Pošlrcina nlačans v gotovini
Sped. in abbon. postale - I Gruppo
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
G o r i z i a , Riva Piazzutta, 18 - tel. 3177
PODUREDNIŠTVO:
T r i e s t e, Vicolo d. Rose, 7 - tel. 37603
Polletna naročnina...............L	800
Letna naročnina..................L	1.500
Letna inozemstvo.................L	2.500
Poštno čekovni račun:	štev.	24/12410
	L
	m
Wi
Leto XIV. - Štev. 11 (682)
Gorica - četrtek 15. marca 1962 - Trst
Posamezna številka L 30
Ob 25-letn »Divini Redemptoris“
Na praznik sv. Jožefa, posebnega zavetnika delavskih družin, bo poteklo petindvajset let, odkar je papež Pij XI. izdal okrožnico Divini Redemptoris proti komunizmu.
Pij XI. je dobro poznal komunizem in nele njegov zmotni nauk, pač pa tudi vso grozoto, ki jo povzroča, saj je bil prav ffied rusko revolucijo na Poljskem v Varšavi za apostolskega nuncija. Pomagal je ruskim beguncem in slišal o grozodejstvih, ki so se vršile v znamenju revolucije. Zato je kot vrhovni poglavar Cerkve čutil dolžnost pokazati svetu, kaj je komunizem.
Vodilna misel okrožnice je, da je komunizem naj večja zmota naše dobe. Obeta namreč delovnim slojem odrešenje in jih s temi obeti žene v prevrat vsega državnega in socialnega reda, a odrešenja ne da in ga ne bo nikoli dal.
Papeži so komunizem že večkrat obsodili: Toda, ker so kljub temu še vedno mnogi, tudi katoličani, z njim sodelovali, ga je Pij XI. iznova svečano obsodil s posebno okrožnico, ki se začenja z besedami »Divini Redemptoris« ali po naše »Božji Odrešenik«.
Papež je pokazal v okrožnici, kje tiči Velika zmota komunizma, namreč v Marxo-vem ristoričnem in dialektičnem materializmu.
Historični materializem pravi, da se je Vse razvilo iz mrtve snovi: rastline, živali, človok.
Dialektični materializem pravi, da v človeški družbi vse teži h končnemu cilju, ki je brezrazredna družba, zato je treba ščuvati delavce k boju proti delodajalcem, da se pospeši ta naravni razvoj.
V taki zamisli ni mesta za Boga, ni razlike med duhom in snovjo, med dušo in telesom, ni posmrtnega življenja, ni nesmrtnosti za dušo.
Komunizem je zato brezbožen in, komur je mar krščanske kulture, ne bo komunist ln ne bo komunizma podpiral v nobeni obliki.
Pij XI. se v okrožnici ne omejuje le na obsodbo. Nasproti naukom komunizma kaže na čudovito lepi in zares odrešilen nauk naravnega razuma in božjega razodetja, kaže tudi na sredstva, s katerimi je mogoče nele premagati komunizem, temveč tudi ustanoviti nov srečnejši družabni red. V encikliki kliče na delo vse, ki jim je res do prave blaginje delovnih stanov in vse človeške družbe, ki brez vere in božjih zakonov ne morejo take blaginje doseči.
Z nenavadno toplo besedo se Pij XI. zavzema za pravice delavcev in resnobno navaja svetopisemske grožnje brezsrčnim bogatinom.
Ko je okrožnica izšla, je našla priznanje pri vseh, ki se zavedajo grozot komunizma. Naj navedemo par glasov tedanjega časopisja.
Varšavska »Gazeta Polska« je napisala, da bi okrožnico morali že zaradi svoje lastne koristi uporabiti vsi narodi in vse vlade v boju proti komunizmu.
Francoski »Echo de Pariš« je pisal: »Poslej je za vse vernike, a tudi za vse resne Izobražence jasno, da se komunizem že s preprostimi moralnimi načeli razuma ne da združiti in da je ljublmkovanje s komunizmom Judežev poljub.«
Protestantski »Der Herold« je rekel, da taorajo biti tudi protestantje papežu hvaležni za okrožnico, zlasti ker je rimska Cerkev še vedno svetovna moč.
Grški list »Ethniki« je pisal, da bi ta okrožnica morala dati poguma nele katoličanom, temveč vsemu človeštvu za boj Proti komunizmu.
Tako so pisali takrat. Danes, po tolikih izkušnjah, bi napisali še resnejše opomine, zlasti tisti, ki so sami okusili grozoto komunizma. V demokratičnih državah mu če nasedajo in mnogi nočejo verjeti v svarilo Cerkve in resnih ljudi. Naj bi vsaj ob Petindvajsetletnici vsi in posebno naši ljudje odpili oči, ko toliko naših bratov leči pod jarmom komunizma.
V nedeljo 4. marca je bila v ljubljanski stolnici edinstvena zgodovinska slovesnost. Dosedanji ljubljanski škof msgr. Anton Vovk je bil ustoličen za prvega nadškofa ljubljanske nadškofije. Imenovan je bil že 22. decembra 1961 s posebno papeško bulo. Sam akt ustoličenja je izvršil zagrebški metropolit nadškof Še-per. Slovesnost se je začela zvečer ob 19,30 s slovesnim vhodom
duhovščine v cerkev.
Navzoči so bili vsi slovenski ordinariji, zagrebški metropolit in pomožni škof beograjski ter križevski škof vzhod, obreda msgr.
Bukatko. Navzoči so bili tudi vsi ljubljanski župniki, veliko druge duhovščine in nad sto bogoslovcev. Ljudstva pa toliko, da ni moglo več noter, saj je bila stolnica polna že več ur prej. Od 6 do 7 tisoč vernikov je bilo v cerkvi, okrog pa še dosti več. Odsotna je seveda bila »ljudska oblast«, ki ji za take zgodovinske dogodke ni mar. Vendar resnici na ljubo moramo povedati, da je prejšnje dni sprejel v posebni avdienci novega nadškofa Miha Marinko, ki je msgr. Vovku čestital k imenovanju in se dal z njim fotografirati. Sliko so prinesli potem razni časopisi, med njimi Delo in Primorski dnevnik. Pri tem bi pa dodali, da bi kje drugje in v drugačnih razmerah tak dogodek pomenil veselje celega naroda in njegovih postavnih voditeljev. V Ljubljani je pa že to veliko, da tega izrednega slavja niso motili kaki »incidenti«, kot se je svoj čas dogajalo.
Stolnica, ki je znotraj že vsa restavrirana, je bila za to priliko posebno slovesno razsvetljena. Strop je bil naravnost čudovit. Do sedaj je bila namreč nekoliko mračna, sedaj bo pa ta razsvetljava kar ostala.
Pri ustoličenju je kot prvi govoril papežev delegat msgr. Šeper in poudaril veliko odlikovanje slovenskega naroda, ki ga je bil deležen s povišanjem ljubljanske škofije v nadškofijo. Nato so prebrali papeško bulo v latinščini in slovenščini. V slovenskem prevodu se bula glasi:
JANEZ škof, služabnik božjih služabnikov
v večen spomin
Kadar je zbor kanonikov ljubljanske škofije ob veseli in srečni priložnosti, kar je le-ta cerkev od ustanovitve dopolnila pet sto let, pri nas zaprosil, naj le-to odlikujemo z naslovom nadškofijska, smo uvideli, da je njihovim prošnjam treba pritrditi. Ta ljubljanska stolnica namreč ni samo po starosti silno odlična, marveč se je brez prenehanja odlikovala tudi po duhovnih delih vernikov in po zvestobi do apostolskega sedeža in rimskih škofov bodi v sreči, bodi v nesreči. Ko smo vse to pretehtali, bi tudi Mi radi počastili omenjeno slovesnost ter podali častitljivemu bratu Antonu Vovku, zdaj odbranemu ljubljanskemu Nadpastirju, vsej duhov-
ščini in vsemu ljudstvu dokaz naše naklonjenosti; zato uporabimo svojo najvišjo oblast in le-to, kar sledi odločimo in ukažemo. Ljubljansko škofijo, ki je bila že prej naravnost apostolskemu sedežu podrejena, povzdignemo na stop-
njo in čast nadškofijske cerkve, ne da bi imela sufragane, hkrati pa ji dajemo pravice, ki takim cerkvam gredo. Prav tako sedanjemu duhovnemu poglavarju podelimo odliko nadškofovskega naslova in mu damo oblast, da uživa stopnji primerne časti in pravice, posebno, da se ogrinja s palijem, kadar si ga po predpisih osebno izprosi pri sv. konzistoriju, da se nosi pred njim križ po liturgičnih predpisih. Zbor kanonikov svete ljubljanske stolnice povišamo na nadškofijsko čast in stopnjo z vsemi pravicami in prednostmi, kakršne po splošnem pravu uživajo zbori take stopnje. Vrhu tega odločimo, da se že po tem pismu s svinčenim pečatom brez drugega pisanja častitljivi brat Anton Vovk, ki zdaj vodi ljubljansko stolico, poviša v red nadškofov, hkrati mu damo pravice in naložimo dolžnosti, ki gredo temu dostojanstvu. Da se pa to izvede, je naša volja, da se za stvar zavzame častitljivi brat Franjo Šeper, zagrebški nadškof, ali tisti, ki ga on pooblasti, če je le cerkveni dostojanstvenik. Kdor bo stvar izvedel, naj poskrbi, da se o izvršitvi narede listine in čimprej pošljejo sv. konzisto-rialni kongregaciji.
Dano v Rimu pri Sv. Petru, dne 22. decembra 1961, Našega pontifikata četrtem.
Jacobus Aloisius Card. Copello
S. R. C. predsednik Carolus Card. Confalonieri
S. C. Consistor. tajnik
Potem ko je novi nadškof prisegel zvestobo Cerkvi, ga je zagrebški metropolit umestil na tron in mu izročil insignije. Novi nadškof se je nato zahvalil najprej sv. očetu za veliko pozornost do Slovencev in potem vsem tistim, ki so pripomogli k imenovanju. Obljubil je v imenu slovenske duhovščine in vernega ljudstva zvestobo sv. rimski stolici.
Posebno presenečenje je pripravil msgr. A. Kjuder, ki je prinesel iz Rima darilo sv. očeta, lep kelih in ga izročil novemu nadškofu, ki je s tem kelihom opravil prvo sv. mašo.
Med pontifikalno mašo so bogoslovci peli v koralu premakljive speve sv. maše, zbor na koru pa je ob spremljavi velikega orkestra izvajal Haydnovo mašo Maria Zeli. Česa tako mogočnega verjetno ljubljanska stolna cerkev še ni doživela. Največje doživetje pa je bila ob koncu zahvalna pesem, ki jo je iz polnih grl pela vsa več ti-sočglava množica. To je bilo res dejanje spontane zahvale Bogu za vse. Msgr. Bukatko pa je še v sta-roslovenščini zapel »Na mnogaja ljeta« za papeža, za nadškofa in za vse slovensko ljudstvo. Zbor bogoslovcev je odgovarjal, a za zadnji odgovor so že poprijeli vsi ljudje. Ob koncu se je sprevod škofov in duhovščine le s težavo prerinil skozi množico, verniki pa so peli Marija skoz življenje...
Kriza sovjetskega kmetijstva
Kmetijstvo je bolj ali manj v krizi po vseh deželah na svetu, v industrializiranih in v neindustria-liziranih (nerazvitih) državah, v tako zvanih kapitalističnih in komunističnih držah, na Vzhodu in na Zahodu in v neopredeljenih državah, v Ameriki in v Rusiji. Toda v vsaki državi se omenjena kriza javlja v različnih oblikah, znamenje, da so vzroki krize lahko različni. Odtod raznovrstni značaji krize, ki jo svetovno kmetijstvo dandanes preživlja. Tako nekje primanjkuje rodovitne zemlje ali pa je mehanizacija premalo razvita ali je sploh ni; drugod je preveč ljudi zaposlenih v kmetijstvu, drugod spet premalo ali primanjkuje umetnih gojil in je sploh način obdelovanja zaostal. Vzrokov je torej, kot rečeno, veliko.
Z gospodarskega stališča se praktične posledice kažejo v preveliki ali premajhni produktivnosti z ozirom na vložena sredstva in prizadevanja. S tega stališča gledano je zanimivo primerjanje med kmetijstvom v državah s socialističnim ter v državah s tržnim svobodnim gospodarstvom. Medtem ko se v zapadnem nekomunističnem svetu na splošno kriza javlja v tem, da se ne ve kam s kmetijskimi pridelki zaradi nad-produkcije, je v komunističnih deželah ravno obratno, to je primanjkuje živeža zaradi nizke proizvodnosti. To dejstvo je potrdil sam sovjetski ministrski predsednik Nikita Hruščev na izrednem zasedanju Vrhovnega sovjeta pretekli teden v Moskvi. Ta naj višji sovjetski organ se je zbral na zasedanje, da obravnava krizo, v katero je zašlo, oziroma v kateri je
od vedno sovjetsko državno kmetijstvo. Hruščev je imel šest ur dolg govor, v katerem je pozval vse partijske sekcije, da se morajo neposredno zanimati, da se gospodarski kmetijski načrti izvedejo, »drugače bo v tekmi zmagal kapitalizem.« Navedel je tudi nekaj številk, ki zgovorno kažejo, da plan še zdaleč ni bil dosežen. Kot znano, je Hruščev napovedal gospodarsko tekmo Ameriki, po kateri mora Sovjetska zveza do leta 1980 prekositi Združene države A-merike v proizvodnji žita, masla, mesa in mlečnih izdelkov. Toda iz podatkov, ki jih je sam razodel, je razvidno, da je to skoro nemogoče doseči. V letu 1961 so v Sovjetski zvezi pridelali 173 milijonov ton žita, 8 milijonov ton mesa in 62,5 milijonov ton mlečnih izdelkov. Plan za leto 1965 pa predvideva skoro 12 milijard pudov žita, 16 milijonov ton mesa in 105 milijonov ton mlečnih izdelkov. Toda, če bo šlo tako naprej kot v teh zadnjih štiridesetih letih, ne bo rusko ljudstvo nikdar imelo izobilja, kakršno obeta komunizem od svojega početka. Njegovi vladarji vedno najdejo kak izgo-ovr, zakaj niso bili njihovi plani uresničeni. Enkrat je kriva suša, drugič mednarodna napetost, tretjič pokvarjeni stroji, slaba organizacija itd. V svojem govoru je Hruščev naprtil krivdo »kultu Stalina«, češ da je on kriv, če danes ne gre prav v sovjetskem kmetijstvu, ker je vpeljal travnate kol-ture, ki zahtevajo manj umetnih gnojil in obdelovanja.
Kdo je pa kriv sedanjega stanja, da tovarne ne proizvajajo dovolj umetnih gnojil? Estonski par-
tijski tajnik Kein je na zasedanju Vrhovnega sovjeta potožil, da v njegovi deželi dobijo eno desetino umetnih gnojil od količine, ki jo vprašajo. Neki drugi delegat je spet dejal, da tovarne kmetijskih strojev komaj delno izpolnijo na-ročbe kolhozov in sovhozov. — Razumljivo, da če se take stvari dogajajo, ne more biti uspehov. Toda glavni in poglavitni vzrok, da kmetijstvo pod komunističnim sistemom ne uspeva, je v tem, ker sovjetski kmetovalci-delavci nimajo pri svojem delu nobenega interesa. V industrijskih tovarnah je nadzorstvo laže izvedljivo kot na širnih ruskih planjavah. Pa tudi delo na polju zahteva več truda in požrtvovalnosti kot v industriji. Če pa kmetje ne čutijo nobene navezanosti na zemljo in nobenega interesa, je samo po sebi umevno, da je zanje popolnoma isto, kakšen bo pridelek. Zato so pa toliko bolj obdelane njihove tako zvane ohišnice, to je tistih največ tisoč metrov zemlje, ki jih dovolijo ruskemu kmetu okrog hiše, da jih obdeluje po svojem okusu in merilih. Brž ko ti opravijo svoje delo na državnih kmetijskih posestvih, hitijo čimprej domov na svoje zemljišče.
V polemiki s Kitajci je Hruščev dejal, da »komunizem ne pomeni enakosti v mizeriji, ampak v izobilju.« Toda dejstvo je, da izobilja niso uspeli ustvariti ne Kitajci ne Sovjeti. Zato oboji še vedno stojijo pred temeljnim problemom : kako napolniti prazne krožnike na njih mizah, katere Hruščev tako rad očita Kitajcem. Toda tudi njega samega žulijo »prazni krožniki« !
KRŠČANSKI NAUK
Ljubezen - do Boga
Sv. Janez piše: »V tem se je razodela božja ljubezen do nas, da je Bog na svet poslal svojega edinorojenega Sina, da bi mi po njem živeli... Bog je ljubezen in kdor ostane v ljubezni, ostane v Bogu.« (I Jan 4,9-16).
Bog nas je že ljubil, ko ga mi ljubiti še nismo mogli. Iz ljubezni je za nas poslal na svet svojega Sina, da bi nas odrešil in napravil za otroke božje. — Neprestano nas bogati z milostmi. — Bog je neizmerno dober in svet; zato zasluži, da ga bolj ljubimo kot vse ljudi in vse dobrine sveta. Boga m o r a m o ljubiti nad vse. Pripravljeni moramo biti prej vse izgubiti, kakor se ločiti od njega s smrtnim grehom.
Božja ljubezen se nam je najbolj pokazala v Jezusu Kristusu, ki je ljubil celo svoje sovražnike in je za nas vse umrl na križu. — Tudi Jezusa moramo nad vse ljubiti.
Sv. Pavel nam pove, kje je vir ljubezni, ki smo jo dolžni ska-zovati Bogu. »Božja ljubezen je izlita v naša srca po Sv. Duhu, ki nam je bil dan.« (Rim 5,5).
Svojo ljubezen do Boga kažemo, če radi nanj mislimo, radi z njim govorimo v molitvah in pobožnih zdihljajih in v vsem spolnjujemo njegovo voljo, zlasti da ljubimo bližnjega. »Zakaj v tem je božja ljubezen, da spolnjujemo njegove zapovedi.« (I Jan 5,3).
Grehi zoper ljubezen so:	brezbrižnost,	mržnja do
Boga, največji od vseh grehov pa je sovraštvo do Boga.
Ljubezen je vrhunec vseh kreposti. — Kar verujemo, bomo nekdaj gledali; kar sedaj upamo, bomo nekdaj posedali in imeli; ljubezen sama pa ostane tudi tedaj in vekomaj* Zato si moramo za ljubezen do Boga nadvse prizadevati, ker »oko ni videlo in uho ni slišalo in v človeško srce ni prišlo, kar je Bog pripravil njim, ki ga ljubijo.« (I Kor 2,9).
Molimo radi s sv. Cerkvijo: »Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni!«
Pozen, a ne prepozen obračun
Katoliške univerze
Danes je na svatu 37 katoliških univerz, z raznimi fakultetami. Te obiskuje 150 tisoč dijakov. Univerze so tako porazdeljene: 1 v Kongu od leta 1957, 1 v Tokiu, 1 v Bejrutu v libanonski državi, 1 na Filipinskih otokih; 13 v Evropi, in sicer: 5 v Franciji, 3 v Španiji in po ena v Belgiji, na Holandskem, na Poljskem, na Irskem in v Italiji milanska Srca Jezusovega. 13 katoliških univerz je v Južni Ameriki, 7 pa v Severni.
27 državnih univerz, izmed katerih 11 v Evropi, ima tudi teološko fakulteto. Nekatere teološke fakultete so bile po vojni v komunističnih državah ukinjene.
Umetno omejevanje rojstev
V Indiji je zelo razširjena propaganda za omejevanje rojstev, in ito s pretvezo, da ni dovolj sredstev za vzdrževanje ljudi. Nadškof v indijskem mestu Verapoly -poudarja, da je na svetu dovolj sredstev in da je Bog dal ljudem dovolj pameti, da jih pravilno rabijo in tako brez skrbi gledajo na bodočnost. Kar se pa tiče umetne-ga omejevanja rojstev, pravi škof, je treba poudariti, da tako postopanje uničuje svetost zakona in razkraja srečo zakonskega življenja.
Socializacija brez papeža
Na otoku Ceylonu se oblasti borijo, da bi uvedle socializacijo. Katoliški škofje se pa od svoje strani borijo in si prizadevajo, da bi se to delo vršilo po smernicah en-oiklike Mater et Magistra. V ta namen so okrepili že obstoječe organizacije ali pa ustanovili nove. V teh naj bi se šolali katoliški voditelji, ki naj bi s svojim delom izvajali precejšen vpliv na ves razvoj in bi po potrebi prevzeli tudi odgovorna mesta v družbi.
Še se najdejo idealni ljudje!
V Padovi se je mudil kardinal Tisse-rant. Otvoril je nov škofijski arhiv in izročil misijonski križ desetim zdravnikom, ki odpotujejo v misijone.
Molitev staršev
Angleški škof je napisal pastirsko pismo o vzgoji mladine. Med drugim je zapisal: Otrok, ki nikoli ne vidi očeta in matere, da bi se pokrižala, ne bo nikoli krščansko vzgojen.
Pro civitate Christiana
V Assisiju je znano študijsko središče za katoliške izobražence Pro civitate Christiana. Središče izdaja razne publikacije, zlasti o vprašanjih, ki so v zvezi s Kristusom, prireja misijone dn srečanja za izobražence vseh vrst. Te dni so na primer zborovali univerzitetni profesorji. Bilo jih je 200. Obravnavali so problem: Univerza in evangelij. Središče za izobražence Pro civitate Christiana v Assisiju vodi duhov-
nik Giovanmi Rossi. Njegova knjiga, ki opisuje, kako so razni spreobrnjenci našli pot do Boga, je te dni dosegla naklado
100.000	izvodov. To je lep in nepričakovan knjižni uspeli. Knjiga je izšla tudi v francoskem, nemškem, portugalskem in španskem jeziku.
Pax romana
Zveza katoliških izobražencev Pax romana bo imela svoje zasedanje v Montevideo v Urugvaju od 25. do 30. julija. Govorili bodo o univerzah, o njihovi odgovornosti v socialnem življenju in o odgovornosti akademikov, prav tako v socialnem življenju.
Uvidevnost črnca
Ministrski predsednik iz Zapadne Nigerije je povabil katoliške misijonarje, naj pospešijo svoje misijonsko delo, ker bo to služilo izboljšanju afriškega sveta. V pozivu pravi ministrski predsednik: Afričan lahko živi in dela brez imperializma, ne more pa brez Boga in njegove milosti. Svoboda brez Boga pomeni kaos in oblast brez ljubezni pa pomeni anarhijo.
Strah pred koncilom!
Jugoslovanski škofje so izdali skupino pastirsko pismo o bodočem Vatikanskem koncilu. V njem razlagajo, kaj je koncil in kako naj se verniki nanj pripravijo. Istočasno moremo pa v raznih jugoslovanskih listih brati precej ostre napade proti koncilu in proti papeževi encikliki Mater et Magistra. Vse to je jasen dokaz, kako veliko važnost pripisujejo tudi ne-katoličani bodočemu koncilu in smernicam za ureditev socialnih vprašanj, ki jih je sveti oče s svojo uvidevnostjo in pogumom začrtal v encikliki.
Katoličani na Poljskem
Poljska ima -sedaj nad 24 milijonov katoličanov, ki so razdeljeni na 25 škofij. Duhovnikov ima 12.300, redovnih duhovnikov in redovnih bratov je skupno 8000, redovnic pa je 28.000. Cerkva in kapel je na Poljskem 10.168. Število duhovnikov in redovnikov se je v zadnjih 20 letih povečalo približno za tretjino.
Nadškof Florit florenški nadškof
Umrlemu kardinalu Eliji Dalla Costa, florentinškemu nadškofu, bo po odredbi sv. Stolice sledil na tem važnem mestu rnsgr. Hermenegild Florit iz Fagagne v videmski provinci. Rodil se je leta 1901 in leta '1925 je postal duhovnik, študiral je na papeški lateranski univerzi in se še posebno poglobil v študije sv. pisma in postal tako doktor sv. pisma. Učil je dolgo let na lateranski univerzi in zadnja leta je pomagal nadškofu Eliji Dalla Costa v upravljanju floremtinške nadškofije. Leta 1960 je bil imenovan za člana papeške komisije za bližnji koncil.
Mesec katoliškega tiska je že daleč za nami, vmes je prišlo že toliko novega, da bi nanj skoro že pozabil. Ali vendar ne gre, da bi pozabili na obračun o tem mesecu, ki se kale iz leta v leto bolj koristen in potreben. Kajti prva ugotovitev je, da je mesec katoliškega tiska prinesel vsako leto nekaj novih naročnikov našemu listu in tudi drugim katoliškim publikacijam. Uprava bi mogla v tem oziru podati kar značilno statistiko, kako se polagoma veča število naročnikov KG od leta 1956, ko smo prvič vpeljali mesec katoliškega tiska. Hvala Bogu in vsem požrtvovalnim poverjenikom in razširjeval-cem katoliškega tiska!
Prav tako smemo potrditi, da se veča tudi število bralcev KG, saj po trafikah v Gorici in tudi v Trstu vedno bolj segajo ljudje po našem listu. Tudi to je dobro znamenje. KG poznajo vedno bolj po širnem svetu in celo preko meje v Sloveniji, kjer so ga videli na mizah raznih komunističnih veljakov. Vemo, da ga ne berejo zato, da bi se iz njega kaj dobrega naučili, vendar zanimanje zanj priča, da ga tudi oni upoštevajo, čeprav urednikom v škodo. Toda to nič ne de. Resnica je še vedno silo trpela, ali je prav, da jo oznanjamo.
PROPAGANDA PO RADIU
Mesec sam je potekel v znamenju raznih zunanjih akcij, ki naj bi naše ljudi opozorile na potrebo in koristnost katoliškega tiska v vseh njegovih oblikah. Pri tem nam je zelo služil tržaški radio, ki je med versko uro stalno prinašal vesti o katoliškem tisku in eno nedeljo posvetil celotno oddajo tej zamisli.
LEPAKI
Poleg te propagande omenimo še lepake, ki so jih zlasti po tržaškem mestu nalepili po zidovih, da so vsem govorili o slovenskem katoliškem tisku. Seveda nekaterim to ni bilo po volji in so tudi letos ponekod izginili lepaki kaj kmalu raz zidove, drugod jih niso hoteli nalepiti, češ da jim je predaleč. To so pač vsakoletni zaplotniki, ki bi radi po svoje uveljavljali rdeči fašizem, v katerem so zrastli. Ni vredno ,da bi se razburjali, ker bo življenje samo take ljudi odplavilo v njih močvirje.
KULTURNI VEČERI
Tretja iniciativa so bili kulturni večeri. Omeniti moramo več takih večerov, vsaj tri na Tržaškem in dva na Goriškem. Prvi je bil v avditoriju, posvečen katoliškemu tisku in slovenski umetniški besedi. Vsa čast tistim, ki so ga pripravili. Drugi večer so priredili v Marijanišču na Opčinah, kamor so povabili mladino iz Doberdoba, ki se je imenitno postavila Z originatnimi skioptičnimi slikami, delom domačega župnika g. Breclja, ter s peto besedo. Ves večer je bil originalen in prijeten. S tem programom so Doberdobci nastopili še drugod po nekaterih drugih vaseh. Tretji je bil v Sv. Križu, kjer je govoril urednik KG. Na Goriškem je bil kulturni večer na Placuti s pestrim sporedom, ki je bil združen z loterijo in kulturni večer v števerjanu, kjer je tudi govoril urednik KG.
Tako je torej tudi letošnji mesec katoliškega tiska bil bogat na raznih iniciativah v cerkvi in izven cerkve. In vse so dobro uspele.
OVIRE NEPOKLICANIH LJUDI
Seveda ne gre po\>sod vedno vse gladko, zlasti zato ne, ker ima božja beseda in z njo tudi katoliški tisk povsod svoje nasprotnike. Ti skušajo delo vsaj sabotirati, kadar mu ne morejo odkrito nasprotovati. To se pozna posebno na pošti. Tu pa tam se namreč zgodi, da KG ne pride v to ali ono vas ali da pride znatno prepozno. Zahtevali smo v tem oziru že razne preiskave, ki so ponekod pomagale, drugod pa ne. Zato nekateri menijo, da je nerednega dostavljanja lista kriva u-prava v Gorici. Toda ti se motijo. Iz tujine namreč imamo poročila, da list redno prejemajo. Tako piše naša naročnica iz Švedske:
»Bliža se čas, ko poteče moja naročnina za KG, katerega redno in točno prejemam. Zato je tudi moja dolžnost, da točno izpolnim svoje obveznosti do lista... Lista sem zelo vesela. Vidim, da je še življenja in zavesti v primorskih Slovencih. Povedati moram še to, da je dobil KG nekaj novih bralcev. Pred nekaj meseci je prišlo sem še nekaj Jugoslovanov. Prišli so iz Avstrije. Med njimi je osem Slovencev. Vsem se KG zelo dopacle in ga radi berejo...«
Tudi od drugod imamo slična poročila, da list redno dobivajo. Zato smemo z dokajšnjo sigurnostjo sumiti, da kjer lista ne dobivajo redno, je krivda na domači pošti ali kje blizu nje. Saj ni mogoče misliti, da bi KG redno hodil na Švedsko, v Anglijo, Avstrijo, v kako tržaško ali go-
rato vas pa ne, če bi ne bili na delu nepoklicani pomočniki.
FINANČNI OBRAČUN
In sedaj zaključimo to kramljanje še s finančnim obračunom denarne nabirke v mesecu katoliškega tiska, kakor so nam čč. gg. poslali ali sporočili:
Goriška nadškofija
Stolnica	96.000	Jamlje-Dol	1.400	Ru>pa-Peč	24.425
Sv. Ignacij	34.270	Jazbine	2.100	Sovodnje	18.930
Sv. Ivan	10.200	Mavhinje	14.764	Šempolaj	17.000
Placuta	18.425	Mernik-Sk-ril j evo	11.315	štmaver	—
Devin	5.000	Nabrežina	5.000	štandrež	18.500
Doberdob	43.500	Pevma	5.050	Števerjan	12.000
Gabrje-Vrh	1.000	Podgora	11.360	Zgonik	7.000
Tržaška škofija
Mar. -dr. ul. Risorta	30.000	Salezijanci	2.600	Mačkoivlje	9.000
Novi Sv. Anton	24.700	Sv. Ana	3.700	Opčine	6.000
Sv. Ivan	21.670	Bazovica	16.500	Prosek	6.300
Rojan	17.300	Bol junec	6.050	Repentabor	1.500
Skedenj	17.600	Boršt	4.725	Riom-anje	2.500
Barkovlje	7.200	Dolina	11.750	Sv. Križ	13.650
Sv. Jakob	7.600	Ka-tinara	10.000	štramar	3.300
Sv. Vincencij	12.500	Kon-tovel	4.000	Trebče	3.630
GORIŠKI NADŠKOF AMBROSI ODSTOPIL
Povsem nepričakovano je goriški nadškof msgr. Ambrosi sklical stolne kanonike na izredno sejo v soboto ob 15,30. Tam jim je sporočil, da je zaprosil sv. stolico, naj ga odveže od dolžnosti goriškega nadškofa, ker je že v letih in ker zaradi bolehnosti ne more več v zadostni meri vršiti poslov nadškofije. Sv. oče da je njegovo prošnjo sprejel dne 15. februarja in ga razrešil vseh dolžnosti. Zato da se sedaj odpoveduje goriški nadškofiji, da pa bo
ostal še nekaj časa v Gorici kot apostolski administrator v upanju, da bo sv. stolica kmalu imenovala njegovega naslednika.
Kratko je bilo to sporočilo, ki je za vse prisotne prišlo tako nepričakovano. Novica o odstopu nadškofa Ambrosija se je potem kmalu razvedela tudi v mestu in na deželi, zlasti ko je o njej še isti večer poročal tudi radio in naslednji dan dnevno časopisje.
Nadškof rnsgr. Ambrosi nas torej zapušča, potem ko je preživel med nami 11 let od smrti pok. nadškofa msgr. Margottija. Zaželel si je pokoja in miru, kakor ga je užival toliko let za zidovi kapucinskih samostanov. Sv. oče je njegovo željo uslišal, zato tudi nam ne ostane drugega kot da sprejmemo odločitev sv. stolice kot božjo voljo in se ji podredimo. Medtem ukazuje Cerkev, naj verniki molijo k Sv. Duhu, da bo izbran vreden naslednik, ki bo v moči Kristusovega poslanstva uspešno vodil goriško nadškofijo po potih Resnice in Milosti.
Ko se nadškofu msgr. Ambrosiju že sedaj zahvaljujemo za vse duhovne dobrote, ki smo jih pod njegovo vlado užili, mu tudi želimo, naj mu Bog da, da bo še dolgo užival mirno starost in zasluženi delopust.
ASSISI - CILJ LETOŠNJEGA ROMANJA
Assisi je znamenito mestece in je eno najvažnejših romarskih središč v Italiji. Leži na griču sredi lepe in rodovitne Umbrije. Mesto je poznano iz -starih časov, a je zaslovelo predvsem po svojih svetnikih: sv. Frančišek Asiški, ustanovitelj frančiškanskega reda, svet-a Klara in sv. Gabriel Žalostne Matere božje (letos stoletnica smrti).
Mesto je ohranilo svoj srednjeveški značaj s številnimi stavbami, mestno palačo in trgom, ob-zidjem in utrdbami. Krasi ga več cerkva, kii spominjajo n-a asiške svetnike. Glavna je cerkev n-a-d grobom sv. Frančiška, ki je dvonadstropna. Zgornjo cerkev je poslikal Giotto (1296). Poleg Giotta so v Frančiškovi cerkvi -dejali še drugi slikarji in zato je to romarsko središče največji -spomenik italijanskega slikarstva iz 13. in 14. stoletja.
Na -sv. Frančiška spominjajo še posebno: samostan San Damiano (ki ga je Frančišek obnovil), cerkev S. Maria degli Angeli s Porcijun-ku-lo (cerkev je zgrajena nad cerkvico Porcijunkutle, -kjer je svetnik umrl) in samostan Eremo -delle oarceri.
Sveta Klara, ki je živela s -svojimi prvimi redovnicami klarisinjami v samostanu sv. Damijana, je pokopana v cerkvi, ki se po njej imenuje.
Assisi ni samo kraj zbranosti in molitve, ampak že nekaj let tudi važno študijsko središče. V mestu ima namreč svoj sedež ustanova Pro Civitate Christiana, ki skrbi za misijone, katoliški tisk in -raznovrstna srečanja izobražencev.
Ne daleč od Assisija je Perugia, kjer je, mnogo starin iz etrušk-ih in rimskih časov ter umetniških spomenikov poznejših časov.
Pojdemo torej v Assisi! Prijavite se čimprej!
wmmsrn
m
m*
1 .
JpisiiL
LJLJT
V’‘v
3
«
...
m,’
POGLED NA BAZILIKO SV. FRANČIŠKA V ASSISI
!l!lF
Razorožitvena pogajanja V Ženevi Zaupnica Fanfanijevi vladi »Knjižice«
Z nepričakovano potezo je Nikita Hiv-3čev sprejel angleško-ameriški predlog, naj se konferenca za razorožitev v Ženevi zač-ob navzočnosti zunanjih ministrov namesto ob navzočnosti predsednikov vlad, kakor je sam zahteval. Prav tako je spre-J®1 Kennedyjev predlog, naj se še pred Začetkom konference sestanejo zunanji ministri ZDA, Sovjetske zveze in Velike Britanije, da obravnavajo vprašanje o prevrnitvi nuklearnih poskusov in druga sporna vprašanja. Do tega predhodnega sestanka je res prišlo v nedeljo, ko so se obrali k skupni večerji vsi trije omenjeni kinanji ministri: Rusk, Gromiko in Lord
Home.
Istočasno je pa francoska vlada naznanila, da ne pošlje svojega zastopnika v Ženevo. Razlogov ni navedla. Sodijo pa, da so pač to običajne De GauMove muhe. ^ VVashingtonu so na splošno z zadovoljstvom sprejeli pristanek Hruščeva na an-Blo-ameriške predloge, čeprav to še ne Pomeni, da je sovjetska vlada spremenila svoje stališče o perečem problemu razorožitve.
Predsednik Kennedy je na svoji zadnji tiskovni konferenci ponovil, da je pripravljen preklicati obnovitev atomskih poskusov v zraku, če bi Sovjeti dali dejanske dokaze, da hočejo priti v doglednem času do zadovoljivega sporazuma o jedrskem °rožju. Izjavil je tudi, da bodo na konferenci v Ženevi, ki se je pričela 14. marša, govorili ne samo o razorožitvi, ampak fedd o Berlinu, jugovzhodni Aziji in o drugih spornih vprašanjih.
Razorožitvena pogajanja v Ženeva so se ferej začela v kolikor toliko zadovoljivem dračju. Opazovalci pripominjajo, da bodo zenevsiki razgovori ne glede na rezul-
tate, ki jih bodo dosegli, neke vrste priprava za neizogibni vrhunski sestanek v prihodnjih mesecih.
Bilanca alžirske vojne
Medtem ko v Evianu potekajo zaključna pogajanja med Francozi in Alžirci o ustavitvi bojev, je francosko vojno ministrstvo objavilo tragično bilanco sedemletne vojne v Alžiriji. Po teh podatkih je francoska vojska utrpela od 1. novembra 1954 do konca leta 1961 17.250 mrtvih (med temi dva tisoč muslimanov) in imela 52 tisoč ranjenih. — Alžirski nacionalisti -naj bi pustili na bojišču 151 tisoč mrtvih. V Alžiriji se je skupno bojevalo okrog milijon francoskih vojakov, kar pomeni, da je skoro vsaka družina poslala kakega svojega sina v Sev. Afriko, od katerih se marsikdo mi več vrnil živ.
Pariška vlada sfe je odločila objaviti podatke o izgubah v alžirski vojni v pričakovanju skorajšnjega oklica premirja.
ti
PoslanikKroll premeščen
Zahodnonemškega veleposlanika v Moskvi Hansa Krolla, ki se je moral že pred meseci zagovarjati v Bonnu zaradi domnevnih popuščanj Sovjetom v nemškem vprašanju, je bonnska vlada odločila premestiti. Po krajšem dopustu bo Kroll prispel v Bonn, kjer bo prevzel mesto sve-tovalca za vzhodne dežele pri zunanjem ministrstvu.
Zadeva Krolla je precej zamotana. Enkrat ga oprostijo, drugič pa ga kar premestijo. Njegov zadnji greh, ki mu ga očitajo, je, da se je zavzemal za priznanje meje Oder-Niša.
Za stolico slovenščine na tržaški univerzi
Na začetku seje akademskega sveta na tržaški univerzi je slovenski predstavnik B&te »ADRIA«, o priliki razprave o novem finančnem pravilniku dejal med drugim: *Vse lepe besede in tudi napisane točke imajo svojo veljavo v praksi edinole, ako ^klo dejansko meso postale, to se pravi, če bodo upravitelji raznih akademskih skladov dejansko ravnali pošteno in v korist celotne akademske skupnosti, kateri Odpadajo tudi Slovenci.«
Nato je tribun Miohele Zanetti (Inlesa cattolica) na široko govoril o raznih . eJaVtostih, ki jih je povzel tribunat in ožji odbor v preteklih mesecih. Akademike Zanimalo dejstvo, da so bili položeni temelji knjižni ustanovi »TERGESTE«, ki imela namen tiskati skripte za vse predmete z vseh fakultet in istočasno preskrbeti za ugoden knjižni trg, kjer bodo študentje lahko kupovali rabljene knjige P° ugodnih cenah. Ni potrebno, da posebej poudarimo, da ako se bo to tudi res ^vršilo, bo to dejanska potrditev točke 6/programa S.A.L. »ADRIA«.
Pri 'politični debati se je takoj za predstavnikom Safmtanastasom, ki je predlagal ^ko spremembo dnevnega reda, oglasil z daljšo intervencijo predstavnik S A.L. ABRIA Udovič Marko, ki je dejal med drugim: SLOVENSKA AKADEMSKA LISTA *ADRIA« je že od svoje ustanovitve polagala veliko važnost na ustanovitev stolice *a slovenski jezik na tržaški univerzi. Zato je udejstvitev prav te naše želje danes *felanska nujnost, katero je treba čimprej uresničiti. Slovenski akademiki, pred-Seni tisti, ki slovensko čutimo, smo ponosni na svoj jezik in na lastno kulturno *redicijo in verujemo, da se bo ta naša srčna želja tudi kmalu uresničila. Saj je *elia, da bi se slovenščina predavala na univerzi, čisto naravna. Danes v strokoven pogledu potrebujejo slovettščino profesorji slovenskih srednjih in strokovnih na Tržaškem in Goriškem, in to ne samo slovenisti, temveč tudi tisti, ki pouču-'e)o ostale predmete. Na znanstvenem področju pa je ta stolica potrebna zaradi stalno razvijajoče se slovenistike. Kot vsaka veda, tudi slovenistika v današnjem ^eŽnem času hitro napreduje. Hvalevredno bi bilo, ako bi tudi tržaška univerza Pripomogla k temu. Na tej stolici bi morali predavati izraziti slovenisti, strokov-“iaki, možje z znanstvenim zanimanjem in samostojno sodbo. Mislim, da je na tržaškem in Goriškem nekaj takih, ki bi se z ljubeznijo posvetili temu delu. Saj v tem starem, kulturnem osrčju Evrope, kot bi moral biti prav naš Trst, bi bilo zelo dobrodošlo in predvsem v korist medsebojnega spoznavanja jezikov in kultur, “ko bi se upoštevala ta naša želja.«
Nato je tribun dejal, da se zahvaljuje slovanskemu predstavniku za njegove fehtne besede, ostali svetovalci, ki so bili prisotni, pa so enoglasno pritrjevali. Med 'Hugim je omenil poslanca Brusasoa in druge, ki so že ob koncu preteklega lata Predlagali v italijanskem parlamentu ustanovitev stolice za slovenski jezik, kakor fedi nedavno intervencijo prof. Udine (trž. šefa za šolstvo), ki je usitanovitvi stolice Sklonjen im da zadevo sedaj merodajni krogi resno proučujejo.
V soboto popoldne je poslanska zbornica odobrila zaupnico Fanfanijevi vladi z 295 glasovi; proti vladi je glasovalo 195 poslancev, 83 (socialisti) pa se jih je glasovanja vzdržalo. Za vlado je glasovalo 268 krščanskih demokratov, 19 socialnih demokratov, 5 republikancev in še nekateri (3) neodvisneži. Poslanci nemške manjšine na Tirolskem se glasovanja niso udeležili, ampak so prej zapustili dvorano.
Proti vladi so glasovali: 137 komunistov, neofašisti (24), liberalci (21), monarhisti (9) in še nekateri drugi posamezniki.
Razprava v poslanski zbornici je bila zelo živa. Vanjo so posegli vsi glavni politični voditelji vseh strank. Kot razvidno so ostali v opoziciji tradicionalne desni-
čarske stranke (liberalci, misini in monarhisti) ter komunisti. Brvi nasprotujejo vladi predvsem zaradi tega, ker je vlada sprejela v program ustanovitev dežel in nacionalizacijo virov električne energije; komunisti pa ji nasprotujejo zaradi zunanje politike.
Socialisti so se, kot znano, vzdržali in s tem omogočili vladi prodorno večino (295 proti 195). Nemni je izjavil, da bodo socialistični poslanci pozitivno podprli vlado pri glasovanjih o izvajanju posameznih točk vladnega programa.
V ponedeljek pa se je pričela razprava v senatu. Glasovanje zaupnice bo takoj po zaključku razprave proti koncu tedna.
RAZNE NOVICE
Kongres pisateljev evropske skupnosti
V veliki dvorani Palazzo Veochio v Florenci se je v nedeljo 11. marca začel kongres pisateljev evropske skupnosti. Udeležilo se ga je 400 evropskih in italijanskih pisateljev in drugih oseb kulture in umetnosti. Goste je pozdravil florentinski župan Giorgio La Pira, prvi govor pa je imel profesor Ramte, ki je podčrtal odgovornost pisatelja v današnji dobi napredka in osvojitve vesolja. Pisatelj, je poudaril, mora biti vodnik civilizacije in nositelj resnice.
400 pisateljev iz 25 evropskih držav, med njimi 7 Nobelovih nagrajencev, je zborovalo v Florenci štiri dni. Med raznimi predavanji so proučili tudi temo »Pisatelj v odnosu do kinopredstav in televizije« ter prisostvovali tram kinopredstavaim.
Težka železniška nesreča na progi Bari-Milan
V Italiji, in sicer na progi Bari - Milan, je spet prišlo do težke železniške nesreče. Brzi vlak je v noči 8. marca v bližini postaje Castelbolognese iztiril. Posledice so bile strašne. Deset vagonov in lokomotiva so se iztirili, ostali pa so se zarili drug v drugega. Prtljažni voz je zadel ob neko hišo in jo močno poškodoval. Vlakovodja je prezrl opozorilo za zmanjšanje hitrosti na 30 km in je privozil s hitrostjo 90 km na uro. Pri nesreči je izgubilo življenje 13 oseb, nad sto pa je ranjenih, med temi nekateri zelo težko. Vlakovodja in oba strojnika so aretirali in jih stražijo v bolnišnici v Faenzi, kamor so jih prepeljali zaradi poškodb pri nesreči.
V petek 9. marca se je v Castelbolognese izvršil pogreb desetih žrtev. Pogreba se je udeležilo vse prebivalstvo skupaj s svojci nesrečnih žrtev. Tri žrtve so pa prenesli v rojstne kraje. Pogreb je bil na stroške železniške uprave.
Letalo je treščilo v goro
Tovorno letalo s petimi člani posadke je dne 8. marca treščilo v goro Velino na višini 2.300 m in se popolnoma razbilo. Vseh pet članov posadke je bilo mrtvih. Eden izmed njih, in sicer motorist Vitto-rio Donda, je doma iz Morara pri Gorici. Zapušča ženo in tri otroke. Razen enega so bili tudi vsi ostali oženjeni in so imeli otroke.
Ponovna rudniška nesreča v Nemčiji
Ni se še polegla žalost in vznemirjenost po zadnji težki rudniški nesreči v rudniku Luisenthal, pri kateri je 'izgubilo življenje
300 rudarjev, ko je prispela iz Nemčije vest o drugi podobni nesreči. V premogovniku »Saehsen« v Heessenu pri Ham-mu je prišlo do eksplozije, ki je povzročila smrt 29 rudarjev. Na srečo eksplozija ni povzročila požara, tako da se je večina rudarjev lahko še pravočasno tešila.
Iz Lokavca pri Ajdovščini
Po sv. Valentinu smo imeli v naši vasi kar tri mrliče, in sicer prvi je umrl Drejče čoha, po domače Milen od Slokarjev, bil je dolgoletni Hanskov Šlibar, kakor smo ga vsi poznali; par dni za njim je umrla njegova žena in zadnja je bila Marija Slokar, po domače Pulinčkovka, ki je vodila toliko let znano gostilno pri stari cerkvi. Vsi trije so učakali prav lepo starost nad 85 let. — Bog jim 'daj večni mir in pokoj, preostalim naše sožalje.
Ljubljanski predstavniki v Milanu
Uradna delegacija Ljubljane je bila te dni gost v Milanu. Slovanske predstavnike je sprejel župan Cassinis, podžupan Meda, druge mestne oblasti in gospodarski predstavniki.
Zastopstvo Ljubljane je izjavilo tisku svoje zadovoljstvo nad tem, kar so videli, in nad sprejemom.
Za žrtve potresa v Dalmaciji
Kot smo svoj čas že poročali, je sv. oče Janez XXIII. daroval za žrtve zadnjega potresa v Dalmaciji en milijon lir. To vest so objavile številne agencije in časopisi, med njimi tudi Primorski dnevnik 18. jan.
Sveti oče ob tisočletnici pokristjanjenja Poljske
V četrtek 8. marca je sveti oče sprejel v posebni avdienci poljskega kardinala Wyszynskega in poljsko kolonijo v Rimu. V nagovoru je izrazil veselje, da je prišel kardinal Wyszynski v Rim. Naročil mu je, naj škofom na Poljskem pove, da sveti oče spremlja njihovo delo in da želi, da bi mogli priti v Rim, ko se bo vršil vesoljni cerkveni zbor. Omenil je slavno poljsko zgodovino, ko so tudi v najtežjih razmerah in ze ceno visokih žrtev ohranili zvestobo katoliški Cerkvi. Izrazil je upanje, da bo drugo tisočletje življenja v katoliški Cerkvi — Poljaki se namreč pripravljajo na proslavo 'tisočletnice krščanstva — srečno in veselo.
Kardinal Wyszynski je naslednjega dne zapustil Rim in se odpeljal domov. Rekel je, da upa, da se bo vrnil na vesoljni cerkveni zbor v jeseni.
lllllllllllllllllllllllllllllllllIllllltlllllllllllKllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltllllllllll
Širite »Katoliški glas"
*1RRRE L’ ERMITTE	]	J
oJIajtoljša Lakiča
POVEST DOBRIH LJUDI 111 ■ i n i 11111 m i m m 11 rm i m 11111 n Moderni Pariš pred izbiro
Profesorja Perarja je z neko profesorico Poročil duhovnik, ki je bil hišni prijatelj ®tarjeve družine. Ker se je poroka vršila V kupni cerkvi sv. Frančiška Šaleškega, je Dovnik v govoru med sv. mašo razvil ahk o sv. zakonu tega velikega cerkve-i)e®a učenika.
»Sv. Frančišek Šaleški, v katerega cerkvi je napisal v svoji knjigi „Uvod v rePostno življenje” nekaj izredno lepih ^ani o sv. zakonu. Ko sem te dni prebijeva!, kaj naj vama ob tem slovesnem lv'jenjskcsn koraku povem, sem si mislil, Bi bilo najboljše, če bi vama te strani ar Prebral. Toda prepričan sem, da sta
a dobro podučena v verskih resnicah in
Bt*
čakala šele toga dne, da bi spoznala .°«nosti in pravice skupnega življenja...
Ki
Jub temu bi vama rad položil na srce
ai misli tega svetnika, ki jih je zapi-
sal z vso 'ljubeznijo do tistih, ki vstopajo v zakon.
Mlad fant je sv. Frančiška vprašal za svet in on mu je tako odgovoril: „Sv. zakon je kot kaka redovniška skupnost, kjer je treba pred zaobljubami preživeti dobo preizkušnje ali noviciat. Ce bi bila v zakonu dovoljena preizkusna doba enega leta kot v samostanih, bi bilo še manj zakonov kot je po redovih zaobljub."
Sv. Frančišek Šaleški je dobro poznal življenje in tudi vsakdanje preizkušnje dveh, ki stopita v zakon. On bi gotovo grajal mnogo mladih ljudi, ki hitijo v zakon, kot bi bil kak daljši ples, in so po nekaj mesecih razočarani, ker si postanejo tuji ali pa celo sovražni drug drugemu... In takrat se začne, na žalost, državljanska vojna v družini...«
Mijo bi bil rad pazljivo poslušal te besede o zakonu, saj ga je zadeva skupnega življenja začela živo zanimati, a je izglodalo kot bi *se bilo vse zarotilo proti njemu, da ni bil zbran. Najprej sta ga motili dve belooblečetni deklici štirih ali petih 'let, ki sta med govorom neprestano popravljali gube na svojih oblekah in še dra-
žili dva fantiča, ki pa sta hotela biti bolj olikana od njiju. Nato je moral Mijo pomiriti otroke in vrniti lastnici šop rož, katere ji je bila vzela njena sovrstnica.
Kar ga je pa pozneje najbolj jezilo, je bilo na svatbi pobiranje darov' treh blondink, ki so povsod rinile naprej in se postavljale ter je zato ostala Lenka bolj v ozadju.
Ko so se po večerji tudi zavrteli, je bil Mijo ves nervozen. Naprosili so ga, naj malo nadzoruje svatbo, da bo šlo vse v redu. Zato je moral paziti na to in ono in se ni mogel toliko muditi v Lenkini družbi, kot bi želela oba. Poleg tega je bila ena izmed ostalih treh družic sestrična njegovega najboljšega prijatelja Pavla in jo moral še njej posvečati posebno paž-njo. Ta .sestrična pa si je želela, da bi Mijo mnogokrat plesal z njo in on je, iz vljudnosti, to tudi naredil. Ta pa je, iz nagajivosti ali iz hudobije, zaupala svoje srčne vtise 'svojim prijateljicam, ki so jih zopet »zaupale« drugim prijateljicam.
»Glejte ga, našega Mija! Pleše samo s Pavlovo 'sestrično... Vidi se, da se je zagledal vanjo...«
CERKVENI ZBOR 1962	(23. številka
KNJIŽIC). Komaj smo v prejšnji številki poročali o knjižici »Zakrament onemoglih«, že je izšla nova knjižica z naslovom:: Cerkveni zbor 1962. To nepočakanost si lahko razložimo: nova knjižica vsebuje tržaško pastirsko pismo, ki smo ga končali brati preteklo nedeljo. Najbolj primemo je bilo, da je takoj na razpolago knjižica z isto vsebino, že po znani modrosti: kuj, dokler je železo vroče... Kolikor nam je doslej znano, je preteklo nedeljo zmanjkalo teh novih knjižic kar pri treh cerkvah v Trstu. Zmanjkalo je zlasti tam, kjer so verniki le razumeli, da je treba veliko in skupno zadevo cerkvenega zbora počasi dopovedovati tudi oddaljenim kristjanom. Zelo se motijo tisti, ki menijo, da katoliško čtivo berejo samo tisti, ki prihajajo v cerkev. Zato škofovo pismo, ki pride v roke mlačnega kristjana, nikakor ne ostane brez koristi, zlasti če znamo skromno darilce — knjižico — prijazno ponuditi, podariti in priporočiti. Malo je tako trdih, ki ne bi enkrat na leto radi brali škofovega pisma, ki jim pride v roke v lepi knjižici. Zavedajmo se vedno bolj, da resnično ne širijo božje besede samo duhovniki na prižnicah', ampak vsi, ki kakorkoli pomagajo širiti katoliški tisk! — Nova knjižica vsebuje poleg splošno važnega pastirskega pisma tudi papeški odlok o sklicanju cerkvenega zbora in molitev za vesoljni cerkveni zbor. Knjižico krasi lepa in pomembna naslovna slika in takoj na prvih straneh fotografija svetega očeta Janeza XXIII., ki sklicuje II. vatikanski cerkveni zbor. Na platnicah je tudi napovedano, da izide nova knjižica komaj tam za Veliko noč, to pomeni, da bodo poverjeniki KNJIŽIC imeli sedaj kar male počitnice. — KNJIŽICE se redno dobijo v vseh naših knjigarnah v Trstu, Gorici in Celovcu ter pri gg. duhovnikih. Cena: 50 lir za izvod.
ČUDEN NASLOV
Osupnjeni so gledali Dunajčani nekega jutra pred več leti na vratih sodne dvorane tablico z napisom: »Danes ob 9.30 obravnava Hudič proti Svetemu Duhu.« Bil je namreč bolniški strežnik z imenom Teufel (hudič), ki je tožil bolnišnico »Zum Heiligen Geist« (pri Svetem Duhu) zaradi neke zaostale plače.
Beseda da besedo in Mijo in njegova blondinka sta postala predmet šušljanja, ki je šlo od ust do ust. Lenka je prisostvovala tem ženskim marnjam s težkim sroem. Trpela je in se borila z začetki ljubosumnosti, ki so se pojavljali. Prvič je začutila v srcu ta občutek. Proti koncu je odšla z izgovorom, da jo boli glava, s klasičnim izgovorom, h kateremu se ženska zateče, ko se hoče zavarovati, da ji ni treba razlagati razočaranj, ki jih je doživela v svoji notranjosti. Izginila je, ne da bi komu povedala. Niti Mijo ni za to nič vedel.
Ko je opazil, da ni Lenke, je bil silno žalosten, a ni bilo pomoči. Pozno zvečer se je vrnil domov in, ko je odložil ženi-tovanjsko obleko, je na kratko pregledal potek dneva. Ničesar ni bilo takega, kar bi ga razveselilo; vse samo nečimrnost, sitnosti, nasprotovanja... In on si je pred svatbo zamišljal vse tako lopo, očarljivo! Od vsega je ostalo samo razočaranje... Bilo je vse kot kup milnih pen, ki se razblinijo v nič. Ko se je končno umiril, se mu je zdelo, da se oglaša v dnu srca zopet klic za višjimi vzori...
(se nadaljuje)
Radio Trst A
Teden od 18. do 24. marca 1962
Nedelja: 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 11.30 Oddaja za najmlajše: »Harfa v gozdu«. — 12.15 Vera in naš čas.
— 12.30 Glasba po željah. — 14.45 Vokalni oktet France Prešeren. — 15.40 Portret v miniaturi: Ima Sumac. — 18.30 Tržaški obiski: »Mačkovlje«. — 21.00 Ljudska opravila in opasila: (12) »0, duša, pojdi z mano«.
Ponedeljek: 8.30 Slovenski karakteristični ansambli. — 10.00 Prenos maše iz stolnice sv. Justa. — 15.00 Čajkovski: Tmjul-čica, balet-uvod, prolog in prvo dejanje.
— 16.30 »Kristus in sv. Peter po Nadiški dolini«, po stari legendi. — 18.00 Italijanščina po radiu - 19. lekcija. — 19.00 Postni govori: dr. Jože Prešeren: (4) »Zgodovinska gotovost o Jezusu Kristusu«.
Torek: 18.00 Šola in vzgoja: I. Theuer-schuh: »Pravo očetovstvo je junaštvo«. —
19.00	Pisani balončki, radijski tednik za naj mlaj še. — 21.00 Slovenske Lavre: (11) »Ivan Cankar in Ana Lušinova«. — 21.40 Koncert tenorista Dušana Pertota, pri klavirju Mirca Sancinova. Na sporedu so Smetanovi in Dvorakovi samospevi. — 22.10 Obletnica tedna: »Johann Wolfgang Goethe ob 130. obletnici smrti«.
Sreda: 18.00 Slovenščina za Slovence. — 18.30 Italijanski operni pevci: (12) »Mar-gherita Carosio«. — 19.00 Zdravstvena oddaja. — 20.30 »Pot v neznano«, igra. — 22.20 Gian Battista Lulli: Dies irae, motet za dva zbora in orkester.
četrtek: 18.00 Radijska univerza: msgr. Jakob Ukmar: Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov: (6) »Volitev novega papeža - postava letne spovedi in velikonočnega obhajila«. — 18.30 Koncerti v Augu-steu: Heroična doba 1915-1925 - 8. oddaja.
— 19.00 Lepo pisanje - vzori in zgledi mladega rodu.
Petek: 18.00 Italijanščina po radiu - 19. lekcija. — 18.30 Skladbe sodobnih italijanskih avtorjev - Luigi Dallapiccola: Pesmi iz ujetništva za zbor in orkester. — 19.00 Postni govori: msgr. Janez Vodopivec: (5) »Jezusova osebnost«. — 21.00 Koncert operne glasbe. — 22.00 Novele 19. stoletja: Wil-hclm Hauff: »Zgodba o kalifu štorklji«.
Sobota: 14.40 Jugoslovanske ritmične popevke. — 15.30 »Čudež dolgočasja«, igra.
— 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija - Nebesa - 19. spev. — 19.00 Pomenek s poslušalkami. — 20.30 Teden v Italiji. •— 20.40 Zbor Slovenske filharmonije.
Seja občinskega odbora
V odsotnosti župana je zadnji seji občinskega odbora v Gorici predsedoval podžupan dr. Gallarotti. Odobrili so najprej
400.000	lir za bolniške stroške in 1,000.000 lir za nakup zdravil občinskim revežem v lanskem novembru in decembru. Sklenili so nadalje, da bodo preuredili notranjost pokritega trga in drugače razporedili prodajalne mize.
Na predlog odbornika za šolstvo so odobrili slovenski nižji srednji šoli nakup radijskega sprejemnika. Odobrili so tudi izdatek za razsvetljavo, ogrevanje in napeljavo vode tehnično-trgovskemiu zavodu. Odbornik za občinske dajatve je predlagal spremembo nekaterih prometnih znakov1, kar je odbor sprejel. Odobril je tudi nakup poletnih oblek za mestne in poljske stražnike ter za občinske delavce.
Seja pokrajinskega sveta
V soboto 10. marca je bila zadnja zimska seja pokrajinskega sveta.Po daljši debati so zaključili razpravo o cestah v naši pokrajini. Najprej so razpravljali o cesti Krmin-Plešiv<>državna meja, ki bi jo bilo treba asfaltirati. Predsednik dr. Chiamta-roli je poročal, da so o tem že razpravljali s krminskim županom in da bo skušala to cesto popraviti občina s prispevkom države. Govorili so nadalje o cesti Devetaki-Doberdob-Selce, o cesti Gorica-Števerjan ter o cesti Gorica-Sovodnje-Zagraj. Ugotovili so, da sta od občin prevzetih cest edini oeasfal tirani števerjanska in dober dobska. Ta slednja je prišla sedaj pod pokrajinsko upravo, ki bo skušala doseči od države pomoč za njeno ureditev in asfaltiranje v celoti, kar bi bilo zelo potrebno. Pri števerjamski cesti so potrebna temeljita popravila zaradi neprestanih usadov'. Za sovodenjsko cesto bo načrt dovršen že letos, nakar bodo začeli z asfaltiranjem.
Šempolaj
Te dni poteka prva obletnica, odkar je prišel k nam preč. g. M. Mazora. S kakšnim veseljem smo ga takrat sprejeli! Hvaležni smo mu za vso požrtvovalnost -in
vse lepe nauke v tej kratki dobi bivanja med nami. Z vdanim srcem mu kličemo: Bog Vas živi in ohrani še mnogo let med nami!
Se to moramo omeniti, da se naši dobri ljudje tako malo brigajo za vse. Zgodovina dokazuje, da so Slovenci vedno ljubili cerkev in se zlasti ob nedeljah zbirali v njej in okrog domačega duhovnika. Človeško srce bi moralo živo čutiti, da je cerkev naš skupni dom. Pot zemeljskega življenja teče skozi njo. Ob rojstvu sprejme človeka v svoje varstvo, družino si ustanovi v cerkvi, cerkvena vrata se mu zadnjič odprejo, (ko umre. V cerkvi se dovr-šujejo najlepši in najusodnejši dogodki našega življenja. Zato bi morala biti cerkev bolj obiskana. Samo malo dobre volje bi bilo treba. Po naših družinah bi s tem samo pridobili, več srčne kulture bi bilo ter več 'razumevanja in ljubezni. Naše delo bi za to urico časa prav nič ne trpelo, ampak bi še laže teklo naprej in bolj umirjeno bi bilo.
FILM
V GORIŠKIH KINODVORANAH (od 13. do 22. marca)
CORSO: Tempesta in Normandija (Sl) Vita difficile (Sl)
II diavolo alle 4(0)
VERDI: Anonima divorzi (P)
Fuga a Berlino Ovest (O)
Ulisse contro Brcole (O)
Capitano Uragamo (O)
CENTRALE: Guerra gaucha (O)
SatellM contro la terra (O)
Guerra di Troia (O)
Strada infuocata (Oz)
VITTORIA: lene di Edimburgo (P)
Voce nella foresta (O)
A cavallo della tigre (Oz)
Pezzo grosso (O)
STELLA MATTUT1NA: La tempesta (V)
Opomba: V = za vse; O = za odrasle; Oz = za odrasle s potrehno zrelostjo; Sl = moralno slab film; P = prepovedan.
Nova zbirka za Marijanišče
Ob pomladnih kvatrah se vrši na Tržaškem nova zbirka za Marijanišče. Slovenski verniki na Tržaškem podpirajo dijake v Marijanišču in enega bogoslovca v semenišču. Za to šolsko leto je bilo sprejetih v Marijanišče 30 dijakov, prošenj pa je bilo skupno 44. To pomeni, da se dobi za katoliški zavod dosti prosilcev, samo če je prostora. Sedaj stoji upravni odbor Marijasnišča pred vprašanjem, kako zavod povečati, oziroma bistveno spremeniti, da bo v bodočem šolskem letu mogoče sprejeti več dijakov.
Marijanišče — kakor semenišče v mestu Trstu — dobiva ob vsakih kvatrah redno pomoč svojih 'zvestih dobrotnikov. Brez te redne podpore bi velika večina dijakov ne mogla študirati. To lepo zavesit imejmo, ko odločamo svoj dar za naše dijake v Marijanišču!
Za vsako novo zbirko izda vodstvo zavoda »POROČILO« na dveh straneh. Tudi ta skromni list naj lepo služi svojemu namenu in šhi zanimanje za zavod med vsemi Slovenci dobre volje!
Po satri navadi objavljamo pregled darov, ki ste jih zbrali po župnijah za Mari-jamšče ob zimskih kvatrah v decembru. Darovali ste sledeče zneske:
Sveti Križ	L	11.350
Prosek	L	10.900
Konto vel	L	4.000
Opčine	L	28.000
Repen tabor	L	3.000
Trebče	L	4.500
Bazovica	L	4.400
Katinara	L	7.500
Ricmanje	L	2.200
Boršt	L	10.050
Boljunec	L	5.640
Dolina	L	6.300
Mačkovlje	L	5.700
Žavlje	L	5.560
Skedenj	L	12.000
Sv. Ana	L	—
Salezijanci	L	6.700
Sveti Jakob	L	14.725
Sv. Vincenc	L	22.000
Sveti Anton	L	43.900
Sveti Ivan	L	18.980
Rojan	L	19.000
Barkovlje	L	6.060
Dr. TEOFIL SIMČIČ o tržaškem proračunu
(IV. nadaljevanje in konec)
Beseda o posebnem statutu
V svojem govoru, ki sem ga imel lani ob priliki diskusije o občinskem proračunu, sem se dalj časa ustavil pri ugotovitvi, da na žalost niti vladne niti občinske oblasti ne spoštujejo posebnega statuta, priloge londonskega memoranduma. Tudi letos se moram vračati k istim ugotovitvam. Pretekli petek se je eden izmed občinskih svetovalcev izrazil proti dvojezičnosti. Svo-je dokazovanje o nesmiselnosti izvajanja dvojezičnosti je potrjeval z resolucijo, ki naj bi jo izglasovali leta 1895. Temu svetovalcu bi rad povedal, da je od tedaj minilo skoraj tričetrt stoletja in da so se v tem času mnoge stvari spremenile. Bili sta dve svetovni vojni, mnoga cesarstva in kraljestva so se porušila, v Evropi in drugod so zrasle nove države, bilo je mnogo revolucij, izginili so in dan na dan izginjajo še zadnji ostanki kolonializma. Svet se je popolnoma predrugačil. Nacionalizem, ki je v preteklem stoletju samovoljno vladal, se je moral odreči svoji nadvladi v korist drugim ideologijam, ki imajo drugačne cilje in sredstva. Zagovarjati dandanes idejo, ki je že zdavnaj pokopana, je otročje in brezplodno. Toda ne glede na to, obstaja dejstvo, da je Italija podpisala memorandum v Londonu in njena dolžnost je, da ga spoštuje, če je veljaven. Prav v teh dneh se mnogo debatira o njegovi veljavnosti. Odgovor na vprašanje, ali je veljaven ali ne, bi moral biti po logiki pozitiven, kajti zavezniki so zapustili Tržaško ozemlje, katerega je zasedla Italija prav po določbah tega sporazuma. Toda zgleda, da za nekatere to ni popolnoma jasno. Tržaško sodišče je pred nekaj tedni izreklo, da londonskega memoranduma ni moč uveljaviti, ker manjkajo uveljavitvene norme. Pri nekem drugem procesu pred porotnim sodiščem v Rimu pa je državni pravdnik zagovarjal prav nasprotno mnenje, češ da je memorandum popolnoma veljaven.
Državni svet je s svoje strani določil,
Vsem dobrotnikom se Marijanišče iskreno zahvaljuje in priporoča. Za vse dobrotnike bo v hvaležnost sveta maša v nedeljo 25. marca ob 9h v openski župni cerkvi.
Porast delavnosti Hranilnice in posojilnice na Opčinah
V nedeljo, dne 11, marca je imela Hranilnica in posojilnica na Opčinah svoj redni občni zbor, ki se ga je udeležilo preoej članov kljub temu, da je bilo vreme zelo deževno. To je znak, da naše ljudi zanima delovanje tega domačega bančnega zavoda in da imajo vanj zaupanje.
Občni zbor je vodil predsednik, g. Josip Podobnik, ki je tudi obširno poročal o delovanju zavoda, o porastu članstva, o porastu hranilnih vlog in o vsestranski delavnosti. Ing. Milan Sosič pa je kot podpredsednik podrobneje razčlenil različne postavke, tako da je bilo članstvu možno pregledati vse potankosti delovanja.
Po poročilu nadzornega odbora je dohil upravni odbor razrešnico, nakar je bil izvoljen nov odbor, ki mu ponovno načeluje g. Josip Podobnik. Na tem občnem zboru je postalo jasno, da se je zavod tako zelo razmahnil in da je njegovo delovanje tako obširno, da so postali prostori, ki jih ima v najemu zadnjih pet let, pretesni. Upravni odbor se je odločil, da si bo zgradil nov sedež. Predsedniku je občni zbor dal polnomočje, da se v tem oziru zanima, določi in sklene nakup prostora in poskrbi za novo stavbo na Opčinah.
članstvo je odhajalo s tega občnega zbora zadovoljno, ko je videlo, kako uspešno lahko napreduje ustanova, ki jo vodijo pošteni in sposobni naši ljudje. Toliko bolj smo bili veseli vsi, ker je to sorazmerno mlad slovenski zavod in je razivil tako delavnost ter si je pridobil veliko zaupanje v vsej tržaški okolica.
Zavodu želimo še nadaljnjih uspehov v dobrobit zavoda samega, pa tudi v korist naših ljudi, ki se bodo lahko še dalje obračali na to domačo ustanovo.
Velike priložnosti ne napravijo junake ali strahopetce; odkrijejo jih le ljudem. Tiho in nezaznavno, bede. in v sanjah postajamo močnejši ali pa slabotnejši; končno pa nam kriza pokaže, kaj smo v resnici. (Camnan Westcott)
Jacqueline Kennedy na obisku v Rimu
Na poti v Pakistan in Indijo se je soproga ameriškega predsednika, Jacqueline Kennedy, ustavila preteklo soboto tudi v Rimu. Prispela je s potniškim letalom New York - Rim skupno z drugimi potniki in s sestro, princezo Lee Radziwill. Rimske dame so bile zaradi obiska najmodernejše ameriške dame v velikih skrbeh za svojo toaleto. Rimski saloni so imeli polne roke dela, vendar Jacqueline, čeravno zelo elegantna, ni polagala velike važnosti na toalete rimskih dam. Ko se je prikazala na stopnicah letala, je bil njen prvi pozdrav štirim tisočem oseb, ki so jo v dežju čakali že celo uro na letališču v Fiu-micinu, prisrčen nasmeh. V brezhibni italijanščini je Tekla: »Vreme je sivo, toda Rim je prelep.«
Na Kviiinalu je ženo ameriškega predsednika sprejel predsednik Gronchi, njegova žena in druge visoke osebnosti ter najimenitnejše rimske gospe.
V nedeljo zjutraj je gospo Kennedy sprejel sv. oče v privatni avdienci. Jacquelime je pozneje izjavila, da jo je očetovska prijaznost sv. očeta takoj osvojila. Sv. oče je daroval gospe rožne vence zanjo in za njene drage ter spominske kolajne. Na trgu Sv. Petra je predsednikovo gospo pozdravila navdušena množica 10.000 oseb, ki se je zbrala na trgu za običajni nedeljski blagoslov sv. očeta. Proti večeru je Jactjueline Kennedy odpotovala z letalom v Novi Delhi, kamor je prispela v ponedeljek zjutraj.
Duhovnika pa ne!
Čas za prejem velikonočnega svetega obhajila traja od 1. postne nedelje pa do praznika svete Trojice, ki bo letos 17. junija. Ne odlašajmo s to dolžnostjo! Prilike za sveto spoved je povsod dovolj, samo poiskati jo je treba. Slovenski spovedniki so na razpolago prav gotovo v tržaških cerkvah, kjer je redna služba v slovenskem jeziku, in te so: Sv. Anton, Sv. Ivan, Sv. Vincencij, Sv. Jakob, Barkovlje, Rojan, Skedenj, pri Salezijancih in Sv. Ani.
Ne pozabite na bolnike! Veliko odgovornost pred Bogom prevzame nase tisti, ki noče bolniku poskrbeti spovednika in z njim tudi sveto obhajilo. Bolniki ali njihovi sorodniki naj se ne bojijo za dom ali za bolnišnico prositi spovednika, ki slovensko spoveduje.
da londonski memorandum ni vrnil Italiji popolne vrhovnosti nad nekdanjo cono A, prav tako kot ne Jugoslaviji nad nekdanjo cono B. Na ta način je sporazum samo prehodnega značaja in bo veljal samo toliko časa, dokler ne bodo znova pregledali mirovne pogodbe. Iz tega sledi, da ima sedaj Italija v Trstu prav ono oblast, ki jo je imela Zavezniška vojaška uprava.
Kasacijsko sodišče pa je zopet drugačnega mišljenja, kot je dokazalo z razsodbo Z dne 21. oktobra 1961. Tu je rečeno: »Nobenega dvoma ni, da je Koper, ki spada v bivšo cono B Tržaškega ozemlja, pod popolno vrhovnostjo Jugoslavije.«
Zdi se mi, da lahko zaključimo s trditvijo, da je v sodih dneh memorandum veljaven, medtem ko v lihih dneh nima nobene veljave in da je v sodih dneh Tržaško ozemlje del Italije, medtem ko v lihih dneh ni vključeno v italijansko ozemlje.
V tem kaosu idej je samo ena stvar gotova: glavni vladni komisar je v Trstu prav po določilih londonskega sporazuma, če pa je torej memorandum veljaven za gotove stvari, bi moral biti tudi za druge. Kakšne so ostale težave, kakšni so ostali dvomi? Tako nihanje oblasti in trdna volja, da se ne bodo držali dane besede, ni nikakor častno za Italijo. Pacta sunt ser-vanda - pogodb se je treba držati! Demokratična vlada, kakršna, hvala Bogu, obstoja v Italiji, bi se podpisanih pogodb morala držati. V nasprotnem slučaju se bo vsako mednarodno življenje nujno znašlo v popolnem kaosu. Zato sem prepričan, da se bo vlada prej ali slej zavedala svojih dolžnosti. In občina? Ali je res, da mora občinska uprava nujno pasivno stati na strani in čakati? Prepričan sem, da ne. Zato vabim gospoda župana in odbornike, da prevzamejo na svoja ramena iniciativo pri rimski vladi, da dokončno razčisti vprašanje. Če se bo odbornikom posrečilo pripraviti vlado do tega koraka, bodo napravili neprecenljivo uslugo mestu, saj smo vsi globoko zainteresirani, da se zadeva čimprej uredi.
V pričakovanju ureditve pa bi lahko odbor uresničil one točke memoranduma in posebnega statuta, ki ga zadevajo. Na tem mestu bi poudaril, da tudi v slučaju uresničitve po občinskem odboru onih točk, ki ga zadevajo, še ne bomo prišli do dvojezičnosti, ki se je nekateri krogi tako zelo bojijo.
In vendar bi bilo tako lahko zadovoljiti slovensko manjšino. Najprej bi bilo treba odstraniti sum, da se nas hoče potujčiti. Toda če hočemo doseči, da se bomo Slovenci otresli te sumnje, je treba menjati politiko do nas. Dokler se bomo morali boriti za svoj obstoj, je jasno, da se moramo postaviti v bran. Dandanes se slovenska manjšina še vedno ne počuti popolnoma enakopravna ter se v veliki večini skriva. Najboljši dokaz za to nam je bilo zadnje ljudsko štetje. Neki časopis, ki je običajno dobro informiran, je pisal, da se je samo 13.000 ljudi izreklo, da so Slovenci. Ta številka je smešna ter jemlje objektivno vrednost številu. In prav ta pičla številka nam jasno dokazuje, kako se pripadniki slovenske manjšine čutijo zapostavljeni. Obstoja še vedno strah pripadnika, da mu slovenstvo prinaša neki »diminutio capitalis« ali v modernem izra-ženju povedano, da pripadnost slovenskemu narodu nujno postavi pripadnika v manj vredno skupino.
Ko se bo ta strah razblinil, se bo tudi dokončno uredilo vprašanje slovenske manjšine.
Nikakor ne bi hotel, da bi te moje besede razumeli napačno. Ne govorim jih, ker bi mi jih narekoval nacionalistični duh. Nikakor ne! Vedno sem posvečal vse svoje moči in jih bom tudi v bodočnosti za mirno sožitje med Slovenci in Italijani, ki živijo na tem področju. Želim si, da bi bila sila po nadvladi enega naroda nad drugim dokončno pokopana in da bi na njeno mesto prišle modernejše ideje, ki bi se bolj skladale z evropeizmom, v katerem sedaj živimo. Vem, da čas mirnega sožitja ni daleč, vendar se žalostim nad dejstvom, da je ta prehod tako počasen in da naletava na toliko težav.
Zato vabim demokratično upravo naše občine, da pospeši prizadevanja za sožitje, da dokončno pretrže vse vezi, ki jo vežejo na preteklost in da začne z novo dobo, dobo poštenega sodelovanja med večinskim in manjšinskim narodom. Samo na ta način bo mogoče rešiti težko vprašanje, ki že sto let zastruplja ozračje našega mesta, ki nam je vsem tako pri srcu.
dr. Teofil Simčič,
občinski svet. Slovenske liste
Ricmanje
PRAZNIK SV. JOŽEFA
Služba božja se bo v naši cerkvi vršila na Jožefovo podobno kakor že prejšnja leta. Tihe sv. maše ali z ljudskim petjem bodo v dopoldanskih urah: ob 7'1, 8‘‘, 9* in 12A. Slovesna sv. maša bo ob 10.30. Po poldne pa se bomo zbrali k postni P0-božnosti sv. križevega pota ob 14.20; nato bodo ob 15.30 slovesne litanije in blagoslov z Najsvetejšim. Končno bo še večerna sv. maša ob 17'1. Pri vsaki sv. maši in pri popoldanski pobožnosti bo vedno tudi kratka pridiga. Prilika bo tudi za sveto spoved.
Poplave in mraz po svetu
Zima se letos kar noče posloviti. Medtem ko je bilo lansko leto v tem času & vse v cvetju, letos vsa priroda še spi zimsko spanje. Iz raznih krajev sveta priha-jajo poročila o mrazu, viharjih in poplavah. Hude poplave so bile pretekli tede? zlasti v Jugoslaviji, kjer so reke SavSi Bosna, Drina, Morava, Nišava in drug* manjše reke prestopile bregove in preplavile širna 'področja. Na srečo ni bilo človeških žrtev.
Silno neurje je zadelo tudi ZDA. V Ne*’ Yorku je zahtevalo 35 smrtnih žrtev, 8 oseb pa pogrešajo. Brez strehe je ostalo šest tisoč oseb. Izprazniti so morali razD® obalne kraje. Predsednik Kennedy je proglasil vzhodno obalo ZDA za prizade® področje.
Tudi ob angleški in irski obali so divjal« silne nevihte. Valovi, do 15 m visoki, drveli proti obali s hitrostjo 150 km n3 uro. Temu se je pridružila še visoka plima, da je bila škoda vs-led teh vremenskih neprilik res velika.
Ligurijo je ob koncu zime znova obiski sneg. Prvič je snežilo v Genovi. Na gričib Albaro je bil sneg v živem kontrastu z že cvetočimi drevesi. V Apeninih sta sneg poledica onemogočila promet čez prelat in tudi južna Italija je bila bičana od hodih viharjev.
OBVESTILA
—
KMEČKA POSOJILNICA V DOBERDOB^
obvešča svoje člane, da bo imela občili zbor v nedeljo 18. marca ob 11. uri n* svojem sedežu. — Dnevni red: branje zapisnika, poročilo tajnika in drugih odbornikov, slučajnosti.
LISTNICA UPRAVE
Naročnike v ZDA in Kanadi opozarjam0, da znaša naročnina na naš Ust 4 dol. in pd'
DAROVI
Za Katoliški dom: Cej Jožef 500; Slok®1 Terezija 1.000; Orel Marija 1.000; UrŠ$ Marija 1.000; Munih Katarina 1.000; Bu' mar-Pooarini 1.000; družina Žgavec l.OOOr Saksida Rudolf 2.000; Bratina Pepirna 1.0001 Makuc Frančiška 1.000; Makuc Pavla 1.0001 Brezigar Ana 1.000; Humar Jožefa 500« družina Jež 300; družina Makuc 400; drU" žima Kumar 300; družina Leban 300; dr15' žima Gulim 200; družina Kralj 200; družina Sušmelj 200; v spomin hlagopokoj^ gospe Eme Čehovin, daruje F. Podgornik 1.000; družina Košuta iz Sv. Križa, o*' mesto o vetja na grob pok. Rudolfa Košu**
1.000	lir za KD in 1.000 lir za KG.
Razni darovalci so plačali vse sede# v dvorani v zahvalo Bogu, da imaii^ Dom.
Vsemogočni naj jim bogato poplača. $ vsi pa izražamo našo hvaležnost.
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ■' nami sočustvovali ob težki izgubi naše# nepozabnega očeta
RUDOLFA KOŠUTA
Še posebno se zahvaljujemo g. župnik11' pevcem za pretresljive žalostinke, dar0-valcem cvetja in vsem, ki so dragega kojnika spremili na pokopališče.
žena FRANČIŠKA otroci RUDOLF, SLAVIC*' FANI, ANGELA in vsi ostali sorodniki
Sv. Križ pri Trstu, 8. marca 1962
OGLASI
Za v«ak mm višine v širini enega stolpe*' trgov«ki L 20, osmrtnice L 30, več 7^ davek na registrskem uradu.
Odgovorni urednik: msgr. dr. Fr.
Tiska tiskano* Budin v Gorici