen jo daues. Leta 1717 je prešel grad v last grofov Attemsov, ki so še danes njegovi gospodarji in-lastniki obširnega, vzorno urejenega posestva. • Mesto je ■ vedno bilo torišče epo prospevajočih obrti, ki so zlasti po letu 1750 pričele razveseljivo napredovati. Svoje cehe so imeli, v mestu kovači, tkalci, mlinarji, lončarji; mesarji, usnjarji in še nekatere druge obtj.ii k j pa so sčasomu propad-e. Obrtniško mesto Slovenska Bistrica je ostalo do. danes in vse obrti prospevajo v največji meri, kar pa ni čudno, ker ima mesto bogato kmetiško zaledje. A vzporedno z obrtjo je pričela ©veteti tudi industrija, zlasti v zadnjih dvajsetih letih v Jugoslaviji I^esna industrija je na ako veliki stopnji, tovarna bakra se razšira od dneva do dne-v'a, prav tako pa tudi tovarna bučnega olja kaže vedno večji razmah. Trgovina je živahna in številni letni sejmi jo delajo še bolj živahno, napredek je očiten in vsa znamenja na znotraj in zunaj kažejo, da Slovensko Bistrico čaka še lf»pe bodočnost. V kratkih odstavkih je vse to skromna zgodovina najskrom-nejšega slovenskega mesta, ki Glasovi iz naselbin (Nadaljevanj« s S. strani.) kriv, da naša mladina nima vpogleda in ne razume našega naroda. Tega niso krivi ne starši ne otroci, nego le sistem, kakršen je bil tedaj. Časi se vedno spreminjajo, svet se modernizi- 14 dni. ra in tehnika napreduje, naša j Moja celoletna pokojnina bo mladina gre v tem tekmovanju j sedaj znašala strdki trn naprej in starši imajo težko na- $146. Potem še društvu $27.27, logo vse drugo urediti. Naša kar znese skupaj-$203.07; in če mladina ne bo nikdar storila to- pri računamo Še zavarovalnino v tem letu: Se prej nam nI bilo mogoče živeti, ko sem dobil $27 ua mesec, zdaj so mi pa v trgali celih šest dolarjev. Seveda, če bi bila ta~vso|a samo za življenjske potrebščine, za hrano, bi še nekako šlo, če si varčen. Ami>ak v tej draginji mora siromak prav po taki oeni plačati živ-Ijnejske potrebščine kakor tisti, ki zaaluii $100 ali $150 na liko težkega in pionirskega dela kakor so ga morali njih starši. TudLnima tistega pogunuUn tiste energije. JMe^r i ski ra svoje moči v taki meri in tudi za socialne in ekonomske reforme se ne zanima, kakor tudi ne politično. mogotcem in bogatašem, ki pašo strokovno in gospodarsko. Naj- se menjavali skoraj vsako deset-.....^m let je, ker so ga pod roko proda- na hišo, znese skupaj $219.27. In od teh $219.27 nimam onega grižljaja kruha. Potem |>a pridejo Še drugi izdatki, pozimi nu primer kurjava, tako 4* sem na računa I $250.17 letnih stroškov, a penzije bom prejel le $232 na leto. Torej primanjkljaj poročam uradniku, da bi vsaj enkrat na teden (Hisvetil in priporočal kandidate, ker ima on več u pogleda kakor pa |»toval-ni zastopnik Prosvete in kravji pastir. Anton Zidanšek, zastopnik. ' Vrčvrinku SIH> Detroit, — Prošlega 31, dec. smo obhajali staro in novo leto pod avspicijo gospodinjskega od Garner bi rad uničil mezdni zakon v i-j , Rudarska unija mu očita zvezo z reakcijo bolj ji je pri srgu atletika, če-lsumo za kritje stroškov $18.11, prav so že nekateri prekoračili i kar bom zaužil, mi bo {>a Bog l®t. -----—----- ----------idal, ki je neskončno. dober in vse Torej kako jih pripraviti, da (vidi in vse ve. Vsaj tako uče bi se poglobili in spoznali mučno življenje svojih staršev, da bi jih rešpektirali, jih čislali in bili ponosni nanje? Da bi se zavedali, du so tudi njih starši med pionirji in graditelji Amerike? Zadnjih 30 let se naš narod žrtvuje in udejstvuje in gradi svoje organizacije, največ podporne, kakor tudi dramatiko, petje in literaturo, z drugo besedo: se iaobrazuje. In ko aruu-žira igro ali koncert, predavanje ali sbod, naša mladina običajno vse to prezre in gre rajTši v kino ali na baseball ali na kegljišče in druge športne igre. In šele po programu navadno pridejo .ma ples, če jim-je "jazz" godba po volji, a navadno jo še tedaj bolj pičla udeležba. Ce bi se le malo zavedali iii imeli kpličkaj smisla, bi prišli pogledat, kaj so zmožni njih starši, kaj je zmožen njih narod. Priznati pa moramo, da ima tudi naša madina sposobnost v petju in dramatiki. Najvažnejša naloga staršev je, da vplivajo in s|>odbujajo svoje otroke na aktivnoet na risti za njih lastno bodočnost. Največja težava jo tam, kjer otroci ne znajo slovenski, starši pa ne angeški. Moja želja je, da bi bilo več razprave glede naše mladine, več tolmačenja in več jasnosti. Torej Milan Medvešek, le naprej s Članki o naši mladi generaciji. _ • Anion Jurca. 121. bošji namestniki. Ce je res ali ne, nisem gotov, ker jih ne hodim poslušat, zato tudi nisem odgovoren za tuje grehe. Pred par leti sem čital dopis Načeta Žlembergerja, da bo državi peč zapisal, od države pa bo potem prejel dovolj hrane za vse življenje. Jaz nisem dal državi, zapisati samo peči, marveč tudi petaobno hišo. mialeč. da mi bodo povišali ]>okojnino. Pa sem bil grdo prevaran. Namesto po-viška so mi pokojnino znižali za šest dolarjev na mesec, Pod prejšnjo državno vlado mt tri -bl-lo treba prepisati hiše na državo, ko pa je nastopil republikanski governer, pa je začel varčevati in je pri meni že prihranil $72 na leto. Sedaj se trn naj odprejo oči tistim, ki so d£lir svoj dragoceni glas republikancem. Sedaj potrebujemo še republikanskega prezidenta. Inženir Hoover je bil najbolj varčen. On je varoval tudi delavce, da ntaO imeli žuljavih rok. In tako se nam bo godilo tudi v bodoče. Zgodovina nam pove, kako se društveuem In kulturnem polju)je godilo v zadnjem stoletju, ko ter jim tolmačijo potrebe in ko- Poročila zastopnika Sharon. Pa.—Kdor se zanima za politiko, se lahko spominja, kako smo bili razočarani, ko so pri zadnjih volitvah po nekaterih državah zmagali republikanci. Njih "varčevanje" se je že pokazalo pri revnih brezposelnih, pri starih in onemoglih ljudeh. Varčevati so priČ#Jl pri nas starih, ki že nekaj let prejemamo starostno pokojnino. V Penn-sylvaniji so nam demokratje dali le toliko, da smo se za silo preživeli, zdaj nas bodo republikanci [ta kar v "smoke housc" obesili, da bomo počasi hirali. Dne 24. januarja sem prejel prvi ček za starostno pokojnino nikoli ni sililo v ospredje z namenom, da bi se proslavilo v po-vestnici. Takšno je ostalo vsa dolga stolet ja in takšno' je še danes. Zato je Slovenska Bistrica preživela šeststoletnko v svo- so bili republikanci na krmilu in ni bilo v krizah nobenega delu nikjer. Joseph Sprejo,, salunar na Globe st. v Lorainu, O., mi je mnogokrat pripovedoval, kako je bilo.-Imel je 10 ljudi na hrani in stanovanju, moš, žena in dva otroka, skupaj 14 oseb, In od to ogromne družine js delal le eu bosrder, ki js za 12-urno delo prejel $1.25. Ta purš je plačal $f> hrane na meaec in s temi petimi dolarji so se vsi skupaj preživljali. Jože Sprajc pa jo hodil na neko farmo koruzo ličkat za lOc na dan In hrano, moral |>a je-delati od zore do mraka. Tako mi je on večkrat pripovedoval. Če še živi ali ne, mi ni znano, . Cenjeni čitatelji! To Sem napisa!, da boste previdni pri letošnjih volitvah, komu boste dali svoj glas: sebi v prid, ali vašemu delavskemu sovražniku, kapitalistu, ki ima povsod s\<>i< plačane agente. Ti vam hvalijo — za denar—tega ali onega kandidata, to ali ono stranko. Moje priporočilo je, če bo predsednik Roosevelt ponovno kandidiral, oddajte mu svoj glas in ne poslušajte njegovih sovražnikov, ki pripovedujejo volilcem, da de- Coluntbus. O., 31. jan.— l>el«r gatje na konvenciji rudarske u-ann m.iA i« i nije UMVVA so obdollili pod- ^riu^^rro-liram Še posebno na dulničurje, da se udeleže, ker to je tudi njih dolžnost. Opozarjam tudi članstvo društva 518 SNPJ. du bi se bolj zanimali za društvene seje Iu sploh za vse, kar se godi pri društvu in jednoti. Kot sem slišal Iz letnih poročil, iMLČlanslvu ne napredujemo, pač pa* skoro nazadujemo. Apelirani ua vse člane nušega društva, da gremo na delo za nove članu, kuj ti našo društvo je pred leti Štelo še enkrat toliko članov kot jih Šteje danes, Torej glejmo, da v tem letu pomnožimo naše članstvo. Anton Krsianik. kuna, | De lega (je so se Izrekli proti posojilu. Finski lil vsaki drugi zavojuvanl državi, dasi so na-giašuli, da so njih simpatije nu strani Finske, k i se bori za s\o-jo neodvisnost in svobodo proti Stalinovim četam. Thomus Ken-nedy, tajnik-blagiijnik rudarsko unije, je dejal, da so |Nisojilu tuji državi prvi korak v vojno. C. F. DavisT predsednik rudarskega distrikta UMWA v West Virgi-niji, ki jc.služil v ameriški armadi v tekli svetovne vojne, j« podprl Kennedyjevo izjavo. A-merlšku posojila zuvexnlkont v zadnji vojni so potisnila Ameriko v krvavi konflikt. Druga resolucija, sprejeta nu konvenciji, je proti rabi državne milice v sporih med delavci in delodajsloi. Milica služi slednjim pri razbijanju stavk iu delavskih shodnv. Državni miličniki napadujo pikete, pobijajo stav-karje in uganjajo nusiija. • AH ja mogoč socializem brez socializma? (NsilsljsvanJ« i i. strani,) Soderttrom obdrii li, bodisi v enem obratu, državi suoj* pozicijo i ali občini — ki omejuje aamo- • '—odločbo ljudi, pa js V nasprotju Chlcago, Ill„ 31. jan.—Čeprav s socializmom, ker socializem Je eksekutivni svet Ameriško du stremi po-odpravi zatiranja člo-lavsHe federacije suspendiral j veka po človeku, socializem |k>-vse krajevne organizacije med- meni svobodo, Socializem ju na-narodne tiskarske unije, bo Ue> daijsvanje idej, ki jib Je prugla- uben C. Soderstrom, član te u nije, obdržal svojo pozicijo kot predsednik državne delavske federacije. VVilllam Green, predsednik ADF, je po naznanilu o suspendiranju tiskarjev deju), da upa, da at* bo Soderstrom pri sila velika francoska revolucija: Svoboda, enakost, bratstvo —• ne pa njihovo zanikanje. * Znan marksist js rekel: "Ako naj katerikoli totalitarni režim uvaja neki socializem, potem sem neizprosen nasprot- družil kateri drugI uniji A1>F. njk t kajti tako Tiskarska unija je b la ssspen.|".oeMzirano" gospodarstvo Je d rana, ker se je up^lft pJačova- ^ kllkor |>rlvHtno ka pitali-njui Izrednega aseemenU .v »kJadj.tlčno goapodaratvo z vsemi svo-ADI« za financiran e boja PftJ|j|«| grehi, kajti to vsaj ne za-unijam Kongresa industrijskih brM||JuJtt Ua al proti organizacij. Soderstrom je so urednik z V. A. Olandurjetn, taj nJemu; ako si totalitarni nosilni režim centralistično {MMlredi n ikoni-blagajnikom državne de- |ioleni so mu I ju* lavske federacije, publikacije dJ|, ^^^ veljavno, brezupno Weekly Nevvs I^tU*r. Za nabiranja prispevkov Na ^podlagi iM«vtreiuoetuega zakona ni dovoljeno nabirati pri-spevker za pujsku joče se države: Nemčija; Francija, Poljska, lavstvu ne da dovolj svobode. . ... , . Njkde mi ne more dokazati, da ,n,,ijM' ^vst«IU» I" je kdaj dal kakšen predsednik Združenih držav toliko svobode kakor Roosevelt. Ali nas ni opo- jem idiličnem zimskem zatišju. r.TiTTS V 7 ET ■ JOsip Vandet. 1 mlnjMl' d,i W ^ JLe Sb*ven jebist rišk^nu U- narava ssimi utb- izročenj z vsem svojim življenjem. To je moja sistialisličiiH izpoved. In gotovo Je to izpoved vsakega socialista, ki ima še srce in razum." Danes je vojna spet zajela Žo velik del sveta, vojna, ki jo je človeštvo v vseli časih smatralo poleg kuge iu lakote zs najhujše zlo. Toda, kakor Je vojna strašno zlo, moramo računati z kovno? Kateri predsednik nas je že kdaj pozival, da U mu pomagali gospodariti? Moja visoka stsrost kaj takega še ui doživr . .---- -------1 ia, čeprav sem krave pasel ^ morajo registrirati pri dr marsikaj prestal dobrega-in sla lwga, veselega Nova Zelandija. Smejo se |ia na birsti prispevki ** zdrsvnlško nja kijl R dejstvom. Zato tsimoč oziroma za oblačila ln *ose tudi jasno opredelili ob prehrano, r 44#iarl«?Aki so< iallsti, tako tovlml regulacijami, kl jih »•iaoeieUetl manjših kulturnih tra kon doloma, Vse oselie ali orga nizaclje, ki hočejo nabirati skla rodov kakor celotna strokovna in-ternacioijaia, ki združuje najširše množice delavstva, ki stremi po pravici iu ki čuti, da gre za htvnem de|>artmentu v Wash ln žalostnega"'!*!! I''V^oiiu in vložiti zaprisežene l»- svotHido ali despoll^m, za člo-se boril za svobodo. In če ljmi JttVt'.' vsebujte ,s,Hne infor-iVečanstvo ali -umnost, za ponov- KtNM ...... ,MM,lušatl„ tistega ki rS?J!Jr,#dI n,l,',"";,u in. no zmago barbar st a sli rešj^v ga kliče ua pravo pot ne' pade NUiaMe nabranega denarja. ^toreštva.T Iz Jasne ta veri 11 in . krivda na učitelja. In' najboljši NevtrsJmaUii zakon doUsJa ^I^iiomII, ki preveva kulturni iu ' učitelj in najvišje šole so lastnehU° M° -VoUidolJubnl svet, sledi, da se 'kršš* f LIH. izkušnje iz življenja. ' Tisti, ki pravi, da star človek {»a mlad otrok sta enake pam« ti, tak človek spada naraviKMt v horišnica, ne |»s med rsza/idne I "to Je Isdjs, ki ljudi, Vem, ds se bo kakšen štu- 'morsko povrliTi')," liado« eden olrok ' "Očka, kaj Je |sslmorni«a ?" plava |>od Kajižalca v New Torke. dent skopal nad krav jega pastirja. pa ni4 zato. Imam še v*** lase io še. vse iaatne s|Himinaf /•eprav je moja moč izčrpsns, sli moje izkušnje so vssk dan.vei Je, l*rizna\am. da ima aoeiaii (Sfičns stranka tisjbeijŠi pro-'gram, toda moja vi«oka starost mi še rie aprilu je, da. priA- ns IMnršje, ker ni sJogc med na-rodom, ln Slogo ps laztlirajo od i kapitalizma plačani agenti. Pfi "Zakaj plava i>r>d morsko |s>-vršlnor / "Ker je smejo videli," "Zakaj j* ne sinejo V kleti?" "Ker bi jo liomfisrdirsll." ' /i.kaj 'bi jo. I^mibatdirall" "Ker for ped i rs druge isdje." "Zakaj Jih torpediru?" "Zato, Ver Je vojna.** "Zakaj je vojns?" "ne eno \p»a»anje, pg ti prj-l«eljem zaošulro . .." ImmIo iz \ M'h strahot tem mogočne je uveljavili svetli ideali napredka iu ds lai človeštvo |mi ' vseh, uničevanjih in ponižanjih zaživelo novo, lep<» dols», kakršne še deele) ul jKHiiialo. rk v v Svobodi. SlovKMSSA NAIUMNA 'S PODTOMNA JI HNOTA isdašs stala gMUibaalja Is še gw*ee ISS PrMtaia aa kmrUU. ta« eeUsSae sg tiari Ja »vaji* dr a*Uf la /lesatfs kl aa gragcesade st.pfc Idaj. MkaW M«*u e'«fHigas4a dr a« IS gMlgarslS «rij. Vasša afgaalsarils bas akMalm» avaja gtaalU. Tara| sgltala-rUal depM la asa (Hirsa atgaalaaril Is allS Usla IZDAJI LIAM 0'FLAHERTY ROMAN Poilovenil t orop ZupanCiC Ijjjjjifjjirjjjjfff tf f f tff i---- "Pa postavim, da ti ne bi povedal, kaj bol storil, kaj?" ^ , . "Veš, tega ti pa ne povem. .Storimo pa lahko marsikaj To sam vel, ali ne? Dano tr je na voljo. Ali mi povej ali pa ae bom jaz potrudil in povedal tebi hi sodišču." Premolk-nii je, nato je pristavil: "In Bartly Mulholland tukaj le mi bo pomagal." Nato je gledal Gypa brez strasti, a hladnim, mirnim izrazom, kakor bi preiakoval kip. Gy-pu ao prsi plale. Nato ni bil pripravljen, da ga bo Gallagher tako naravnoat napadel. Pričakoval je, da bo Gallagher ubral avojo običajno prijateljsko in laakajočo taktiko, v avesti si, da bo svojo Žrtev premamil ter jI bp slučajno in ponevedoma zdrknila z jezika kakšna važna beseda. 6 tem žaljivo surovim, nesramnim napadom se je čutil Gypo v svojih pravicah prikrajšanega. Gallagher mu ni hotel izkazati niti te časti, ds bi se ž njim poigral. Potemtakem mora že vse vedeti. Ali zares ve?. ; Gypa je zapuatila zadnja sled oblasti nad samim aeboj. Vdal se je blazni strasti. Zgrabil ga je val zmedene besnosti. Stisnil je pesti, da so kosti pokale. Desna noga mu je tako odrevenela, da mu je škorenj hrešče drsel po kamenitih tleh, dokler nI treščil ob nogo pri klopi. Tam mu je obstala. Sključeno koleno se mu je treslo. Odprl je usta, in iz njih se "mu je usul skoraj brez zveze/ tuleč neurnik brezbožnih in umazanih kletvin proti Galla-gherju. Izbruhnil jih je v brezkončnem stavku brez glagolov, zaimkov ali veznikov. Rulil je, dokler ni moral prenehati, ker mu je pošla sapa. Ko je Gypo prestal, ae je zaališalo ihtenje Mary McPhillipove. Silno je drhtela in ječala. Gallagher je vatal, šel mimo Gypa, ne da bi se zanj najmanj zmenil, ter prijel Mary za roko. Peljal jo je k sodniški mizi. "Te priče ne potrebujem več," je dejal, "zu-to mislfm, ds jo smem sprsvlti v drugo sobo." Sodniki so prikimali/. Peljsl je MSry iz ao-be. Gypove oči ao ga povaod spremljale. Divje je atrmel, in vae je kazalo, da je izgubil vso oblast nad svojim telesnim gibanjem. Kolena so se mu krčevito zdrizala. Gallagher ae je vrnil v sobo ter sedel za avojo mizo. .... Gypove oči ao bile še vedno uprte Gallagher-ju v obraz. Prsjšnji izbruh ga je tako do kraja izpraznil, da je bil kakor iztreaena vreča. V žličici nad želodcem ga je bolelo. Ljudski govorniki poznajo to bolečino, kadar ao govorili več nago uro pod goato točo atraatnlh medkli-cev. Oči ao mu bile omamljene. Nekaka me-hsnsks moč mu Jih Je priklepala na Gallagher-jev obraz. Na vaako kretnjo Gallagherjevega obraza ae Je podzavestno zdrznil. Vselej, kadar je Gallagher zgenil kak ud, ga je oatro zbodlo v žličici. Čutil je celo najneznatnejše premike. Kar ga je poaebno plašilo, je bila Gallagherjeva navada, da je nepreatano trzal z lici ter zdaj pa zdaj zaškrtal s kočniki. Kakor poprej, je trajal ta hudi^napad samo nekaj trenutkov, dokler je Gallagher z nagubanim Čelom pregledaval neke zapiske na avo-Ji misl. Tods trenutki so bili kskor lets, tako ailen Je bil napad.. Gallagher je zopet izprego-vorll. r Tedaj je prišla nsd Gypa zopet čudna sprememba. Kajti kakor hitro je Gallagher izpre-govoril, mu je hipoma odleglo. Globoko je za-aopel. Vzdihnil Je. Prijeten srh mu je preletel telo. kakor prepihne poleti hladna sapa gladino sparjenega jezera. Ustnice so se mu zopet pomirile. Gallagherjev glaa je imel sedaj drugačen zvok. Ril je mehkejši. Bjl je prijazen. Bil je . . . čaatns beseda v, . bil je prepričljiv. Torej je nekaj upanja . nekaj upanja mora biti še. "Kaj ai hotel Gypo?" je vzkliknil Gallagher. "Kaj ai hotel z vsemi temi lažmi, ki ai nam jih uadrobil o Podgani Mulliganu? Samega sebe bi*se moral sramovati. Tudi če imaš kakšno jezo zoper njega, to še ni vzrok, zakaj bi mu skušal kaj takega podtekniti. .Sveta nebeaa! Spasen človek ai, Gypo. Kaj ti je šinilo v glavo, da si mi pripovedoval, kako si ga videl nocoj v dunboyskem zavetišču, ko vendar prav dobro veš, da je bil prsv Uato minuto komaj ato metrov od svoje hiše in tri lini I je ali še več od zavetišča? Ali si bil pijsn, ka li?" "Vem, da sem bil pijan," je kliknil Gypo vea vesel v odgovor na ta prijazni Gallagherjev ' uvod. Jeza se mu je razpuhtela. Vaa duša ae mu je goreče sklanjala proti Gallagherju ter klicala na pomaganje. Po prvem stavku je za hip premolknil. Tiho se je sklanjal naprej ter napeto gledal Gallagherja, kot da pričakuje od njega, da bo Qn zanj zaključil izjavo. Ko pa so Gallagherjeve ustnice ostale zaprte, je vznemirjen jecljal dalje, kot bi se brez skrbi spotikal ob nevarne zapreke. Glas mu je bil neenakomeren in razburjen. "Vendar bi prisegel na Boga Vsegamogočnega, da je bil on tiati, ki sem ga videl, kako je stopil iz vrat in stekel po cesti za Franki jem. Ce pa ni bil on, je moral biti kdo drugi njemu podoben, zakaj po ramah bi ga zmerom povsod sposnal. Bi ga, pa če bi mi vteknili glavo v vrečo." "Pripovedoval si mi," je nadaljeval Gallagher/v istem prijateljsko karaj očem tonu, "da ai šel po meatu za Podgano, dokler nista prišla do . * . kje si že rekel, da ai ga izgubil? Tega se zdaj ne spominjam." , - Gypo se je zdrznil in je zajecljal. Moj Bog kaj je že. rekel? Zdaj mora reči isto, kar je rekel prej. A ne more ae spomniti, da bi bil pripovedoval, kako je zasledoval Podgano po meatu. Ali je rekel to v krčmi, ali ne? Celo mu je gorelo, razbijanje po vrhu lobanje mu je slepilo oči in ga bolelo. Skoraj ponevedoma si je segel z roko na čelo in bleknil patetično v poaebno visokem tonu presenetljivo otročji, histerični stavek. "Zapovednik, ves sem zmešan in se ne morem ničesar domisliti." Bil je strašen ta ginljivi,- izgubljeni krik bolečine in popolnega obupa, ki se je Izvil iz takega velikana. "No, pa naj bo," je rekel Gallagher, "nikar ae ne muči. Tej stvari moramo seči do dna, pa se je lotiva obs, nemara, da vao atvar le kako stakneva. Najbolje bo, da začneva pri koncu in ae pomikava nazaj. Si* bova nazaj, dokler ne prideva do točke, kjer si izgubil tistega moža, ki praviš, da si ga videl, kako je zalezoval Franklja McPhillipa iz dunboyskega zavetišča. Potemtakem začnimo s tem, kje si bil, preden si prišel sem. Bartly Mulholland nam pravi, da si bil pri teti Betty z Žensko, imenovano connema^ska Maggie. Moral ai biti z njo, ker je Bartly videl na avoje oči, kako ai ji dal dva funtna bankovca. V sobi so bile tri prazne ateklenice od whiskyja, kupil ai jih po mojem ti. Ali ne? Po mojem ima človek pravico piti svoj whisky, ki ga je kupil iz svojega. To nima z našo zadevo nič opraviti, kajnedane, Gypo? Prav čiato nič. Mi hočemo aamo priti na sled možu, ki je zalezoval Francisa Josepha McPhillipa iz dunboyskega zavetišča. No, in kaj vidimo potsžm? Neka tvoja prijateljica, (vsi ti so pri tej zadevi v ospredju, vsi ti ljudje, ki so bili svoje dni naši sodrugi) ta je pripovedovala Bartlyju Mulhollandu, da ai dal pri teti Betty neki Angležinji tri funte, dva funta pa teti Betty za neki dolg tiste ženske. Hotel si jo poslati nazaj v London. Tale krčma tete Betty je menda nekakšno pribežališče ali podoben zavod za izgubljene lenake. Pa to, aeveda, nima z nami zopet nič opraviti. Človek ima pravico storiti s svojim denarjem, kar mu drago. Ampak .. . križ božji, Gypo", je zavpil, udaril po mizi in bušil v čudno veder ameh. "Lep dan ai si privoščil z njim. Kje ai se nabral vsega teg*4pametna ženska?" voda, gs Je treba vaaj opozoriti." "Čudno, našemu prijatelju Nikolaju dajem čaj zmerom tako, pa se nikoli ne pritožujC^ "Ker tvoj Nikolaj nima grla, ampak navaden žleb ... Ta don Juan." —' "Kaj hočeš s tem reči?" "Daj mi mir i tvojim Nikolajem. Neprestano me jeziš. Danes mi daš vrelo vodo, in to poj-de tako dolgo, dokler ne poginem ... Potem boš lahko s tvojim Nikolajem srečno in * zadovoljno živela ter se ti ne bo treba bati, da bi te tvoj mož zalotil in flagranti . ." • "Kaj hočei« tem reči?" ^Pravim, če mi daš še enkrat vrelo vodo . . ." Žena je planila kvišku, prevrnila stol in zaklicala: "To ni voda! To je čaj! Navaden čajTVai pijemo ta čaj! Ti barbar ... vsi pijemo ta čaj ..." Videl sem, kako so se odprla stranska vrsta in je stopila v sobo dolga, suha žena, bržkone sorodnica. i Zena je prijela koščeno damo za roko in vzkliknila: "Lili naj govori, ona ni zainteresirana na tej stvari. Lili, pokusi čaj! Ali je vroč?" Lili je vzela kozarec, pokusila in rekla: "Fuj . . . Caj je vendar mlačen." Mož se je prijel za glavo, begal kakor blazen po sobi gori in doli ter kričal, kakor da je histeričen : "Mlačen, ha , mlačen . . . Vsi skupaj držite ... Vsi ste zoper mene ... Ce je to mlačna voda, potem ste vi vsi lopovi, goljufi . . "Vladimir Ivanovič," je rekla Lili ponosno, "mene lahko žalite, zakaj jaz sem uboga deklica, ki stanuje pri svoji sestri, toda vi morate premisliti, kaj govorite.'^ "Meni ni treba ničesar premišljati!" Je besno zakričal mož. . *1Prosim . . jaz moram reči . . . meni se1 zdi vale ravnanje podlo . . . Ce vam moja sestra ni pogodu, zsikaj ste jo pa vzel? Mož, ki se narčaje tt žen, kate-re se ne morejo braniti* je v mojih očeh podel." V tem hipU so se odprla vrata in v sobo je stopila stara pestu njs. - • - Kaj pa tako hrumite tukaj?" je zaklicala razgorčena." Otrok je pravkar zaspal." Mož je prijel pestunjo, jo vlekel k mizi in saklical: "Pestunja! Vi ste edins pametna ženska v hiši . .. Povejte, sli je mogoče piti tale čaj?" Pestunja je pokusila čaj, nap to pa je rekla z glasom popolnega prepričanja: "Ne, tega čaja ni mogoče pi ti . . ." . "jio, je odvrnil mož, "ali nisem smeraj trdil, da je pestunja denarja? Ha, le nikar se ne razburjaj, aaj vem, da to meni nič mar. Toda, Če te naj zopet aprejmemo v organizacijo . . . hm, grdi glaaovi lete okrog ... aaj veš, kako ae po Dublinu raz-našajo bedaste govorice. To je nekaj strašnega. Resnica pa je, da ljudje nekaj šušljajo o mornarjih, ameriških mornarjih, ki ao bili oropani za Caaaidyjevo krčmo. To ao aeveda same govorice, in spet je ta tvoja prijateljica. Ka-tie Foxova — ali naj jo Imenujemo tvojo ex-sodružico? — odgovorna za te govorice po zatrdilu Bartlyja Mulhollandu. Seveda je to očivi-dno izšlo od nje. Po vaej verjetnoati ai je izmislila to zgodbo zanalašč, aamo ker si šel z drugim dekletom. Ali pa . .. povej ml, ali je v tem kaj resnice, Gypo? Namreč v govorici, da ai oropal nekega mornarja." Gypo se je zdrznil, kakor iz težkega spanja. Možgani ao mu delali v stopah, ko je skušal prs* misliti, naj li reče 'da' ali 'ne'. Ako reče 'da', ali ga bi ujeli na laži? Ako re£e 4ne\ ali bo mogel najti kakšno drugačno razlago, odkod ima denar? Več drugih vprašanj in problemov se mu je hkrati motalo in trlo po glavi. (Dalje prihodnjič) Pri čaju Arkadij Averčenko S«nlel sem pri pisalni misi v svoji sobi —- pred menoj Je bilo odprto okno. za oknom je bil vrt in naaproti j« »tal* vrtna hlad-niča. Okna hlad niče ao bila odprta, tako da sem lahko prav dobro videl postavi moža in W ne, ki sta pravkar sedla k tgjg. Zena je vzela kocarec. ir* z brisačo izbrisala. t">«tavila na podložek ter vprašala sVojega mola: "Hočeš bolj temen čaj?" * "Kajpa. saj vež!" Je za*<*ir-nja I mož. NI spustil oči s ča- sopisa. nesel je kozam k ustom, krepko srknil, potem pa Jezno poskočil; "Kaj pa je to?" Zvijal se Je na atdu Vakor ptič, ki ga je zadela krogla; nato je planil k čajni misi. presir-Ijivo (»ogledal svojo ženo In dejal ven besen: 'To si storila nalašč!" "Kaj sem pa etoritar " J« začudila. "Dala ai ml vrelo vodo." "Kakšno vrelo vodo?" To Je vendar prav navaden čaj!'! "To ni čaj. to je vrela voda!" "Kaj hočeš reči a tem?" "To je (HMllost. Vse grlo sem al oparilT* "Ampak . . "VeaSlje uživaš, če more* svojemu molu napraviti kaj zlobnega T "Ampak. Ijubček ... U ai vendar aam kriv." Ohijski governer John W. Bricker (levo) in clevelandski župan Harold H. Burton. Dekle na sliki Napisal J. Baur Peter je v nekem umetnost- 1w>tj priletno kramljala. Posa- Dama je ljubeznivo dejala, da si ga je prav takšnega predstavljala. Nato ga je povabila na skodelico čaja, češ da bosta tako "S teboj drži, ker hoče več mezde, samo dela se, kakor da si je ustnice sežgala." "Zakaj sežgala?" je vzkliknila pestunja, "čaj je vendar mrzel ko led , . ." "Kaj ?" je zakričal mož. "Spravite staro proč, sicer jo zadavim . . ." "Milostivi gospod!" je vzkliknila starka in sačela jokati. - NiČ več nisem mogel ostati pasiven gledalec. Pograbil sem klobuk in tekel k sosedovim. "Oprostite," sem dejal, "da sem kot nesnanec planil k vam v sobo. Skosi svoje okno sem videl vse, kar se je tu godilo. Vsak izmed vas, gospoda, ims s svoje-«rC vidika prav. Vi, milostivs. ste dali svojemu možu res selo vroč čaj. Vaš mož ai je oparil ustni ce ln ae je začel s vami prerekati. Vaša sestra je prišla v so-bo deset minut posneje, in seveda je bil čaj že mlačen. Pestunja Je prišla še deset minut posneje kakor vaša sestra, in čaj Je bil že mrsel. Toplota tekočine se, kakor je sna no, ako pride v stik s srskom .". — "Oprostite, gospod," Je vprašal mol. "kaj pa praV sa prsv hočete?" "Jss? Prsv nič . . . hotel aem "Jas? Kako to?" "Ce ai tepec, bi ae ne bi amel <** odpreti... Skozi svo- nem časopisu staknil sliko vitke deklice v kratki obleki. Njeni pšenično rumeni lasje so plapolali v vetru. Na njenem obrazu pa sta se čudovito zrcalili in spajali trpkost in ljubeznivost. Za ozadje te slike je slikar naslikal pokrajino s temnimi gozdovi, v bližnji kotanji so se pa pasle srnice. V to sliko se je Peter zaljubil na prvi pogled. SMca se je imenovala "Diana," slikar, ki jo je naslikal, se je pa pisal Robert Birkner. Pod sliko je še pisalo: "Slika igralke Milene Romerjeve." Peter je ot£. čutil nenavadno nagnjenje do te ženske. Cudito, saj je poznal samo njeno sliko in to mu-je-feilo Že dovolj. Odslej je imiel edino željo, da bi prišel v stik s tem dekletom. Bil je prepričan, da bi mu gotovost, da je ta ženska nedosegljiva, spet vrnila duševni mir. Peter je bil mlad in je zato izbral precej nenevarno, toda ravno pot za dosego svojega cilja. Pisal je: "Spoštovana gospa ! Moram Vas spoznati! Kdaj Vas smem obiskati?" Te vrstice je poslal na naslov Milene Romerjeve, igralke. Ali bo pismo doseglo svoj cilj, to je prepustil usodi. Odgovor, ki ga je kmalu nato rejel, je imel samo nekaj besed, ivčno pokončna pisava pa nikakor tli bila sorodna čudoviti "Diani." Odgovor se je glasil: "Spoštovani gospod I Pričakujem Vas v nedeljo popoldne doma, pri meni, Cesta X, št. 17, Milena Ro-mer-Birknerjeva." 'Romer-Birknerjeva' je čital Peter osuplo. Torej je bila s slikarjem poročena. Zavedal se je, da bodo ostale njegove najskriv-nejše želje neizpolnjene. Ta gotovost bi mu zdaj lahko že zadoščala. Vendar nikakor ni hotel plaho bežati pred resnico. Takoj se je odločil, da bo šel vse-eno h gospe v vas. Nebo je bilo pokrito z oblaki in deževalo je. Peter je stopal nekoliko ozlovoljen po zapuščeni ulici. Na vrtnih vratih preproste vile, številke devetnajst je bral samo ime: Milena Romer-Birknerjeva. Ob misli, da stanuje sama, se je nekoliko pomiril, nato je pa pozvonil. Služkinja mu je odprla, ga peljala v sobo in ga prosila, naj počaka. Po alikah, ki ao visele na stenah, je Konrad takoj spoznal, da so delo istega slikarja kakor je bila njegova Diana. Kmalu je spoznal tudi starost teh slik in postalo mu je jasno, da Robert Birkner ni več med živimi. Peter ae je zdaj celo čudil, da je v svoji gorečnosti Dianino «liko nesmisel-' no prestavil v sedanjost. Zato ni bil prav nič razočaran, ko je stopila v sobo stara oaiveia dama Milena Romer-Birknerjeva, ki je bila pred mnogimi leti deklica Diana. Nikakega razočaranja ni občutil, ko je zagledal to ženo., Vaa njena zrela milina se mu je zdela podobna oktobrskemu dne-1 vu. Imel je občutek, da se mu • njene svetle oči prisanealjivo smehljajo. Čutil Je, da bi bilo pred njo grdo prikriti pravi vzrok svojega obiska. dila ga je za okroglo mizo sebi nasproti. Petru se je zdela soba s starim pohištvom zelo prijetna. Spočetka je z nekim čudnim strahom pripovedoval o svoji navezanosti na sliko Diane. Dejal je, da je takoj spoznal, da to ni navadno navdušenje za umetnost. V svoji gorečnosti je hotel imeti ljubljeno sliko tudi živo pred očmi. Zdaj je hvaležen, da ga je to srečanje pomirilo. S strahopetnimi vprašanji je hotel prisiliti staro damo, da bi mu povedala kaj o svojem življenju. Smehljaje se mu je dejala, da mu bo to pripovedovala rajši kdaj drugič; Ker je Peter čutil, da damo že predolgo zadržuje, ni več silil z vprašanji, Milena Birknerjeva ga je povabila, naj jo kmalu spet obišče. Ko je bil Peter že pripravljen za odhod, je slišal, da je nekdo stopil v hišo. Tudi njegova gostiteljica je prisluhnila korakom. Peter je zaslutil da bo to nenavadno srečanje med njim in med to osebo neprijetno. Toda koraki so prihajali vedno bližje in nenadno so se vrata odprla. V sobo je stopila mlada dama. Presene- vstopila. pač ni pričakoval/ je v sobi nekdo, ki k* nA^ Peter je sližal. da je jala: 'To je moja hčerka VU ja!" V hipu se mu je zdel? sanja. V naslednjem trenut mu je Marija krepko podal* L in Peter ji je z utripajočim' cem gledal v obraz. To je bj| Obraz, ki ga je Peter tako dob poznal. Neka skupnost nivosti in trpkosti se je ZJ na njem. Ti pšenično rumi čela gladko počesani lasje, t«, nje oči? to je bila njegova "ft na!" Ne, to je bila pač njen*j va dvojnica. V hipu se je »ti nil in je hotel nekaj reči. To Marijina mati ga je prehit Povedala je hčerj, da je to študent, ki se zanima za očet delo. O tem sta tudi ves kramljala. Peter je bil tako ^ senečen, da se je hotel takoj sloviti. Toda Marija ga je srčno prosila, naj še ostane ii je tudi njena mati ljul pritrdila, je res ostal. Gospa Milena je takoj obr pogovor na njeno zadevo, nesla je sliko Diane in mu jo; kazala, kakor da bi mu bila neznana. Dejala je, da bi got vo vsak mislil, da je to Marijin slika. Vendar je to sliko Ec Birkner slikal Še pred nji rojstvom, tako da je bila vz< slike Marijina mati. "Večl se mi je ie zdelo, da je ta sli! nekako skrivnostna," je dejali gospa Milena. Znočilo se je že, ko je Peter odšel iz vile. Deževalo ni ved. Svetilke so bile zavite v meglo, ko je zamišljeno stopal proti p». staji. Le predobro je razumel gospo Marijo. Zablodo svojegi srca mora pozabiti. Zdaj pa, ko se je naposled osvobodil spomini na to vražjo sliko, se je do usei zagledal v Marijino živo podoba To ga je. pomirilo in mu vrnilo veselje do jfcivljenja. Slovenec, 2657 S. Lawndale AveH čeno se je oprostila, da je l^MChicago, 111. —(Adv.) KANADSKI SLOVENEC bi se rad seznanil s Slovenko t starosti 26 do 30 let v svrho ženitve. Katera resno misli, naj se priglasi na naslov: Kanadski tiskarna s.n.p.j. SPREJEMA VSA v tiskarsko sbrt spadajoča dola Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI ■ ■ ■ ' Vft* pojasnila daje vodstvo tiskarne.—Cene smerne, linijsko delo prve tmU. Pilite po informacije na naclov: SNPJ PRINTERY 2657-59 gO. LAWNDALE AVENUE TeL RoekweU 4004 CHICAGO. ILLINOIS potem bi pil mrsel J*okno videl kaj ae Je go- jdilo v tej sobi j, . ■ "l*p posel!" Je strupeno pripomnila gospa. "Sosede opasova- ti ... vohuniti... Sram vas bodi!" takega ..Sicer da . . * oženiti . čaj." "Ti bi ne bila smela tepca vseti... Pardon!. pa ai sama bedasta . . . | bedasta ? -Jagn— " ' ^ "Da. tir "Kaj hočeš reči s temT ~~~ "Ce se le- da človeku vnda "Upa vzgoja." Je pripomnila sorodnica. "vtihotapiti ae v tujo • hišo in potem še neznancem pri-jdigatl o morali ... fuj T In pestunja je dejala: ' "Pri moji prejšnji gospodi — je tudi prišel nekoč imeniten gospod. posneje je izginil plašč is predsobe. Pojdi, moj dragi, pojdi In sdaj ao stali vsi štirje složni. posabili ao svoj prepir in so me jezno gledali, a 1 Jaz pa sem ae smehljal in sa-pustil sobo. Ljudje pač nočejo nikoli ališati resnice. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO Pe sklepa 11. redne konvencije ne lskko nsroči ns liat Proaveto in prišteje eden. des. tri. itirl ali pet tlanor it ene družine k eni naročnini. Liat Proereta atsne ss vse enake, ss člane aH nečlane SS.00 m eno letno nsročnino. Ker pa člani ie plačajo pri aeesmentu 1120 tednik, ae Jim to prliteje k naročnini. Torej aedaj nI vsroka. reči. .......... I.M S tednikov in. nit Za Cieero in Chleavo Je....S7J0 1 tednik in.............«** 2 tednika ia............&" S tednike In............ 4 tednike in............2.7« t tednikov In........... Za Evropo Je............$9 00 Ispolnite npndnji kupon, priložite potrebno vnete densrja aH Mest? Order v pl«»a in ai naročite Prosveie. Ust. ki )e važa laetnlna. PoJaanile:~V»elej kakor hitro kateri teh članov preneha biU član SNPJ, ali te se preseli proč od družine in bo sshtovsl »am svoj 1W tednik, bode moral tisti žlan ia dotttne družine, ki Je tako skupno naročena na dnevnik Pronveto. to takoj nasnaniti upravnižtvu ll»ts. In obenem doplačati dot U1 no vsoto llitu Pro»veia. Ako teca ne stori, tedaj mora upravntttvo snižati datum sa to vao to naročnika. PROSVETA. SNPJ. 1057 R«. Uwndale Ave. ( kiraf«. 111. ' Priložen« petiljam naročnino aa Ibt Prnaveto vnete S...... . ..........................ČL druživa žt ... 1) Ime. Nanlev ..................................................... ' * * ,.?..« t ntavlte tednik In Va pripiMte k meji naročnini od elefečU. člane* moje družine: -ri ».........................................čl. draživa M......... S)...,. ,.•.,.................I........*......Cl dražtvt .......... *)••:......................................Cl. draživa .......... »>.....*...........................*......Čl. draživa 01........ .......................Država.................... ..................Star naročnik...............