DOGODKI MED NARODNOOSVOBODILNO VOJNO V ŠOLSKEM OKOLIŠU GABRK Vojna vihra, ki je divjala štiri leta po slovenskem ozemlju, je zajeila v svoj vrtinec tudi sicer tiho Poljansko dolino in vzbudila v ljudeh prej prav mailo opazno narodno zavest. Njena jugozahodna hriibovska polx>čja in grebeni Kovskega. Val- tarskega. Bukovega in Črnega vrha, zaključno s Pasjo ravnijo so bila žari.šča najhujših bojev med partizani in nemškim okupaitorjem. Tako dolinci, kakor raz treseni in osamljeni prebivalci hril>ovsikih predelov, so živeli v stalnem strahu, kdaj se jim bo odtrgala nit živiljenja. Pripravljeni na vse S'0 po svojili močeh poanagaili partizanski vojski, ji mudili zavetje in jo oskrborvali s hrano. Pa kakor ima vsaka svetinja dve plati, svetlo in senčno, tako se je tudi v tem okolišu poka zala sončna stran v obliki domačih izdajalcev, okupatorjevili podrepnikov. K sreči, da jih ni bilo mnogo in nis^o mogli dosti zavirati partizanskega vojskovanja, ki je imelo pred seboj edini cilj: premagati vse ovire, uničiti okiipatorja in njiliove •pomagafe ter osvoboditi domovino. V naslednji kroniki navajam kronološko naj važnejše dogodke v tem okolišu od okujpacije do osvoboditve. Dne 6. aprila 194.1 se je na občini Zminec osnovala vaška straža za zaščito zaledja, ker je bila naša država napadena. Po dobrejn tednu so prišli italijanski okuipatoiiiji. kate.re so nato zamenjali Nemci, k: ])a v očeh starih ljudi niso kazali t'stega uipaiija kot nekdanji Avstrijci iz »dobrih časov goldinarskc valute«. Okupator je takoj pričel s pnitiskom. Šola je morala biti zaprta, učiteljstvo pa se je umaknilo v zasebno hišo \^ Brode št. 8. Stroga in surova Jieniška komisija je ljudi rasno pregledala. Takoj nato v juliju so Nemci že vozili Poljance v nabito polnih kamionih v izgnanstvo v Snbijo. Od tu je bila takrat izseljena družina Jožeta Sovinca, krojača iz Brodov. Ob vsakem prehodu Nemcev po dolini so se ljudje šli sikrit v gozdove in se nato vračali domov. Pojavili so se lepaki »Karnten rufft euch!«, po naše »Koroška vas kliče!^^ Kmalu nato smo zvedeli, da nismo več .Slovenci, temveč Oberkrainerji. zatem pa je bil kmalu organiziiran »Karntnervolks- bund«. V Škofji Loki se je v farovžu vgnezdil gestapo. Kontraakcija pa je tudi že bila na delu; pojavili so se prvi bojni klici ()F. Ker so se v.si tulkajšnji domači funkcionarji, razen ene izjeme, prav hitro znašli, kakšna je situacija, so bojkotirali vsak okupatorjev ukrep. .•Ortsgruppen- fiihrer« je bil neki Buirger, neizobražen, silno domišljav in naravnost zabit koroški Nemec, iki je vse veirjel. kar mu je kdo od domačih funkcionarjev natvezil. Takrat tu še ni bilo nemšike posadke, bi^la pa je v Poljanah. V juliju je iprišel v gabrško šolo nemški učitelj, ki ni zjial besedice slovenski, v avgustu pa še drugi učitelj. Otroke so učili liitlerjanskih pesmi — obenem pa so že zapokale na Gorenjsikem prve ipartizansike puške. Tudi za odrasle je bil organiziran ipouk nemščine v Brodeh ipri Oblaku. Zaradi partizanske vstaje so tla Nemcem pos;tala prevroča in učiteljstvo se je pričelo odpraviljati nazaj, od koder je prišlo. Pa se je ob odhodu nemškega nčiteljstva nam v sramoto našel človek, ki se je od njih v imenn prebivalstva pred šolo javno poslovil ter jim v znak zaslug izročil Tiarooje cvetja. Oziračje je postajalo vedno bolj napeto. Vesti o delovainj/u partizanov S'0 se nuiglo širile, po diriigi strani pa so bili nukrepi že besnih Nemcev vse strožji. Dne 24. idecembra 1941 so vse bližnje hribe na desnem bregu 8ore zasedli partiiizani. Razdrli so v noči na božič vse mostove in se utrdili na Valtar.skem in Biu;koivem vrhu ter na Pasji ravni. Nemci so zasedli vse položaje levega brega in se nastanili po vseh hišah. Izjavljali so, da so Luksemburžani in da na partizane ne bodo 65 streljali. Tukajšnje funkcionarje so svariili pred pvoveljnikoin lin nekim zagrizenijn jKKioficiTJem. Partizani so napadili kolono avtomobilov z Osojnika pri Poljanah. 26. iin 2". decembra so poteikali ostri »{Kjpadi z Nemci, ki so skušali od vseh strani prodreti do partizanskih položajev. Nemci SH) imeli velike izgube v MJaki in na Pasji ra-vni, ipa ludii "partizani so imeli nekaj iagub. 28. decembra so se partizani umaJknili v Zmincu čez Soro QD preko vasi So potnice odšli v Selško dolino. Nemci so zasedli .pravdne pvartizanske položaje, se zvečer vrnili v svoja izhodišča, drugi dan pa začeli z represalijanii nad probivail- stvomi. Ustrelili so posestnika Janeza Demšarja iz Valtarsikega vrha ter njegovega hlapca Janeza. Naslednji dan 30. decembra so zažgali njegovo hišo in še nekatere druge. Več moških prebivalcev so odgnali. 22. januarja 1942. Mraz S-t stopinj. Skupina partizanov je prešla Gabrško dolino, prešla v Srednji vas.i Soro ter odšla v Vinharje nad Poljanami, kjer so se nastaniili pri kmetu Muhu. Proti jutru, ko je bilo 27 stopinj mraza, so jih napadli Nemci. Govorilo se je o izdajii. Padel je tudi Pavel J6 .Slovencev i« tiukajš- njega območja in iz Poljan, katere so odvedli iz (krajev dotedaiijUi borb v dneh 25. do 29. januarja. Nemci so razvili nekakšno amnestijsko propagando, naj se parti zani vrnetjo na domove, da se jim ne ibo mič zgodilo, če bodo ulx>galii. Res jih je nekaj nasedlo in so se vrnili. Nemci so j.ih v Poljainah obkolili in z avtomobili odpelijali. 24. aprila so Nemci aretirali posestnika Jožeta Koširja z Valtarskega vrha ;in ga odpeljali -v Begunje. 28. apriila so izvedli naši borci napad na avto v Birodeh in dva Nemca težko ranili, eden pa je ibil mirtev. Borec Pavel Petemelj iz Vinharjev je pristopil ,k aTtu. kjer ga je ranjeni Nemec ustrelil. Po nekaj dneh je bil izvršen prav ma fetem mestu še en taikšen napad na vozilo s prikolico. Po prizadevanju iPavla Mraka, da je v Begunjah zaprti Jože Košir »strašanski sovražnik paritizanov in kiomiuiistov«, je bil imenovani izpuščen in je še naprej kot prej X vsemi sredstvi pomagal partizanom. 21. maja je bil izobešen lepak z imeni 20 ustreljenih, že prej, 18. aprila, pa že s 50 ustreljenimi. To svarilo je učinkovalo le nasprotno, kot so misilili Nemci. T^judi niso prestrašili; iiastailo je ogorčenje in še večje sovraštvo do okupatorja. 5. junija so Nemci pniče^li snubiti dn odrejat! domačine, da bi ipomagalii nem škim patruljam. Do iega v praksi siploh ni prišlo, iker so se Nemci domačinov bali. zato so to idejo ikmalu opustili. 19. junija .so partizani napadli avtobus na progi Škofja Toka—^2iri ter ga uničili. iPiri tej akciji je bila ranjena Justina Kržšnik z Bukovega vrha. 26. junija so partizani zasek-ili čez noč cesto med Gabrkom in Zmincem. Na padli so avito in iga uničili. Nekaj Nemcev je bilo mrtvih, ranjen pa je biil tudi M. J. iz Gabrika. :kii je na zahtevo Nemcev čistil cesto. 28. junija so partizani okdli 9. nre dopoldne izvedlii akcijo na policijsike tovorne avtomobile v smeri Poljane—Škofja Toka, ki so vozili Nemce na hajke. To pot so ibili natppani v dveh avtomobilih in nameaijend v Škof jo Loiko. V Ijogu. v bližini go.stilne Pri Cvelbarju. je prva skupina partizanov iz zasede odprla ogenj iz mitraljezov. Zasede so ibile postavljene tako na gosto, da sta bila avto mobila stalno pod ognjem mitraljezov. Veliko Nemcev je bilo ubitih tn lanjeinih. kar se je poznalo po siledi ikrvi za avtomobili. Nemci so kot divji streljalii vse križem; sikozi okna obcestnih hiš ter na mimoidoče ljudi, ki so jih sreča vali. Od teh sta bila taikrat ubita Jože Habjan iz Gabrka in Potočnik iz Breznice, več oseb pa je bilo ranjenih. Od takrat se Nemci niso vec vozili tako natlačeni, temveč le po nekaj z nabitimi puškami, pripravljenimi na s-trel. 26. jilliija ob 15. ari go Nemci pripeljali iz .Škofje Lotke 7 tamkajšnjih doma činov in jih v Brodeh ob cesti ustrelili. Pokopali so jih na mestu. Ker pa so svojci in tukajšnji domačini grob stalno zasipavali s cvetjem, je to Neancem presedalo, da so jih izkopali in odpeljali. 2. avgusta so Nemci razglasili nagli sod. kot da bi ga do tedaj ne izvajali. Uvedli so tudi poklic i jsiko uro. 66 { 31. avgusta je bila ponovno organizirana partizanska akcija na policijske avto mobile, ki so se pripeljali iz Poljan. Akcija je bila izvedena tik nad žago Pavla Mraka iz Gabrika. Nemci so vdrli v njegovo hišo in ga tirali proti šoli, da ga ustrele. Zanj se je zavzel orožniški oficir iz tukajšnje šole. ki je bil že dalj časa tu ter je baje imel zveze s partizani, kar pa ni dokazano. Pavla Mraka s tremi •iinovii so odvlekli v šolo, kjer so jih hoteli došli Nemci že ipred šolo ipoiviti, ko so šli mimo njiih. Nad dve mučni uri so se vleikla pogajanja, iprotesti obtožencev in ipogovori z gesta|>om v Skofji Ix)ki. Ta čas je policija odšla naprej in po težjih pregovorih so bila živiljenja vseh štirih to pot še rešena. Čeprav 50 bili nekateri Nemci v takih okoliščinah morda navidezno naklonjeni in prizanesljivi, jim ljudstvo ni nikoli zaupalo, ikajiti ito je bila le rnjDiova taktika za druga še podlejša dejanja. T. -septembra so Nemoi vipoklicali mlajše moške, da so morali iplesti žične ovire na meji proti Italiji. Ob mejah in na iprehodili so pričeli izsekavati drevje. Pojavljati so se pričeli tudi raztrgane!, ki naj bi kot partizani izvabljali iz ljudi potrjene podatke za Nemce. Nis(>kLicanili v nemško vojsko, a so odšli v partizane. Vsak je že (prej »potrebil pot« ter se predhodno osikrbel z orož jem, imto pa so vsaik v svojo stran otlšli v partizane in tako zmešali Nemcem vise načrte, ki so za odhod dobro vedeli in zajto .budno stražili. da bi preko odhodnikov izvohali ipot do partizanov. Od teh 6 so 4 srečno dočakali osvoboditev, dva pa sta bila ujeta in nato ustreljena. Novi komandant tukajšnje nemške postojanke v šoli je bil nek brutalen Hunajčain, ki je sani liodil na stražo in stalno oprezoval, kje bi našel kakega partizana, ki se ponoči skrivaj vrača domov. Naši fantje niso ogirožali svojih domačih, temveč so javjijaili skriven ikraj, kjer so se sešli z njimi. 20. aprila je bila izvršena akoija na nemško patruljo med Logom in Ornim vrhom. Patrulja treh mož je bila uničena. Jurij Stanonik iz Loga pa je orožnikom preveč oholo odgovarjal, zato so ga zaprli, a kmalu nato izpustili. 21. aprila so partiizani izvedli akcijo .na motorna kolesa s (prikolicami. Eno vozilo je bilo uničeno in trije Nemci mrtvi. Odslej so po dolini patruiljirali z oklop- nimi motorji in to z največjo brzino, a partizani so napadali dan za dnem. 24. aprila.okrog 9. ure so Nemci pripeljali na avtomobilu v spremstvu oiklop- njiikov 8 Slovencev iin ijih na nasprotni strani vasi Log oh obeh straneh ceste postrelili. Popoldne ob 5. uri so na kraij usmrtitve pripeljali Pavla Mraka in brata Jerneja, Janeza Bogataja in Matevža iPlatišo. ki so morali mrtvece nailožiii na avtomobile. Ležali so v cestni luži, z zvezanimi rokami na hrbtu, ostamki vrvi pa so bili še na deblih bližnjih dreves. Na arvitomobilili je bilo dračje, kamor so položili mrtvece. Vsak je bil prestreljen sikozi prša in roke ter v čelo. Nemci :so opazili, da so imenovani opraviili to delo molče in s sipoštovanjem. Ko je bilo opraviljeno, je pristopil komandant tiuikajšnje postojanke in ves .sključen, bodisi iskreno ali hinavsko rekel: »Mi nismo tega krivi.« Prisotni pa so hladno odgovorili in se razšli. Da so Nemci prav te štiri določili za nakladanje mrtvih, je pa dalo sliitiita, da so imeli to gesto za tiho grožnjo. Od 2. do 4. av^gusta je bila nemška hajka po Žirovskem vrhu. Tam je bil težko ranjen partizan Pavle Mrak-Jelen iz Gabrka. Sprva se je zdrarvil v neikem mliiru blizu Zirov .pod oskrbo žirovsikega zdravnika, nato pa je bil preaneščen v •Srednjo vas k Anževou, ikjer ga je zd.ravil skritega v gornji sobi gore.njevaškii zdravnik dr. Milan Gregorčič. •51. avgusta s^o Nemci odpeljali družino Ivana Mraka iz Lo.ga v taborišče v št. Vidu. Pri zdravniškem pregledu pa so odšli ven pri stranskih vratih, stražo pa pustili v čakalnici. Taiko se jim je posrečilo pobegniii. 24. septembra so iNemci izvedli hajko od Medvod v Poljansko dolino do Loga. Uspeha niso imeli. Med tem časom je bilo še 'več hajk, a Nemci niso us,peM jKMnem.bnih uspehov. 12. oktobra so Nemci ujeli partizana Franca Mraka iz Gabrka. Iz hajke v Javorjah iso ga odpeljali v Begunje. '* 67 2i. oktobra je bil izvršen množični partizanski napad na vse vrste nenišiiih vozil na vsem obmoeju Skofja Loka—Poljane—Ziri. Na otlseku Gabrk—Li>g—Visoko so bili napadi M dni tako siloviti, da se je s-Dvražnik omejil le na najnujnejši prevoz hrane svojim enotam. 51. oktobra j<> sovražnik streljal .s topovi v vas Ureznic-o in zažgal več posi(/pij. 11. novembra so partizani napadli sovražnikove avtomobile na Logu. Nemoi so streljali in pri tem iposkodovali zgodovinsko jK^membno cerkvico .Sv. Volbenka. Hajke so se nadaljevale v območju med Selško dolino in Poljansko dolino. Nemci so streljali vse križem po Gorenjskem slovenske talce. 8. januarja 1944 so Nemci ustrelili več talcev v .Mengšu, med njimi tudi v Begunjah zaiprtega partizana Franca Mraka iz Gabrka. 3. februarja so partizani minirali sovražnikov oklopnjak na csti nasproti Loga. 9. februarja so Nemoi aretirali in ustrelili v Skofji Loki 50 talcev. 25. februarja .s.o iz zasede v Zmincu ustrelili partizanskega kurirja, ki je jezdil .skozi vas. 5. marca so se pričeli zbirati v .ikofji Loki nekateri fantje in možje iz tukajšnje okotliice. ki so se zaradi svojega zadržanja proti NOB zbali naših borcev in se zatelkili v varstvo sovražndJca. 8. marca so ipriišli belogardisti iz Črnega vrha (močna domača postojanka) ter delaili nasilje in pre.isikave ipo hišah. Kar jim je bilo po godu, so ukradli. 12. marca je bil v Skofji fvoki pripravljen sestanek organizacije belogardistov. Piaptiizam so 'izvedli akcijo dn devot belogardistov ubili, nekaj pa je bilo ranjenih, med njimi tudi va.ščan iz Loga. 15. aprila so belogardisti iz Loke že prišJi v Gabrik ter lovili mlaj.še moške, kolikor ,niso že 'prej pobegnili v gozdove. Nastc/jjali so zelo surovo, ljudje ipa so jih zaradi njihovega obnašanja obsojali. 15. aiprila s^o lielogardisti aretirali Jerneja Mraka iz Loga in ga izročili gestapu v Škofji Loki, od koder je bil interniran v Mautliausen. 24. aprila so ipartizani izvedli na^ad ma šolo v Gabrku. kjer je bila, kot že rečeno, precej .številna nemšika {Khstojanka. Nemci so postojanko sprem.enili v pravcato trdnjavo s piiškarnicami v oknifi in štev^ilnimi rovi in bunkerji po sori škem vrtu. Vsa šola je bila v strelnih linah, na vrhu poslopja stražni stolp, kjer je stalno biila straža. Vrata so zapirali s težkim železnim drogom in veliko verigo, ki je dopuščala le toliko odprtine, da je samo poedinec mogel skozi nje. V notra njosti so bile debele varovalne barikade iz gramoza za obrambo zidu. Rovi so držali v samo stavlx) in so se zapirali z 2 cm debelimi jeklenimi vrati. Napad je biT ponovljen 2. maja. Partizani svarijo omahljive družine pred sodelovanjetn z okupatorjem. 6. maja so pa/rtizani izvedli nabiralno akcijo, in to v živini in živežu pri posestnikih v Logu. Raznovrstne akcije partizanov, belogardistov in Nemcev se nadaljujejo. Vrste se ponovni napadi na nemško postojanko v šoli v Gabrku. 8. junija sta 'bila med hajko zajeta Ivam Mrak z ženo iz Loga in odpeljana v internacijo v iNemčijo. 27. junija je bila zopet izvršena akcija na šolo v Gabrku. En Nemec je bil težko ranjen, en partizan mrtev. V teku je bila tudi partizanska akcija v Logu im Visoikem. 20. julija poročajo, da je bila belogardisitična postojanka na HotavLjah uničena. 23. avgusta so belogardisti napadili in uničili partizansko tiskainio, ki se je nahajala v bližini Brodov. Ker je straža borce pravočasno obvestila, žirtev ni bilo. 24. septembra so partizani prečkali cesto pod Volbenkom. Takrat so privoizili sovražnikovi oklopnjalki, ki so takoj pričeli streljati na težko otovorjene paritizane. ki so iskali kritje ob razvoženi cesti. Nemci, kar do tedaj še nikoli »iso storili, so iposkakali iz zadnjega oklopnjaka in po hribu prišli nič hudega slutečim iparti- zanom za hrbet. Takrat je padlo 8 partizanov, ki so jih domačini }>okopaii v skupni grob. 68 2. oktobra so partizani minirali cesto pri Pftruzovi žagi v GabrJvu. Fin Nemec je bil mrtev, 4 pa ranjeni. 21. oktobra se je na.ša vojska umaknila iz Gabrka. Ponoči 25. oktobra pa so partizani j>()novno napadli že močno poškodovano postojanko v gabrški šoli ter ^ fO do jutra razbijali z minami. Popoldne je nemška postojanka zbežala iz šole preko .Sore v irozdove. Zvečer tega dne so partizani vdrli v šoJo in jo zažgali. 26. oktobra so pridrli v Gabrk 3 tanki z dvema oklopnjakoma. Preko Staniš so prišli Nemci, katerim so se pridružili ubežniki iz šole. Po krajšem streljanju na partizane so se odpeljali v Skofjo Lako. 29. oktobra sta bili ponovno napadeni postojanki v Gabrku in v Poljanah. Postojanka v Poljanah je padla v partizanske roke. 10. novembra je partizanska vojska izvedla v Gabriku mobilizacijo vseh mlajših moških. 18. oktobra se je vselila nemška policija v Tavčarjev dvorec na Visoikem. Belogardisti so odkrilt partizanski bwnker na iiribn Polhovcu; en partizan je bil teže ranjen ter je pozneje podlegel poškodbam v Logu. 28. novembra so belogardisti ustanoviJi na rlobri dominantni točki pri Muretu v So.potnici svojo močno postojanko, iz katere so imcld izvrsten razgled po vsem spodnjem območju Poljanslke doline, kakor tudi ix> vseh bližnjih in daljnih hribih. Tega dne so partizani minirali cesto v Gabrku in prisilili Nemce, da so morali odstopiti preko hladne 5k)re, iki je tajkrat narasla. Mokri Nemci so morali prenočiti v bližnjih hišah, dokler niso dobili pomoči iz Gorenje vasi. 13. januarja 1945 so belogardisti izvedli roparski napad na meso in mast po kmetijah bližnje vasi. 2-i. januarja je patrulja Nemcev z Visokega iz zasede napadla partizansko patruljo, ki je šla preko mositu v Ijogu. Ubiti so bilii 4 partizani in en novomobili- ziraiiec iz Loga. 50. jaiiiaiarja iso belogardisti iz Mu.retove postojanike pod krinko partizanov izvedM večjo tatvino v Gabrku št. 3, prejšnji večer pa že ukradli pra.šdča. V vasi Log so se zelo opili in vpili: j.'Mi smo gospodarji slovenske zemlje!« 19. februarja so partizani minirala cesto v Dobovi grapi na koncu Gabrka. Tanek sneg je ponoči zaibrisal sledove. Neka žensika iz Gabrka je stopila na mino in odtrgalo ji je obe nogi, sipramiljevalko pa ranilo. 31. februarja so partizani minirali mostiček preko ceste pri Cvelfarju v Logu. Kakih 550m nižje so se utaborili in vabili Nemce, ki so pirišli z okloipnjaki. vendar niso upali čez, ker so zaslutiili vabo. Partizani .so stalno minirali cesto na Logu ter izvajali razne diverzantske akcije ob cesti. Ker so ipoleg podiranja drogov ~iekali tudi drevje, da je padalo preko ceste in tako zaviralo nemške vožnje po dolini, so Nemci odredili, naj se poseka vse področje oib cesti v širini 40 metrov. Belogardisti so nastopali sikupno z Nemci. 21. mairca so «e Nemci pripravljali na obsežno hajko. V vas so prišle močne iieniiške patrulje. Ek)i.sipela je večja (kolona Nemcev s topovi ter se utaborili za Logom ter okoli kozolcev. Na kozolcu v blužini pa sta bila dva partizana, ki zaradi nenadne obkoilitve nista več mogla zbe/ati. Nemci so ju v slami našli. Partizana sta pričela metati nanje bombe, ti pa so kozolec zažgali. En partizan je padel Nemcem v roke. druigi pa je zgorel. Nemci pa so streljali na vsakogar, kri je bil v bližini. Takrat so teže ranili Franca Demšarja iz L/Oga. Ujetega partizana Lojzeta in 1'varia. ki je delal na njivi, so Nemci strahovito 'moicili. Ivan je moral nezavestnega Lojzeta odnesti na morišče iZa vasjo, kjer so oba ustrelili v tilnik. Po dveh dneh je netnSka vojsika odšla dalje in hajkala v smeri čez Blegoš proti Cerknem. Talkrat so požiigalii hiše, klali žensike in metali otroke v goreče hiše. Belogardisti že čutijo, 'kakšen bo izid vojne. Delajo razne preiskave pw> tukajš njih vaseh, vrše nasilja in grozote ter groze, da bodo prišli čez 14 dni nazaj. 3. maja smo prejeli vest, da je Hitler mrtev. 8. maja so belogardisti v positojanki pri Muretu še skušali v Brodeli mcnbdli- ziraiti. Čutiti je bilo veliko napetost, sitrali in potrtost belogardistov, pomešano /- brezupnostjo. Zaradi nasilja belogardistov sa se ljudje skrivaili pred njiimi v gozdove. Nekatere so celo obsojali na smrt, vendar do izvedbe ni prišlo, ker jih je prehitela svoboda. 69 9. Hvaja so (proti jutru odšli zadnji Nemci iz doiine. Belogardisti s<> iskali vozove in vprežno živino, da bi odšli, le za smer niso vedeli, kam. Bili so jjovsem zmedeni in poparjeni. Videli so, da so jih Nemci pusitili na cedilu in da je njihova poguba neizbežna. Za Vlahovci so se končno tudi oni podali preko Škofje Lake v negotovost. Nastopila je svoboda, ipo 'kateri smo vsi hrepeneli. Ljiidje so jo občutili kot da so prerojeni, kajti strašno breme «0 jim je odvalilo s tilnika. .Sonce svobode je zopet zasijalo, ko «3 iprišli naši fantje iz srozdov z nageljni na prsih in z veselimi partizanskimi popevkami skozi vas. Slavje so motili le nešteti grobovi naših naj boljših sinov, ki so daii od sebe največ — svoja življenja za osvoboditev domovine. Pavle Mra;k 70