ia
•060U nešelj
exe«pt Sataršaja,
Su*Uj. Hol*./*
PROSVETA
' GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
^E^HU._CwU.U>»M»
------- Mtur Jumn 1«. im, M ta* »0»i afft—
»t CtiteM*. Illip»fc. un<Wr th« Act of Conir«M of Miia ». Ittt
( HH ACO, IUL. ČETRTEK, 25. APRILA (APRIL 25), 1940	8»b«crl»tton 16.00 Yoarly
STKV.—NUMRKR 83
Nove proklamacije o vladanju Indije
Obnova kampanje civilne nepokorščine
(ffi MED ZAVEZ «[| IN NEMCI PRI mONDHEIMU
Angleške čete prodirajo proti Oda
N0RVE2ANI KON-
TROLIRAJO 2E-i LEZNICO
Lundon. 24. apr. - Torišče vojne med Nemci in zavezniškimi četami se je pomaknilo 0 severa proti jugu. Vae kaže, da aa bo kmalu začela srdita bitka pn vratih Osla. glavnega norveškega mesta, ki je v nemških ro-
Hy London dospela poročila ae L|mCi da so Nemci uprizorili B^tinaskoke na pozicije zaveznikih čet na severni strani Trondheima in v krajih ob za-pdnem norveškem obrežju. An-fcši in Norvežani so dospeli do tillehammerja in pričeli prodirati proti Oslu, ki leži okrog 60 milj severno od Hamarja, stra-tegičnega norveškega mesta. Vesti is Norveške naglašajo, da 10 se zavezniške čete spopadle 1 Nemci pri Levangerju, 36 milj »verno od Trondheima, ko so p^drl« 86 milj daled oh želeani- rekel 0'NeilL "Velika BriUni-
AccepUnce for mailinr at apecial r>U of p<>«Uf providad ter Id »ectioa |10», Act of Oct I, 191T, aathori—d on Jttne.l^m^
3HS
angleži p0t0-pdj devet nemških parnikov
London, 24. apr. — Parlament in zbornica sta odobrila izdajo novih proklamacij glede podaljšanja diktatorske oblasti angle ških governerjev, ki vladajo sedem indijskih provinc. To pomeni, da bodo vladali še nadalj nih šest mesecev brez sodelovanja indijskih ministrov v pro-vinčnih zastopih. Indijski ministri so odstopili v znak protesta, ker ni hotela Velika Britanija podeliti popolne neodvisnosti Indiji.
Hugh 0'Neill, parlamentarni podminister za Indijo, je posva ril voditelje Vseindijskega kongresa, stranke nacionalistov^ da bo Velika Britanija podvzela drastične korake, če bodo ob novili kampanjo civilne nepokorščine. On je povedal parlamentu, dp vlada notira z obžalovanjem zaključek nacionali stične stranke, da ne bodo sprejeli štatusa dominiona in ns druge državne oblike v obmof ju britskega imperija. "Sprejetje zahtev indijskih nacionalistov bi pomenilo popolno odcepitev Indije od Velike Britanije," je
:i progi, ki spaja Nameos z Le-vangerjem.
Nevtralni vojaški opazovalci bdijo, da je fronta pri Lillen-lammerju najbolj važna v tem momentu. Ako ae bodo moral Nemci umakniti s te fronte pod pritiskom zavezniških motornih enot in topniškega bombardiranja, ne bodo mogli obdržati Osla pod svojo kontrolo. | Komunike poveljstva norveške armade pravi, da Nemci tuif&ula-jo na obeh straneh jezera Mjo-a. Napade oodpirajo tanki, topništvo in bojna letala. Angleške in norveški čete prodirajo proti dolini reke Valdres, zapad> no od jezera Mjosa. V včeraj-šnji bitki v tem sektorju so bili Nemci poraženi in zavezniki so ujeli sto nemških vojakov.
Norvežani zdaj kontrolirajo fcleznico, ki vodi iz Andalsneea, ■v kateri se je v zadnjih dneh izkrcalo veliko število an-gleških in francoakih vojakov, do Lillenhammerja. Poročilo iz Stockholma, Švedska, pravi, da o nemški letalci ponovno bom bardirali Dombaa, važno križi te železnice. Več nemških vo-•kov »e je spustilo s padali z le-Ul v tem sektorju, katere pa so ■orveske čete postrelile in uje-
I Angleški letalci so včeraj na-Mli z lH>mbami nemške letalce Utze pri Kjelleru in Pometo v bližini Osla. Tarča bomb > bila tudi nemška letalska ba-v Aalborgu, Danaka. 0sk>. Norveška, 24. apr. — ho priznali, da so se Jeikit bojna letala pojavila nad katera pa ao kmalu od-Nili Vrgla so ie nekaj bomb, J l« ni««o povzročile posebne
aodr.^^^HHaMH
Bjvii poljski minister * prerezal vrat
/«nz. 24. apr. — Tadeus •s*wcicki, bivši poljski minis-|JJ; "logova žena in sestra, ao m vi"aj najdeni v njih atano-
^nju » prerezanimi vratovi. «*njt. ol>eh žensk je nevarno, J* »viečicki bo morda okre-^ Prijatelji bivšega ministra * PovedaU policiji, da je bil čase zelo potrt zaradi
W j« zadela njegovo do-
••vino.
ja bi morala pogaziti vse svoje obligacije napram muslimanom, in drugim narodnostnim manj šinam v Indiji, ki se ne strinjajo s programom in cilji Vsein dijskega kongresa."
Wardha, Indija, 24. apr. — Vseindijski kongres, katerega dominira Mohandas K. Gandhi , e zapretil z obnovo kampanje civilne nepokorščine proti Veliki -Britaniji. Člani vodilnega odbora kongresa so pozvali nacionaliste, naj se na to pripravijo. "Odbor želi, da oni, ki maj o odgovorne pozicije v stranki, a se nočejo podvreči disciplini in prevzeti vodstva v campanji civilne nepokorščine, takoj resignirajo," se glasi izjava vodilnega odbora stranke.
Naciji se jeze na Jugoslavijo
Odmev internacije biviega premier ja
Belgrad, 24. apr. — Jugoslovanska vlada je izjavila, da je internacija bivšega premier j a Milana Stojadinoviča njena notranja zadeva Odrejena je bila v interesu zaščite dižave, ne zaradi zunanjih političnih razlogov.
Politični krogi pravijo, da je vlada podala to deklaracijo kot odgovor Nemčiji, ki so jo poročila, da je bil Stojadinovič interniran zaradi zarote proti jugoslovanski vladi, razkačila. Bivši premier, so se glsslla poročila, je nameraval strmoglaviti vlado a pomočjo nacljev
Vladimir Maček, vodja Hrvatov in podpredsednik jugoslovanske vlade, je dejal, da je morda Stojadinovič imel oporo v Nemčiji, toda on nima dokazov. "Vem le, da je Stojadinovič širil letake z napadi na vla-
Vemci gradijo mostove čez reko Mozelo
VLADA LUKSEM-BURG A V SKRBEH
London, 24. apr. — Mornarični minister je sinoči naznanil, da so podmornice Sea Lion, Sun-fish in Snapper, ki operirajo ožini Skagerraka, torpedirale in potopile devet nemških parnikov zadnjih dneh. Skupna tonaža je znašala 30,000 ton.
Osem nemških parniikov s tonažo 53,108 ton je bilo potopljenih v bitki pri Narviku, norveškem pristanišču na severu, £ aprila. Tonaža parnikov, ki so jih izgubili Angleži od izbruha vojne, je znašala 672,778 ton. V tem ^času so Nemci izgubili parnike s tonažo 451,000 ton.
Lukaemburg, 24. apr. — Mi-litaristične priprav« na drugi strani lukaemburške Vojvodine, ki se nahaja med Nemčijo in Francijo, so alarmirale luksem-burško vlado. Nemci so v zadnjih tednih zgradili trinajst mostov čez reko Mozelo med Was serbilligom in WarmeWango. Avtoritete so odredile grach-
" Majski glaa"
I Chicago. — Te dni je izšla običajna vsakoletna prvomajska publikacija Majški glas v založbi Proletarca, SI letos šteje približno sto strani. Letošnji Maj-
8kl,	,p0U"trlde" \Dvanajst angleških pod-
setletnici Proletarca in v ta na-	. •
men je bogato napolnjen s s po-	momiC potopljenih
minskimi spisi in slikami zgo-	^ dovinskega pomena, vsled čeaar N E M S K I ADM1NI*
po vsej pravici Zasluži, da vsak skrben čitatelj shrani to publikacijo kot vašsn priročnik. Posamezna Številka Majskega glasa stane 25c In naroča se pri Proletarcu, 2301 S. Lavvndale Ave., Chicago, m
Mllwau*ke novice
Domače vesti
berlin napovedal ofenzivo koman'sl'{n'2aroti na norveškem
Izpoved bivšega komuniaticnega voditelja
vojna zanesena v bližino švedske obali
Hitler poiilja čete orokje v Memel
in
STRATORVOSLU
NORVEŠKA LUKA BOMBARDIRANA
Stockholm. Švedska, M. apr. I— Srdita bitke v zraku In na
Waahington. D. C., 24. apr.— Thomaa Humphrey 0'Shea iz New Yorka, blvii komunistični vodja in predaednik unije trane-portnih delavcev, je povedal pri zaališanju pred člani Dieaovegu Berlin. 24. apr. — Vrhovno I odaeka, ki preiakuje neameriške poveljstvo je naznanilo, da ao aktivnosti, da so komunisti pri-
bili izdelani načrti glede nove pravljenl na "blietskrieg", bli- morju divjajo pri Skagerraku v ofenzive na Norveškem. Cilj te skovito vojno, za slučaj sovjet- bližini švedskega obrežja in bo izgon angleških in francoskih takega sunka proti Ameriki. De- moraki ožini med Dansko in 6et iz vaeh norveških krajev, jal je, da komunisti lahko po Norveško Tukajšnji liat Nya Milvvaukee — Pred dnevi iel»" pa uničenje.	vzročijo splošen zastoj v amsri-pagligt Allehanda poroča, da so
tu umrla Mary Jerman, stara M V Berlinu so priznali, da » "ih Industrijah in ^'tfeh^^^ et in rojena v Orehovcu pri St. zavezniške čete zasedle pozicije Promet. Komunisti kl J^rnajolv d^^u ^ Janžu na Dolenjakem. V Ameri- Lverno in zapadiio od Trond- vodilne pozicije v nekaterih uni-hj Hlttjjvi invazije norve-ki je bila 32 ist in tu zapušča heimar norveškega priaUnlifi- ]»>». lahko dajo ulcas, toda »ktga «•« ja. moža in aina, v sUrem kraju pa Lega meata ob Atlantiku, kl Je tovo ni, ali bi ae člani, med ka- »tkai^js rtčeia ko ao an brata in sestro. - Iste dni je Ud nemško kontrolo. V posku- terimi ni mnogo komunistov, umrla 62-letna vdova Mary Ce- U, da preprečijo zavezniški na- Pokorili ukazu.	I
rar, doma od Skocijana na Do- Lkok na Trondheim, so začele 0'Shea je trdil, da komunlati ^'	mTatlh ln vaaeh
en j skem, ki je biVala v Ameri- nemške čete prodirati naprej ob lahko paralizirajo trana|K>rtaci-	' .,
ki 39 let in je bila med prvimi obrežju. Okrog 60 milj aeverno j0, ker kontrolirajo unijo ^»H tell w^^eriUn noben se nI
West od Trondheima se je včeraj vr- portnih delavcev. Ako bi »o- .[ j t t
ki 39 let in j slovenskimi naaeljenci
njo paati za tanke ob bregovih reke Mozele na luksemburšk strani meje. Iz Remioha, mesta ob južnem koncu Luksemburga se lahko* opazuje aktivnost nemških in francoskih čet na drugi strani reke Mozele.
Gibraltar, 24. apr. — Tu poročajo, da so nemški letalci a -pali krogle iz strojnic na italijanski parnik Itato Balbo in ga poškodovali. Parnik je bil napaden. ko se je nahajal v bližini južnega angleškega obrežja.
Senat zavrgel redukcije apropriacij
Delavtki odbor dobi dodatno vsoto
Washington. D. C., 24. apr.— Akcija nižje kongresne zbornice, ki je znižala apropriacije za financiranje poslovanja federalnega delavskega odbora v vsoti $253,000, je dobila brco v senatu. Apropriacijski odsek je od-glaaoval, da delavski odbor dobi to vsoto. V tej j« uključen tudi znesek $45,600 za divizijo ekonomske raziskave delavskega odbora, kateri načeluje odvetnik David J. Saposs.
Dalje je senat odobril apro-priacijo $1,045,000 za financiranje administracije, kateri je bilo poverjeno enforsiranje zakona minimalne mezde in maksimalnega delovnika. Ta administracija spada v območje federalnega delavskega departmenta. Senatni odsek je tudi
Allisu. Tu zapušča sina in tri__________ . ___________
hčere. — Istega dne je v West vezniške čete pognane nazaj. AHisu umrla Mae Kuhn, roj. GerzetiČ, kl je bolehala nekaj te-dnov. Rojena j« tyla v Minne-soti in tu zapušča moža in hčerko, v Towerju, Minn., očeta in dve sestri. Pogtibe vseh treh oskrbel Ermen&ev zavod.
šlia bitka, v kateri so bit za-1 vjitska RialJa'udariTa	^č^na^Norvt
vezniške čete pognane nazaj. riki preko Alaske, bi tranaper-Lkom oj^nj®,
Uradna časopisna agentura tna unija lahko ustavila prorl	rlb|ške ladje v teri-
DNB poroča, da se Nemci bllša- met v Nevv Vorku v šestih uMtoriJalnlh vodah ao bile včeraj jo Namsosu, mestu, ki so ga rah; prav Uko bi komunlati p^liUM|)4|d#nf ^ ^migih letakih, okupirale angleške čete. Zeleani- raj^irall pomorski promet ob|v Eraku	VasterbotUnom.
ška posUja pri Grongu na zapadni obali in na vshodu. Norrbottenom ter drugimi Šved-vzhodni atrani Namsosa je bila ()'Shoa je dalje rrkrl, da hm č.la-Lkimj mPHll „„ w včeraj |»onov-včeraj bombardirana iz zraka, ni transportne unija v New no pojavila nemška bojna lata-Nov grob v Kanaasu I V kampanji, ki je bila podvze- Vorku vežejo v ^•Ijtnju. ^ flvtd.ka vlada še nI dobila
■ uingo. Kans. - Tu je umrl ta z namenom izgona ii&Ul\*T»ni«[A"	'"L*?
Jožef Mali, rudar, atar 82 let in in francoskih čet i. Andalsne- tažo / MJ^^^^"1®11^ petM <»vaaUI »vojega eM rojen v Mariboru na Stajerakem. aa, meaU v bližini Trondheima, orožja municljt in drugih. ja V Ameriki je živel 3« let, dve .0 nemška čete pričele predirati . 0'ShsaJadsjaK da Ji.topllv Porojevak« šva« leti v Cumberlandu, Wyo., 34 proti dolini Gudbrandadal, kjer komunietlčn stranko I. 1934 AftonbladeU v K^nu. UU^; \M n« v KunHilBu' ln aicer v Mi- ae (siDira not v Andalanea. Vča- izatopll lt nje pa 1. 1938. On Js «ka, omsnjs razmah tmtebm
«vin«ffiini43i EKrtt v^tu	prvi mSmm ^^Uiurata^
Iz Pennsvlvanije
Strabane, Pa. — Charlea Ki-aha, sin tajnika Slovenskega hranilnega ln posojilnega društva, je bil operiran na slepiču In
Kuiuu ni »imn. t™' .............................. , . 7. — Til
iLjute bitke so v tsku v dolini Za predsednika ga je Imenoval ler ja posUl tja v zadnjih dn^i
Osterdal, po kateri tače železni- John Santo, pokrajinski repre-| veliko število_ vojakov, orožja In
I ca, ki mom.
Naciji poročajo, da sa norveški odpor proti nemškim obla-
K., ia 7t "utem v južnem delu drlava kr nahaja m v bolnišnici v Csnons- ^	t|-oč norvMklh
burgu. Domači mu žele hitrega okrevanja. — John Nsgode ml. v Strabanu Je dobil mladega ln krepkega sina prvorojenca, SNPJ pa novega člahi v svojem mlndinakem oddelku. Čestitke!
— Luka Kralj, Ujnik društva nic v zadnjih dnah. Bomba, ka-165 SNIPJ v Wicik Havenu, Pa., tero je vrglo nemško letalo, je je prejel žalostno vest, da je v potopila neko angleško križar k o Zavrhu pri Trojanah na Dolenj- v Nižini norveškega obrežja, akem umrl njegov oče Tomaž Nemci dalje trdijo, da so bombe Kralj v visoki stsrosti 98 lat. I potopila sngleško transportno
soaja Oslo s Trondhel- IzsnUnt^komuniatlčns atrsnke. I streliva iz Vzhodna PruslJe ln
LsU 1935 so ga vodiuljl komu- drugih nemških krajev* Avtorl-
niatične stranke obvestili, da Ute so prepovedala civilistom
se ne sms upirati Mlchaelu vstop v cona, kjer so konoentrl-
Quillu, ki ja kindidiral za prad- rami ntmšiks čete.
h- V«č tisoč norveških voja-1 sednika tranaplrtne unije. Quili SvetUka poročlUJb Nareka, ha. Več tiaoč norvešk n voja	komuniatič- norveškegs prieUnišda na lava-
kov sa je podalo po bitki z Nem- « «1-M m mMi ko	(1<I Ja n#mlto Voja-
ci v gorovju Južnovahodno od ne strica tot u^naa.	||tI ijajl UmktJ obkoljena
Stavengsrja	|	In da JI preti uničenje. Angleška
kontrolo nad unijo tr^rtaM norV4,Ak# ^^ )o obkrožile
delavcsv/ Je deJa O Khea^ O-	Izhod na morje ni lahko poženejo delavce v , aiuileške bojne lad-
aUvko, kl bi paraliilrala promrt. ~	^J« j^ bTla^l-
kadar hočejo, čeprav komunisti	bomhai7lrana I. tvorijo le neznatno manjšino v1' 1 uniji. Med člani nI niti pet od-atotkov komunistov."
V Berlinu trdijo, da so An Igleži izgubili dvanajst podmor
V Ameriki zapušča štiri sinove in hčer. ............... 4
Nsšl (amburaši v Waahinglonu
Washington, D. C. — Znani tamburaški orkester, obstoječ iz
I ladjo v norveških terltorijalnlh I vo<lah.
Josef Terboven, governer es-senskega distrikU, je včeraj dospel v Oslo. On Je bil Imenovan za administratorja Osla In vseh
Švica odredila mobilizacijo žensk
koncert v glavnem mestu Združenih držav.
Čez dvesto oseb
menta. ocnai#"	j*	|	„
odobril dodatno apropriacijo jpnrpln t) DOZOtU $25,000,000 za vzdrževanje ci-	^ f^sss ss
vilnegs konzervacijakega zljora (OČC). Skoro vse druge apro-priacije, ki so bile znižane v nižji zbornici, so bile resUvri-rane.
slovenskih in hrvatskih študerv f|orv<.Ak,h ,H>krajjn, katere je
tov iz DiKjuesneja, Pa., in Pod okupirala Hitlerjeva armatfa.
vodstvom Matije Govžeta iz	_
Elyja, Minn., priredi 26. aprila
\Angleski parlament \dobil proračun
Davki na dohodke povečani
r
l^mdiHi, 24. apr. — Finančni minister John Simon je včeraj predložil parlamentu proračun, ki Je največji v zgodovini Anglije. Proračun predvideva zvi
na nevarnott propagande
Ogenj uničil plesno dvorano
Natchel. Mina., 24. apr.—Cez dvesto zamorcev in zamork Je 1 izgubilo življenje sinoči, ko je l>ožar zajel plesno dvorano in jo uničil. Mrliški oglednik R. K. Smith in šerif Hyde R. Jenkina laU Izjavila, ds so doalej našli trupla 203 oeeb. Več drugih je
Magnat Annenberg
vič širil letake z nap»u.	. • . , . .
do brez podpisa,\Je rekel Ma- priznal krivdo
ček. "On bi jih moral podpiaa- Chicago. 24. apr. — Mosea L. ti, če je imel pogum."	Annenberg. laatnik več listov in
Avtoritete vodijo kampanjo tekgrafakega omrežja, ki je ši- ^ ^ ( oroti pristašem bivšega premi- rilo informacije o konjakih dir- j^^ optkljnt( odpeljali eria Milan Acimovič. bivši no- kah, je pred federalnim sodnI- ^ j|h y ^Jnišnice in Mazen je, tranji minister, Je Jetnik v avo- kom J. H. Wilkersonom pH^sl., ^ |u?vjl<> trUy nMftmlo nM jem atanovanju. Policijska atra- da je osleparil federalno i! J hn ftdosliala v neko vaa v » $1,217.296. ker ji ni plačal
£ani k £ to^ inUrnlran. Sto- doh.xlnin.kega davka. Po avo- Na atotlne plesalcev jte je na-Sv interniran v neki ^ o d v e t n i k u Weymouthu hajalo v dvorani, ko je nastal osamljeni hribovski vasi	Kirklandu je naznanil, da je
Tislavij. bo ustavila iz- P^- ^ravj-i ^
[«Ponci razpriili **tai*ko armado
24 apr. — Japonsko
wilo oglasi, da je bila ki- jugoeiavija w —- . ■ - titturu.n , llldl
-rnada 26,000 mož raz- jajec. meaa in dlvjaftine v tuje- ^^	Movar-
PO bitki v južnem delu zemstvo. Izjema bo le. ako bo za	drugih
^ W U poročila ja te potrebščine dobila P^Vj^ ^Tudi ol^rte. da s, « -o bile vojne ope-' gotovini. Nemčija bo pr.«^U ^k -	^
^ - široki podlagi olmov- s pre^vedjo i.voza meaa ia
- - - - • '
ogenj. Dvorana je Imela samo eden izhod in to je vzrok, da ae pleaalci nieo mogli rešiti. Vsa okna m> bila labiU z de*kami. Med žrtvami je tudi deeet članov zamorakega orkestra i« Chicaga. ki je bil najet, da igra jpleealcem.	. . ; .
liazel, ftvlca, 23. apr. — IV i možna mobilizacija žetiak za voj-j im* alužbo Je bila pravkar odre-jena, toda maUre In ženake, ki imajo delo, ne bodo jiozvane v | to alužbo. ženake btslo alužile kot voatilce avtomobilov, kuba-rit e in delavke Rdečega kriU.
Kampanja glede konatrukclje zavetij pred letalskimi na|Ntdi ae Je pričela v Hazlu in drugih švicaraklh obmejnih meatlh. . Gradnja zavetij v Hazlu Im* atala šanje dohodu i naklll davkov, kl šeat milijonov frankov. Vlada Ijo st, L zdaj največji na avetu na krila polovico »froškov .»stalo .	polovico |w meato in hišni po-
nestniki.
Proračun za prihodnje fiakal- ^^ Henry Guban, vr-no leto Je $9,394,507,000. Si- h|>vn| p^djnlk Švicarje arma-mon Je dejal, da bt^ del te vsote, ^ ^ y -VoJem gt/voru pred vo-prišel iz davčnih in drugih	RtltWi»Ka križa tif*izarjal
rov. Vlada bo morala Iskati poaojila. Za financiranje volne v zadnjih sedmih meanm, gradnjo bojnih ladij, leUl in utrjevanje obrambe Je vlada potrošila $3,187.1*62.000, Za late
do uatreljeni.
Bitka med stavharji in stavkokazi
M t. Vernon, III., 24. apr. — Stavkar Kelly Rector je bil ob-streljen v bitki a aUvkokazi. kl ne Je vršila pred tovarno Mt. Vernon Car Mfg. Co., pet aUv-kokazov, med temi dva zamorca, pa Je bilo ranjenih. To Js bilo prvo naailje v •Uvki, ki je izbruhnila 5, februarja.
na nevarnoat, ki preti deželi v tem momentu. Ta nevamort Je v sabotaži, propagandi in brez-lirižnoeti IJudatva, ki noče rasu meti reenoeti aituacije.
^____________________Avicareke vojaške in civilne
»vrhe bo Velika BriUnija potro- avtoritete »o j^armiranp, One šila v prihodnjih dvanajstih me- vidijo mtižnost vd*»ra nemške
.....armade v doline, v katerih so
dobre eeaU. Motorne kolone m lahko pemičejo po teh eeeUh Prva obrambna švlearaka črU. če bo deželi pretila nevarno«!. Im> ob Renu. Vojaške <et* so že
_lh najmanj »edem milijard
dolarjev, Predloženi pforiu un določa zvišanje davkov na »ko-ro v** potrebščine. Te uključu-jejo živila, pijače, tobak In druge.
t-
ponovno sraka.
Arna Scheel, norveški posla^
nik v Nemčiji, ki Je moral na sa-
htevo Hitlerjeve vlade zapuatl-
ti Berlin zadnji teden, Ja sinoči
do* 1 m*I v Oslo. Domnevali so, ds
bo odpotoval na sever, kjsr ae
akrlvsjo Člani norveške vlade,
kl so pobegniti Is Osla tik pred
a .a	in nemško okupacijo Ugs mesU.
Avtoritete opoxarjajo|N4mAkfl voJ(Ukp	v Mli
SO sinoči nsalovile ultimat Norvežanom, da morajo tMiložIti orožje In ae |>odatl do prilnidnje nedelje. Oni, kl bi ae upirali, bo-
Kanadski premier obiskal Roosevelta
Warm Springa, Ga., 24 apr. I ► W L Markenzle Klng, pred-Nednik kanadske vlade, je včeraj obiskal predaednlka Rooae-velu, kl se mudi tukaj na počit* 1 lita h Re|M»rUrji so bili po konferenci informirsnl, ds je Ml obiak formalnega značaja In da niaU razpravljala o ameriški In kanfdaki politiki.
zastražile vse mostove in Jih
podmlnirsle. Pognani bodo v trak. če bodo Nemci invadirali švicarsko tswmlja.	. _

J1 ».j .....
..* J . - . .Ji.., .


PROSVETA
THE EN LIG H TEN M KRT
g| fllil |M LASTNIKA aUJVICNSSS NAAODNB rOUHOKNK JKUNUTB
w mmd	Iv SI..—
M«r«l«lM w Mwlwi 4H«m (!««• Cfc !■■«■) la -
M M m Uto. M.M u i«l ku. I1.U u UU% Um . m Ckimrnm Z CM« «14« M Mto	MU •• tou» M IMMHW
■■.Mirrri.rTT »*t-> #«r »k* U.H-4 Mata«	OM.ig.)
It4 C»nr#t H M	ChfeM* <*•••• 174» 9m tem*,
fanio mmmuim l».W 9*
Cmmm —1mm	'■■■■ -	-
4Ullu, M ,rUtlk. ***><»> iitrranM TM^M (Irt^p. ym-
tir^^ pi^i i	p-umui)« u t iu«,
«. to prttoftil iNtoftoo.	yin .. .
flHgUaltoS Afiiatoi «rill Ml Im reUtn^1. OUm* MKb M •<•*». vtor..	»u.. »01
- t> MMiUWII t>4 KMH
Nwto M krni Imm tM š
PBOHVETA IMMI S*.	C*m0+
or ras rioKSA
r
• .i
lasovi
.'t.'
naselbin
kve "nasprotujejo vojni (pred Hitler4lt*linovo zvezo so *ili z i štirimi za vojno,proti fa-
Dmtmm t «*top«to M 9*mm, (April M. IMI),
rnrnm m —»*—1 g J*__* ^J Jf^"
K Minnesoti se jasni
V nedeljo bo lepa prireditev i) metropoli Cleveland, O. — V laakljo popoldne ob treh bo priredil dramski zbor Ivan Cankar v avditoriju Narodnega doma <na St. Clair Ave. eno najboljših komičnih spevoiger \%nuk«»nwk". Igra je že bila igrana v veliko zadovoljstvo navzočega občinstva To pot bo ponovljena v ko-j rist Cankarjeve ustanove.
Za 25 centov, kar j« vstopnina v predprodaji, bori* dobili par ur raa%ranega užitka. In kdo ga ne potrebuj«* v teh meglenih in razdrapanih Časih? Nekateri iščejo uteho in razi-granost v pijači, kar je drago in |škodljivo adravju. Zato je po-trebno, če hočemo priti iz tega , svetovna kaosa zdrav in inte-| ligenten narod, ki se bo zavedal, |da je odvisno od proletarijata, kakšna bo bodočnost bodočih generacij*«moramo gledati na to,
Komunisti v Minnesoti so se ločili od farmar-ako-delavske stranke in pri letošnjih volitvah nastopijo samostojno s svojimi kandidati v tej	_
državi/ Tako poroča The Minnesota Leader, da pospešimo n**« kulturno in glaailo farmarsko-delavske stranke v Minne- | izobraževalno delovanje v ^ noti.
To je razveseljiva vest, ki je prišla kmalu po primarnih volitvah v državi New Yorku, kjar so volilci ameriške delavske stranke dali brco stalinovcem in izvolili večino protistalinovskih odbornikov. Newyorškl stalinovci so vsa ta, leta pridno vrtali v ameriški delavžkl stranki, katero so hoteli pretvoriti v svoj "transmisij-skl pas" ali v svojega "trojanskega konja", toda nakana jim je izpodletela.
V Minnesoti je bilo še slabše kakor v New Torku. Cim je pred okrog štirimi leti prišel iz Moskve znani diktat "nove linije" za ustvaritev "ljudske fronte" po vseh demokratičnih deželah, ao stalinovci v Združenih državah planili |>od tujo streho ~ v vse mogoče delavni | i,n,?noHt, iraj jo vetrovi raane» in napol delavske organizacije in stranke in so |Mj0 n& Vse štiri strani, da ne vrtali vanje pod vsemi mogočimi pretve-
teh
žalostnih časih, ki bodo prinesli ogromne spremembe, 'bodisi boljše ali še v veliko slabše. Kulturno in izobraževalno delovanje je edina remedura, ki nas lahko drži na vrhu sedanjega svetovnega vrtinca. Ce bomo to delovanje zanemarjali, ps i bomo pisali smrtno obsodbo sebi ln za-sužnill rudo bodočo generacijo. Tega mi nočemo, in ker tega nočemo, bomo dvignili glave in prijeli ia orožje, ki bo odločilo našO'bodočnost ln bodočnost naše mlajšT generacije. Kjer Je sedaj vladala miačnost in brez-
£>se za
v zami in lažnjivlml gesli.
•Farmar-laboritska stranka v Minnesoti, kl je bila ustanovljena kolikor toliko na .socialističnih principih in katera je skoro eno desetletje kontrolirala državo, je bila med prvimi žrtva-. mi tega vrtanja. Kadar ae namreč atalinovci zavrtajo v kakšno organizacijo, tedaj gledajo, da ae na vae načine, poštene ali nepoštene, pri-r i ne jo do vodstva in izrabijo organizacijo za avoje orodje. To so naredili tudi iz mlnnesot-ske farmarsko-delavske stranke, katero so tako diakredltirall a avojo teroristično propagando, da nI nič čudnega, če je bila leta 1988 poražena skoro na vaej črti.
Stranka ae je od tistega poraza toliko opo-mogla, da je počiatila ayojo hišo in jaano dala razumeti stalinovaklm agentom, da zanjo ni vač prostora v njeni sredi. To je prvo dobro dalo, ki ga Je izvršila mlnnesotaka farmer-labo-ritaka stranka. Da bi le pri tem ostala do skrajnosti! ^
Komunisti Imajo vso pravico do poštene politične akcije, ampak to akcijo naj vodijo na avojo paat v laatni stranki in odprto pod svojim pravim imenom! To je pravilno ih moško, ne pa zajedati ae kakor paraziti v tuje stran-ke — v tuje meso pod tujo kožo in na tuje stroške, kakor ao na avojo aramoto delali zadnjih sedem leti Naj se sami pokažejo, kdo ao in kaj ao brez maske na obrazu, da jih boTaa-kdo poznat, ne pa akrlvati se pod napačnimi imeni (antifašlatl, slogaši!) In gesli (za civilne svobodščine—za civilne avobodščine povsod, samo v KuaUi Jn Nemčiji nall ^skor so delali atalinovci zadnja leta In še delajo!
Edina pravilna in poštena pot v demokraciji je, da vsaka politična stranka pride na dan pod lastnim imenom, z lastnim programom in lastno barvo! —
Dol s trojanskim konjem, kjer koli ga še vozijo! —
bo ne sluha ne duha za njo. Stopimo v aktivne vrste, pridružimo se tistim, ki kujejo boljšo bodočnost.
Dramsko društvo Ivan Cankar, Cankarjeva ustanova in Cankarjev glasnik so ena teh trdnjav. Oklenimo se jih! Pod plrajmo njihove sktivnosti, ker to je v našo korist. Napolnimo avditorij Narodnega doma pri hodojo nedeljo, 28. aprila, do aadnjaga prostora, kar to bo korist tn v ponos celokupnemu slovenskemu narodu in delavstvu obče. Pridite!
Louia Žarko.
Ve
dopade aa — prežami Meseca febru-dopisnlk L. Am-
rarja je naš vrli I Mizmu.po vseh detelah). "Nazaj" bražič nekaj pisal o' tukajšnji tudi salo "tarna radi .nekih pro*
t< atantov, ki so bili tudi vrženi zapor. fJcer ae fii«P iMtfU -Pozvati v vojno. "Nazaj" grozno | B|j*al. Pišeš, da je prenapolnje-tama, da ni nobene svoboda v|aa,^Mr:tvdj ni res. _
^eČi. Vse 'dobro, bojte, ali prave slike pa le nisi podal, za kar ti tudi ai Jfcamere, ker tisto si le
Žive kemične tvornice
Nizke temperature, kakršne je pri** ^ ia zima. povzročijo med
tukaj o okraju Summersetu nekaj nenavadnega. Moja sestra je ie stara H3 let, pa se ne spominja take zime ta čas.
Vse se spreminja. Tudi v tej naši novi (lomov in i se je žit marsikaj spremenilo. Ako dobimo drugega prezldenta, nas čaka veliko razočaranje. Vsakdo naj dobro premisli, komu bo dal svoj dragoceni glas. Ne glasujte za svoje nasprotnike, za tiste, ki se vam ližejo in pred volitvami o-*tajp bele gradove, potem pa . Črnega kruha nočejo dati. 3az mislim, da ni še noben preaident toliko storil za dfij&y<&....jd^ Roosevelt. On je dal delavcem svobodo, da se lahko organizirajo. Roosevelt je »prav tako e-svobodil delavce kakor Lincoln črnce. Ali ni to dosti? Ako se pa delavci ne. razumejo, nt to njegova krivda.
Pa poglejmo republikanca Hooverja.^t-zbira denar po A-meriki za Poljake v stari domovini. Mislim, da je dosti revežev tukaj. Naj bi naj prvo tem pomagali, ki so pomagali zgraditi deželo ln se tukaj Izčrpali. Za vse je dosti denarja, predvsem za vojsko, le za ubogega delavca ni nič. Ali to je največ krivda samih delavcev. Torej pazimo komu bomo prihodnjo jesen oddali svoje glasove. Ema Zekar (fltajerka), 749.
Za jasen socialistični cilj!
liStošnje zborovanje ameriške socialistične stranke je odprl Msynard C. Krueger, profesor ekonomije na čikaškl univerzi, z govorom, v katerem je izrekel tudi te značilne besede:
"Mi socialisti telimo, da je uprava javnih podjetij vsaj en korak proč od vladine kontrole. Javno lastništvo ln obratovanje |K>djetij ne pomeni, da mora biti popolnoma centralizirano ... ne aamo to, teleti Je celo, da decentralizirane enote industrij v pr»«eJšnJi meri med seboj tekmujejo."
Magazin The Nation. ki citira gornje Krue-gerjeve beaede, dostavlja: "Rusija Je dobra šola, ki je visela nad delegati socialistične konvencije kakor vlsf povsod, kjer s«* socialisti zbirajo te dni."
Da. Rusija je dobra šola za vae rennc socia-liste! Tja je treba pogledati in tjakaj globoko zasaditi pogled, da se naučimo. *e«a se mora-' mo ogibati, če hočemo ostati sorislinti! Ameriška socialistična stranka se je izrekla v svoji platformi za demokratični socializem. .Rravo! Rusija — kakor Italija In Nemčija — s »vojn birokratlčno centralizacijo in absolutno |*olitič. no kontrolo gospodarstva pa d rti naiktvnoat (Dali« v sadajt kokmi)
Sil tir i ja v pennaylvan$Mh hribih
Hollsopple, Pa,—Tukaj nas je precejšnje število Slovencev, toda ae malokdo oglaai v javnosti. Zato som se torej jaz namenila, da malo sporočim, kako se nam tukaj godi.
Zimo imamo že od 20. decembra, ko je sneg zapadel in šele pred onim tednom je vzel slovo. Bil jo Že tako Črn in zamazan, da se ni poznalo, če je sneg ali zemlja. In ves ta čas je bil led na oknih, ne glede koliko si kuril. Na velikonočno nedeljo še nismo nič vidall skozi okna radi ledu, ki je bil do vrha. Zdaj po veliki noči so ga pa vendar črvi požrli. ?a> amo mislili, da bo prUMa ljuba pomlad, ko se veseli vse na zemlji, toda smo se zmotili. Na 14. aprila je zi»p«t sneg zapadel pet palcev na deliclo in pritisnila je teku zima, da vise od atreh en meter dolg«« ledene sveče ln zopet je led na oknih. Vso zimo sem pazila, na rote, 14. aprila ao mi pa zmrznile. To je
Noviee iz metropole Clevelanda—Prejšnjo nedeljo, 14. aprila, je bila v collinvvood-ski naselbini birma. V več krajih sem slišal, da so tudi <komi** nisti dali birmati svoje ie velike otroke, svoje sinove iti hčere, ki so že davno zaljubljeni. Nekateri so baje imeli precej sitnosti, ker niso prej dajali oopa-kov cerkvi. Da pa njih otroci ne bodo ostali brez sv. zakramenta in brez sv. birme, so morali pa zdaj toliko bolj globoko poseč v žep ln menda tudi obljubiti, da bodo v bodoče podpirali cerkev in, kajpak, opravljali tudi verske dolžnosti. S tem je in bo častno rešen brezbožni komuni zim.
Upam, da bo Juri Vitkovič al njegov naslednik poročal o tem v "Naaaju", ker njemu je ak<)-raj gotovo vse to dobro znano Gotovo mora biti to sedaj "nova linija" naprejevcev. Kaj, mogoče pa ima tudi Stalin svoje otro* ke krščene in birmane? Tudi jaz imam dva fanta, toda se mi n še j.oliko zmešalo, da bi jima zu-1)1 jul nazadnjaštvo v glavo.
Franciji. Uredništvo "Nazaja" bi zelo rado videlo, da bi lahko črvi, izdajalci in provokatorji brez skrbi in nemoteno glodali kakor so na Norveškem. Danske mu v Cehoslovakiji in na Poljskem, in »kakor brezskrbno in svobodno še glodajo v tej, vsaj deloma demokrati' ni Ameriki. Ja, mnogi še grizejo in glodajo pod zaščito svobode govora in tiska in to svobodo izkoriščajo v korist tujih diktatorjev, morilcev in krvnikov. Francija je v težkih časih, je v vojni. Tam ni svobode, pravi N. No, koliko ln kakAna svoboda pr-je^v sovjetski Rusiji, in to že vsa leta, odkar je na krmilu [diktator Stalin? |n kakana je svoboda pod Hitlerjem in Mussolinijem, pa bilo v vojoam ali mirnem času?
Priznanje uredniku Enako-Knakopravnosti za korajžo, 'katero je pokazal glodalcem in po-tvarjaloem resnice. Ce bi bili tako zvani komunisti proti vsaki vojni, bi človek nič ne rekel. Toda cikati in navajati svoje člta telje, kolikor jih "Nazaj" še ma, za koristi fašizma, je pa naravnost nesramno. V prvem članku je tudi vprašanje na upravo N., zakaj so pri tem lističu po Stalin-Hitlerjevi zvezi zavrgli načelno izjavo ("protifašistični list")? Tudi mi želi mo, da nam pošteno in odkrito to pojaanijo.""T
Kar ae Enakopravnoati tiče, imamo menda tudi delničarji le kakšno besedo, kar se smernic
No, naša lokalna Knakoprav
tipat se je končno vendar zbudi la. Do aedaj je isgledalo, da drž bolj na atalinovsko stran. Pred par dnevi pa sem s začudenjem videl in dvakrat pazno prečita dva uredniška Članka. Prvi je b objavljen 15. aprila pod naslovom: "Potvarjanje resnice, drugi pa naslednji dan pod naslovom: "Duševni bebci, politični fanatiki, ali plačani agentje provokatorji."
V teh dveh člankih, posebno v prvem, je povedal urednik Enakopravnosti nekaj resnice uredniku Napreja (pravilneje Nnzaja), ki toči krokodilske so ze za komunističnimi poslanci Franciji, kjer so bili obsojen v zapor, ker po navodilu Mos-
Pisec teh vrstic je Imel sam čast okusiti te prostore od 8. febr. do 9. marga, torej 30 dni« kar nI veliko za sodem centov; o katerih ho mi rekli, da sem državo fprikrajšal pri davkih. Ko bi Lojze vedel, kako je luftno notri, bi sam poskusil za mesec dni in bil bi gotovo zadovoljen. Se na misel bi mu ne prišlo, da bf s<r poslovil po francosko pri stranskih vratih. Vodstvo je zelo strogo, pa tudi prijazno; snaga je prvovrstna, hrana okusna in zadostna. Delovodje so prijazni in,gre vse kakor po maslu. Kar se tiče "klientov", jih gre vsako jutro okrog 15 ven in vsako popoldne se jih približno toli ko pripelje notri.
Torej vidiš, Lojze, da imam več skušan j v tam kakor ti. Pa^ le ie kaj piši/ker rad Čitam tvoje dopise, ki so'tudi podučijivi.
Človeka razveseli, ko vidi starega znanca po dolgih 24 letih. Tako me je preaenetil moj stari znanec Joe Koračin iz Yukona, Pa. Le škoda, Joe, ker imaš tako malo Časa, kadar prideš Mllwaukee, da 4)1 se kaj več pogovorila o starih časih. Ako se bo mr. Roosevelt kaj premislil, se vidimo v-,poletju, ako ne, boi moral pa zopet ti priti sem vaa: za teden dni. In takrat pri polj s sabo tudi nekaj Pennsylvan-čank, pa naj bodo vdove ali dekleta, ker ^ukaj nas je dosti fest fantov, Jc i bi radi skočili v zakonski jarem, a v tej naši velik vasi je tažko najti kaj primernega. Kolnmajnarce so bile vča-
ista tiče. Podpisani ima-še ved- Mih najlepše in tudi najboljše
no 23 delnic, ki sem jih plačal po H10 in zanje torej dal precejšnjo vsoto. Nekaj drugih delničarjev ma pa ie več delnic. Gotovo je nas vseh dolžnost, da ae oglasimo, ako bi kdo pri listu hote preveč zavajati. Za omenjena dva Članka pa priznanje uredništvu E.
V nedeljo, 28. aprila, ponovi dramsko društvo Ivan Cankar igro "Smuk-smuk". Ta igra je polna razvedrila in zabave ln smeha. Ko ao jo zadnjič igrali v SND, je bil veliki avditorij nabito poln in lahko brez skrbi rečem, da je bilo občinatvo izredno zadovoljno. Smeha in zabave je bilo veliko. Tudi aedaj ae vrši na odru SND na St. Clairju. Pričetek ob 3. popoldne. Za plea bo igral priljubljeni orkester Johna Pečana. Vstopnina v predprodaji 26c, pri blagajni H6c. Kajpak bo po programu prosta, vesela zabava. Cela stvar se vrši v korist Cankarjevega glasnika. Pridite v velikem številu, da se boste spet nasmejali.
Anton Jankovlch, 147, zastopnik Prosvete.
.gospodinje. Torej na svidenje tukaj ali tam.
Joe Widmar, 16
Povodenj v Bridgeportu Bridgeport, iO. — V teh krajih je reka Ohio že petkrat narasla. Od 14. do 20. aprila je kar naprej deževalo, posebno zadnja dva dni, da so vsi potoki prestopili bregove. Reka Ohio je v nedeljo, 21. aprila, dosegla 42.9 čevljev višine in poplavila vae nižine. Tudi nekaj Slovencev jei prizadela, najbolj pa blagajnika društva 18 SNPJ Franka Woč-ko; njega je letos voda že pra-krat obiskala, a sedaj naj bol.
Obrat na poulični železnici je ustavljen, kakor tudi na železnici PennsylvanBke družbe, ker je bilo več plazov zemlje, k so v raznih krajih zasuli cesto 72, je bil promet na njej neka, časa ustavljen. Tudi več indu strij je prizadetih. V društveno dvorano na Boydsville ne' moremo od naše strani, razen a ko gremo daleč okrog. ;
Joaeph Snoy, 13.
Koncert Koimarina
Ambrldge, Pa. — Pevsko društvo Rožmarin priredi svoj spomladanski koncert v nedeljo, 28. aprila, v Hrvatski dvorani na Merchant at. pod vodstvom pe-vovodje Majka Halsvacha. Po petju bo ples. Igrala bo priznana godba Jacka Peršina Iz War-rena. Začetek ob 7. zvečer (vzhodni poletni Čas). (Dospelo prepozno aa sredno številko — ured.)
Članica.
Delniika seja Slovenskega doma Springfleld, III. — Obvešča se delničarje Slovenskega .narodnega doma, da ae vai <do zadnjega udeleže delniške aeje, ki ee vri v nedeljo, 28. aprila, pričetek obe 2. popoldne. Ker bo zalo važna, je dolžnoat vseh delničarjev ki so v smislu resolucije doplačali določeno vsoto, da pridejo na sejo. In kdor še nI doplačal, * ma priliko to atoriti pred sajo^ da si zagotovi pravico do bese de in glasovanja pri razpravah Na seji bodo tudi predložena' nova pravila in na dnevnem re du bo todi več važnih zadev glede ureditve poslopja in sprejetja smernic za bodočnost.
Nam se }orej nudi prilika, da pokažemo naše skupno delovanje' v koriat nas vseh tukajšnjih Slovencev in drugih Jugoslovanov Ako hočemo bKi v resnici ponosni na naš narod, tedaj je vsakega posameznika dolžnost to pokazati s skupnim delom v vseh ozirih. In to dalo bo nsm ssmim v ponos, ker bo res nakaj štelo Torej v nedeljo popoldne vsi delničarji SND aa sejo.
Ovca
drevjem
i\ja zima ___ __
škodo. V zimi 1928-29 je Mn*ik> in tisoče dreves. Skorja jim je popokal* i jim je cepil in spomladi so jih našli do nM,w I je notranjosti izsušena in mrtva.
Pri našem domačem rastlinstvu upadam ♦ l 4ni dogodki v normalnih okoliščinah mi večje redkosti. Drevesa so sicer raiHčn "U* čutljiva za mraz. Med najodpornejša Ja smreke in jelke, še bolj odporni ao ruši L sejo v naših planinskih predelih. uPa r in drugi listavci apadajo med občuUjiLX?r sa, posebno občutljivi so hrasti in ponTkod e vilne akacije, ki izvirajo iz toplejših krai*v so jih pri nas le udomačili, med tem ko T, smreke, javori in bukve naselili aami afiZul Preselila so se U drevesa s severa in Vih, i posebno iz Sibirije in prišla so "kakor ,,r J^ vanje ljudstev v tolikšnem številu, da so na Z gozdom dala končno posebno lice. Hra;tj' lajo med njimi že izjemo in so preostanki plejše, predledne dobe.
Izvor poedinih dreves nam pojasnjuje fe aam na sebi, zakaj živita v naših gozdovih u!J ko rekoč dve ljudstvi, neko severnjaško ki ii vajeno,tršega podnebja, in neko občutljivejše južnja^ko. Pri tem moramo ugotoviti da hraste, ki so nekoč prevladovali, izrinili pok. si iglavci. To ni samo posledica kakšne pri lagoditve.na podnebje, temveč so ai iglavci pri. skrbeli malo nenavaden pripomoček zoper mraz; kurijo si namreč s tolščo. Vsako drevo sestoji iz treh glavnih oddelkov, ki imajo ru. lične naloge.	^J
Korenine arkajo iz zemlje vodo in hrano ki je v njej raztopljena. Listje pripravlja v svetlobi iz zračnega ogljikovega dvokisa in iz vode, ki ga dobiva iz korenin, nadaljnjo hr«. no. Debla in veje pa so cevje za vodo in re-dilne šoke in razen tega akladišča za preko, merno hrano, od»katere žive drevesa pozimi. V hladni letni debi si drevesa namreč ne prii pravljajo več hrane, ker korenine v nizki t««, peraturi ne morejo vač srkati moče iz "tal. Li-sti jeseni zato odpadejo. Pri iglavcih odpt. dajo listi polagoma vse leto. V našem pasu mora vsako drevo od novembra do aprila ii. vati tedaj od svojih zalog in te zaloge morajo ■bitž",obilne, ker ne rabijo aamo za prehrano," temveč tudi za sestavo bodoče krošnje in telo pogostoma tudi za razvoj tisočev in tisočer cvetov. Opozoriti moramo n. pr. na sadno drevje, ki se razcvete, preden dobi liste.
Jeseni je drevo tedaj napolnjeno z lahko prenosljivimi zalogami. V toplem letnem su pripravljajo listi sladkorni sok, ki atruji ponoči v deblo, da se za delo naslednjega dne pripravi prostor. Drevesno deblo samo pa je prava kemična tovarna. Končni uspeh njegovega dela je cela vrsta proizvodov, pred vnem škrob ali tolšča, potem smole, beljakovine, včasih tudi kavčuk itd. Ljudje so to vedeli k davno in so borom od jemali smolo, tropskim drevesom pa gumo, isto tako podirajo sagove, palme in pridobivajo iz njihovih debel neko moko. Le mi iz zimakih zalog škroba in toitt* v deblih ne pridobivamo. To je za drevesa telo dobro. Odkrili ao namreč, da ao mnoga drevesa, ki morajo prenašati velik mraz, prava maščobna drevesa, ki si s svojo tolščo v mrzlem času kurijo. Smreka, jelka in tor »Vojo tolščo pozimi porabijo. Drevesa milejšega podnebja ao škrobna drevesa in spreminjajo nakopičeni žkrob v^ sladkor.
To vse je vzrok, da v normalnih prilikah le malo dreves zmrzne. Preiskali so notranjod dreves in ugotovili, da vlada v deblih v velikem /mrazu temperatura, ki je za nekoliko stopinj višja nego zunanja temperatura.«
Haiie m selitfke
KI>OVRNSKA NARODNA (•ODPORNA JEDNOTA iadaja mk psMfcaitfr la ie
(lani Mdovnke orgeataarije piketirajn bril-ki k on tub I v Ne« Vorku v znak kon«. kl prepoveduje preda jaa js arabske zemlje v Palestini t Idam.
prati aa-
tffHa«!|» ivtia šraiift la dmlTi I« | rodili MsL Ntkaker I drugih podpornih •rsaaiaa«A). V—km •rcanitarlle iaa «Wa|M	ikitU Tarei SfttaU
Vsako pomlad in jaaen opazujejo uradniki chlcaškega letališča nekaj čudnega, namr* to, da Se jate divjih «oai, ki letijo v znanem klina-stem vrstnem redu, aamerjajo proti letalcu i« pričanja jo nad oddajno anteno nekam oklevati. Njih formacija ae raadruži, fctice letijo na vwW brez smotra v krogu, čez nekaj časa pa xe T* anajdejo in ae usmerijo proti zapadu.
Uradniki so prišli do prepričanja, da s* stvar ne da drugače .pojasniti, nego da se divjef* natanko tako kakor letala v meglenem vreme« ravnajo po usmerjevalnem žarku letslišM £ dajne postaje, dospejo na ta način do leU^ ča, kjer ae potem seveda zmedejo. To dom*-vo potrjuje tudi dejstvo, da prihajajo ma tudi divje race v takšni očitni zmed: do letališča.
Celo golobi piamonote, ki se druz*č' J^j nikoli ne ustavljajo, so že pogostoma pof^ ure presedeli na strehi radijske postaje, o*-ds bi premišljevali o tam, kam naj ae ooraaj Ze prej so v ostalem ornitologi domnev«i_ radijski valovi ptice aelilke motijo U * vi jo ponoči nad kakšnim Jelalličem®' stvar razlagati preprosto s-trm. da nh P" vabi j a svit močnih letaliških žarom*"*. njih vedenj« podnevi s tem ne morem" rm^ žiti.
* ! ^ (»Sli« Is prve kokmr > proč od demokratičnega sodsllams. I" * alir.em ni demokratičen - aH'* 1,1 ,n biti socializem!	--
Krueger je naredil velik korak v^ kratičnega socializma in za razčiščena stičnega cilja, ki ima ie precej asm«"*
lovice
rstarega
Slovenije
JU pr<»blefni v »odobsem
■rm romanu
. predavanja docenta dr. JTocvirka v Mariboru eiihrfh problemih v sodob-slovenskem romanu ja literarna utruja je i * „ časoven pojav ter ae »z-1 v njej težnje kolektiva, ■irtiaioniattfnim. načinom
U^jetudiprinaHpjjja-
L&deva|\je po om predam in stvarnem podaja-»edmetov, in dotfro se je oddaljil od stvar-je novi realizem, mlaj-(Miako Kranjec, Ingolič feUhov Voranc) ]>w>e*al v
res |
■se
vaškega okolja, Ingolič pa je obdelal problem agrarne reforme in napisal najobsežnejšo in temeljito studijo vaškega življenja.
Predavatelj je končal svoje predavanje z besedami: "Po socialnih problemih in idejnih izsledkih, po zaanovi in izvedbi, I k) pripovedni razgibanosti in življenjski pristnosti, dame in gospodje, razodeva sodobni slovenski socialni roman uspešno zakoreninjenost v sedanjosti, a obenem zrcali plodne razglede v bodočnost."
Identifikacija umorjenca pri Klečah
Ljubljana, 22. marca.—Skrbni vnemi ježanakih orožnikov, a
4elA* problemi tedanjo, ^j^j še kriminalnega oddel-
■ ' I — — f Ja A/1 /I f/v» a
ter se dokopal do socialne i In prav roman je sred-v katerem jfe največ mož-jojeti življenje v vsej ši-in globini ter ga pokazati E odtenkih. Socialni roman med idejno zasnovana ter prikazuje društvena 1, borbo celote in posamez-Prve klice socialnega ro-jtuprinesel realizem (Zola, inal), v Rusiji pa so bila u-rjena mojstrska dela evrop-■ slovesa. Mi smo se tako dokojtali do romana zara-Imknjeimti od življenja. pečetki romana so pri naa shematični ter niso zrasli iz življenja. TaikojeFtož-v romanu "Iz modernega * vse preveč shematičen ter tuje vse preveč v belo-črni ijki. Jože Pahor prikazuje v vjjdju" tipi ko dveh naaprp-smeri, njegovi junaki pa so ulo psihološko motivirani.' kakor Seliškar, Jarc in Ma-sta se približala romanu |in Bevk. Prvi je napisal inski roman nastajajočega Eanatva v vsej širini, d očim levku prevladuje težnja po nji podobi življenja, ialni roman je ustvarila generacija po 1. 1930., ki jd
Mzamtno proučevati kme mlmeštana in delavca. bolj je uspelo slikanje vasi, nanj: pa predmestja. Predniki novega realizma so se nili sodobnejših kompozicij-vidikov. S kolektivistično
0	v romanu so lahko zajeli to problematiko plasti, ki jo kujejo, risati so začeli celo-tolektiv v njegovih razgiblh, wje pa je zraslo iz določenega, vasi. dočim se je svo-
1	individualizem oklepal posameznosti. Tak način jnja ima v sebi dinamiko |lndividualna fabula je
dia, v celoti pa je podana ži-jin dinamika okolja. Tako Nje Ingoličevo celoto giba* Nilskih plasti ob proble-■frarne reforme, v tem poli* je tudi zanimiva "Pož-■ 1'režihovega Voranca, |je Ingoličevo delo (Luka-»koraj brez osrednjega ju-J. wako je pri Krajncu in »ovem Vorancu. Dela teh mopiscev ho zasidrana na okolju, povezana s so-"»1 prilikami in zvesta v o-jjnju dejstev, kar je vse pora avtorjevega pogleda na 1 in dru*!*.	-_____
h
K;
družbo. Gibalo romana 'problemi, ki jih re-' **nUli v Hvojih delih. Pl?ln1l r("™n ao pri nas pi-J*vko Savinšek, kateri pa JWuje ter je preveč apri-^imanc, ki je premaknjen od realnosti, Cer-J 'vanMolek.kiježepre, "" dokumentarično-lEJ^ttar (Roke Andre ki jo npnMHC) )e Jnrornikovo pripove-f 'nem bregu" dol-"" »<"l<tnanje in bravec da 1 ura tel j ni X«*protno pa je r Toranc V "Poipanict" ''< »Ukazuje brez na. ' 4+iritro trr .kuna na £„/'7'""* dokazati, kako rrh' ™r°dna Heja mo-
L vW®W/«i. r-VUkar j, v Naaedlem
gj*Mišk« Kranjec pa
L. , 1	ter pri-
i-meljne vaftnusU
»m >
t'
ka »policijske uprave je včeraj in danes uspelo ugotoviti identiteto madega moža, ki so ga včeraj zjutraj v tako zagonetnih okoliščinah našli umorjenega, v zasipnico za peso zakopanega sredi polja pri Klečaih. Čeprav je bilo truplo neznanca, zlasti njegov obraz ves nažrt od poljskih mizi in mrčesa, je policijski fotograf, ki je sodeloval v preiskovalni komisiji in ki je star strokovnjak v prepoznavanju neznanih in sumljivih obrazov, takoj izrazil domnevo, da bo ujnorjenec po vsej verjetnosti neki Anton Hribernik, ki ga je o prfliki neke afere v decembru lanskega leta fotografiral v svojem ateljeju na kriminalnem oddelku. Policija in orožništvo sta podrobno poizvedel naokrog in ugotovila, da JWogra-ftVR domneva drži.
Pokojni Anton Hribernik, 25-letni kmečki fant iz Horjula, je imel precej nerodno preteklost za sabo. Starši so ga dali učit ključavničarske obrti, pa se je pri delu v delavnici pred leti zastrupil, da so imi morali v bolnišnici amputirati levo roko pod komolcem. Po tej .nesreči je imel z mojstrom dolgotrajno pravdo, iz'katQ& je po nekaj letih izbil 19,000 din odškodnine. Medtem se je bil privadil lahkega življenja, in kakor pripovedujejo, je po malem vzdrževal zveze s tihotapci okrog Vrhnike in Horjula in razprodajal saharin. Xo je dobil denar, je večino razposo-dll, nekaj malega pa je obdržal sase. Dne 10. oktobra lanskega leta ae je nastanil pri neki stranki v ulici" IX. v Rožni dolini, mesec pozneje pa se Je preselil v ulico VII. Dne 8. januarja se je s kolesom odpeljal od doma in po tistem ga nihče ni več videl. Kakor pripovedujejo, je imel takrat po vee(j priliki kakšnih 6000 din denarja s seboj. Vsa znamenja kažejo, da ga je nekdo zvabil v samoto pri Klečah, ga za vratno ustrelil od zadaj v glavo, nato pa oropal in pokopal v jami na Kregarjevi njivi.
Danes sta prispela v Ljubljano Hribernikova sestra ln orožnik s Horjula, kl »ta potrdila identiteto. Truplo nesrečnega fanta so danes zagrebli na pokopališču pri Sv. Juriju v Sto-Žicah, policija in orožništvo pa intenzivno iščeta storilce, ki bodo, kakor upamo, kmalu v rokah pravice.
Tragična smrt velet rgovca Josipa Grilca
Vsa idrijska kotlina je obnemela ob tragični vesti, da je izdihnil kot žrtev avtomobilske
nesreče veletrgovec Josip Grilc iz Idrije. Dan po svojem godu se je vračal iz Gorice v svojem avtomobilu v družbi trgovca Bajta, ravnate|ja okrajne hranilnice Rafaela Kobala in njegove soproge domov. Zla uaoda je hotela, da so se med vožnjo odprla vrata avtomobila. Ko jih je hotel zapreti, je za trenutek izgubil oblast nad krmilom — in nesreča je bila tu. Avto je zdrknil pod cesto. Trgovec Bajt je bil lažje/ravnatelj Kobal in nje-gova soproga težje poškodovana, Josip Grilc pa je podlegel poškodbam v goriški bolnišnici.
Josip Grilc je bil štajerski rojak. Kot mlad fant je prišel v Idrijo za vajenca .v zgledno napredno trgovino Franca Ijipaj-neta. Bil je izredno epoMoen, kakor mravlja priden, tWi delavec. Po več letih službovanja je postal poslovodja Lapajneto-ve trgovine, ki slovi po svojih čipkarskih izdelkih. Po svetovni vojni se je osamosvojil, otvo-ril lastno trgovino, ki je kmalu zavzela tak razmah* da je zalagala s kolonijalnim blagom vso idrijsko kotlino.
^PROSVETA
Nemci v Ameriki
Odlomki iz poročil Paula Hrin-guier ja, ameriškega posebnega poročevalca "Paris-Solra"
Okoli 8 milijonov severnih Američanov (vseh je 1$0 milijonov) govori nemAki. Dober ^oljudrugi milijon od njih se
jih
1 je v Nemč Združene
ičiii držav
Odmerki živil znižam v Nemčiji
Veljko pomanjkanje med prebivalci
Berlin, 28. apr. — Nemško ljudstvo, ki je upalo v Izboljšanje svojega ekonomskega položaja, ko je armada zasedla bogate danske pokrajine, je doživelo razočaranje, ko so avtoritete ponovno znižale odmerke živil.
Štiri funte krompirja je vse, kar more dobiti posamezna oseba v Berlinu na teden. Poraba sladkorja je bila ponovno zniža- ' na. Doslej je vsaka oseba prejela le dva funta sladkorja na mesec.
Nadaljnja odredba določa znižanje odmerkov kruha, peciva ln masti. Poraba zelenjave je bila tudi omejena. Mestni prebivaler, ki obdelujejo vrtove, so bili obveščeni, da ne morejo dobiti semen. Lastniki nasadov v sever ni Nemčiji pravijo, da bo pridelek sadja veliko manjši letos kot je bil lani. Hud mraz je napravil ogromno škodo v pasadih. Pomanjkanje Živil je veliko ln ljudje stradajo.
Socialisti pozivajo Nemce na upor
Pari«, 23. apr. — Izvršni odbor nemške socialistične stranke, ki ima več tisoč članov v Franciji, kamor so pobegnili iz Nemčije, je objavil deklaracijo z žgočo obsodbo Hitlerjeve invazije Danske in Norveške in s pozivom na nemško ljudstvo, naj revoltira in strmoglavi nacijaki režim. Deklaracija, katero Je podpisal Hans Vogel, pravi, "da mi protestiramo proti novemu Hitlerjevemu zločinu. Blaginja nemškega ljudstva je na kocki. INa nemški narod apeliramo, naj še upre grupi roparjev in bandi-tov, ki imajo zdaj vlado V švo-jih rokah. Nemci, dvignite se proti zločincem in bojujte se za dosego svobode 1"
Španska vlada našto-; pila proti tujcem
Madrid, 23. apr. — Depart, ment za zaščito države je odredil štetje tujcev, da iztrži one, kl s svojo propagando ogražajo nevtralnost Španije.
rodilo, ive so druga največja nemška dežela, prva za tretjim rajhopi. Kaljo mislijo ti Nemci o «voji s-tari domovini? In kaj misli tretji raj h o njih?
Zadnje mesece beremo več-k?at o atentatih v ameriški industriji, o sabotaži v raznih ..tovarnah. Kdo to organi-aira? -
V spodnjih vrsticah prinašamo nekaj zanimivih odlomkov iz pisem ameriškega posebnega jjoročevalca Paris-Soira. Piaec ni Šovinist — vsaj v vojnem marilu te besede ne. Zato vam utegnejo ti odlomki ustvariti precej realno sliko o današnjem ameriškem nemštvu in njegovem razmerju do stare domovine.
' I. Imel sem majhno nevšečnost z vodstvom hotela, kjer stanujem. Hotelski strežnik mi. je po-zabil oddati neko sporočilo, ali ga je pa Izgubil. Stvar me je razsrdila in sem se pritožil. Ravnateljstvo Je poslalo svojega človeka k meni, da se mi opraviči.
Mož, ki je potrkal na mojo sobo, je že starejši gospod, korektno napravljen, z zlatimi naočniki. Iz vljudnosti je govoril z menoj francoski, a z nepravim naglasom. Uredila sva zadevo, mož se je obrnil, da odide, bil je že pri vratih, a odšel ni. Kakor da bi bil imel nekaj na duši. Tedaj se odloči.
4<Qprostite, gospod. Iz Francije prihajate, kaj ne? Ali bi vas smet vprašati, ~kaj se tam dogaja? ... Ali ljudje mislijo, da bo dolgo trajalo ln da bo stra* šno? ..."
Opazil sem bil že njegov tuji naglas, vendar me stvar ni začudila. V Ameriki je mnogo ljudi iz hotelske stroke nemAke krvi.
"Nemec ste?M
"Da. Sicer živim že zelo dolgo tu, a na koncu koncev sem le Nemec. Večina mojih sorodnikov je ostala v domovini. Eden izmed mojih sinov in vsi moji nečaki so vojaki?"
"Kaj naj vam povem ? Pri jiju Je vojna. Velikih bitk ta trenu tok sicer nI, vsaj na suhem ne, a to se lahko od dsnes do jutri izpremeni."
Njegove ustnice so zadrgetale in oči so mu pod naočniki zalile aolte. Možak je star mehek človeček, ki je vse svoje Življenje preživel mirno sam zase, daleč od blaznih krčev ln tržajev svojih rojakov. Zato ne razume današnjih dogodkov, ne razume, da je njegov narod s premislekom krenil na pot gorja.
"Strašno," Je zamrmral. "A zakaj, zakaj ?"
"Mislim," sem mrzlo odgovoril, "da morate samemu sebi zadati to vprašanje, ne mani."
Priklonil se Je. Ns lepem ga je obšla zadrega, ds ae je predre* nil govoriti z menoj o tej nt vari. Vsa skromnost in ponižnost — njegova druga narava, ki mu jo je vcepil poklic — ae mu Ja zdajci spet vrnila. Globoko se Je priklonil.
"Hvala, gospod, oprostite."
Bil je |e na pragu, tedaj se pa nisem mogel premagati, da mu ne bi rekel:
"Miriva

mm


.1 V'.Cjtoiiii
mi.-........ -ii.
Švicarski vojaki na smučeh v gorovju, fivlca je nedavno ojačila avoje atraše v obmejnih krajih.
lahko spravljate v zvezo s to ka« tastrofo."
Spet mi je pogledal v obraz. Čutil sem, da me ni mf>gel ve$ prav razločiti akosi skaljene naočnike. Krčevito je stisnil ustnice ln pokimal, "Vem," je rekel nato. Obrnil se je In tiho zaprl vrata za seboj.
II.
V skromni sobici neznatnega newyorškega hotela se je zbralo kakšnih petnajst ljudi. Posedli ao, kakor so mogli, ta na posteljo, oni na mizo. Najmlapši so sedli kar na tla. Skoraj vsi so siromašno oblečeni. Nobenemu med njimi ne Igra na dnu oči oni skriti žarek, ki srečo izdaja, tudi tisto pokojnost telesa ln duha, kl mnogim nesrečnežem srečo dela, bi zaman iskal.^fsi so pisatelji, umetniki, Intelektualci.
Nekoč so bili elita svojega naroda. Danes so izgnanci. Niti te' pravice nimajo, da bi se smeli sklicevati na svojo narodnost, da bi se smeli invepovatl sinove dežele, ki jih je rodila.
Nocoj imajo praznik, enega Izmed redkih praznikov, ki si ga -morejo privoščiti. Eden ud njih jim bere rokopis, vsi drugi pa s pobožno zaverovanostjo pri sluškujejo svoji materinščini in besedam svobode, kipečim iz nje.
Nemci so. Tisti, ki bere, je Bruno JVanck. Okrog njega Zuckmeyer, Klsua Mann, Frit« Kortner, Ferdinand Brtickner, Fritz Landshoff, Ernest Lu bitsoh, Fritz Lang, Oscar Maria Graaf, Hans Euler, Martin Gum pert. Na edinem stolu sedi eden izmed največjih pisateljev tega
prav tako kakor so ae ta čas smotrno pripravljali ia vojno ns vseh področjih.
Njihova organizacija je čudovita. Vpregli so vanjo vao elemente človekovega značaja: od' korupcije ki sentimentalnega domoljubja do groženj in izsiljevanja. Recimo: V nekem hotelu imajo nemško sobarico, in njo bi organizacija rade pridobila za neko nalogo. Mogoče je narodna soclalistka. Malo verjetno. No, pa ljubi denar/ Ali pa rada gre s kakšnim fantom v kino ali na ples. Ne, dekle živi pošteno in samo zase. No, ima |>a kakšnega svaka, ki stoji dsnes na zahodni fronti. Ce pa nima ne toga ne onega ne tretjega, ima v Nemčiji vsaj priletno mater ali kakšnega prijatelja iz otroških let človeka, ki bi ga bilo moči čez noč poslati v koncentracijsko taborišče.
ln tako zapoveduje Himmler v svojem berlinskem uradu neštetim ljudem v Ameriikl, ljudem, kl jih je sram takšnega početja, a kijub temu kakor mehanično brskajo po košarah za papir in bero pisma, pozabljena v suknjičih v garderobi. Celo njihove vohunke, zape
Nekate-Drugi so
TI,
stoletja, Thomaa Mann. ri med njimi so Žid je. samo možje, ki poznajo smisel besede svobode, besede, kl jim več pomeni, kakor bogastvo in morda celo več ko življenje.
»V Ameriko Jih je vrglo več ta porednih valov. Prvi so 1908, tisti, ki so takoj, v kaj se pripravlja: to so bili največji med njimi. iPotlej so prihajali Zid je, kakor jih je biju val val preganjanja. Potem po-slednl demokrati, poslednji socialisti. In nazadnje ljudje, ki niso bili Zidje ne republlksnci, ljudje, ki so sami mislili, da so nacionalisti, ljudje, ki so spo četka Hitlerja podpirali, veleln dustrijci, nekdanji oficirji — da ne bom govoril o Cehih in Poljakih, ki ne spadajo v to poglavje.
Tako je danes na daaettlaoče Nemcev, ki poznajo ta trenutek aamo enega sovražnika. Ti ljudje 4iv# akupaj, kakor ena sama neizmerna družina, pomagajo drug drugitmu, kujejo zarote in trpe.
/Potlej je velika množita Nemcev, ki so ae aa zmarom preselili v to deželo, postsli trgovci (n ameriški državljani; Nemcev, ki imenujejo avoje otro-le da jih pošiljajo na princetonsko ali na ko-
dobe tisoči in tisoči Američanov, vaeučlllški profesorji, trgovci in Induatriici, bančniki tn kmetje oeebna pisma, letake in brošure, kl branijo Nemčijo in nn|>adajo angleško |x>golt!iost ill francosko slabost.
Nemška propaganda podkup-1 iu dnevnike, plačuje članke in slike v revijah in magazinih. Nemška propaganda dela na vaeh koncih in krajih, V načrtu ima tudi sabotažo v vaeh ameriških industrijah, posebno v tistih, 1fl delajo za zaveznike,
Njeni načrti — pravi Paul Hringuier — ne bodo uspeli. Amerika je danes bolj pripravljena, kakor Je bila pred 2A leti, v Času Rinteienovega vohunstva.
humor l(
Klobuk v kinu
Dama z modernim klobukom se obrne k zakonskemu (uiru, kl sedi vrsto za njo in Vpraša 1 "Ali vas morda moj klobuk moti?"
Ml)n in ne," odvrne zakonski mož, "Alaj hoče Imeti moja žena
prav tak klobuki" — •
Neraaumljlvo
"Ko aem bila anočl v
Ijivke, ki so Jih zaman skušali pripoveduje nadobudna
.	. , . ...	.... -i,,tli	...I ML, ,,„LI
kar na tucate obesiti ameriškim
letalskim inženirjem In anlrt^v®«.?f" MJU varno." škim diplomatom, bl Človek že pri tretjem stavku najrajši poklical z imenom Gretchen. I11 vendar se vodatvo trudi, da bl iz njih kaj naredilo. Vohunski romani nam slikajo nen)4ko vo-hunko kot lepo plavolaako s sinjimi očmi. Hlmtnlarjev urad v Berlinu ima v sliišbi same ko-atanjelask«^
Tako Je tretji rajh znal vpreči v svoj voz velik del nemškega ljudstva v Ameriki, čeprav Je večina ameriškega nemštva protl-hltlerjevska. Moč tretjega raj-ha Je v tem, da se smeritškl Nemci čutijo še danes bolj sinove rsjha kakor Združenih držav, In da Jim gre zato usoda njihovih rojakov tostran oceana zelo do Živega.
S tem računa rsjhovaka propaganda, ko z velikimi kričečimi lepaki roti ameriške Nemce, naj pošljejo svojim lačnim rojskom, sorodnikom in • prijateljem kaj živeža. In dobre duše — Msyer-Ji, VVurtzi in Biedermanni — kar oblegajo agenture, ki so m specializirale za U), da sprejema jo naročila za poštne zavitke, ki naj jih dobe Mayerji na Vir-lemberškem in VVurtzi v Pore-njii. Dobre duše odrinejo dolar ski desetak in dobe zato lepo in čedno potrdile«.
Denarja seveds Msyerjl ns Virtenberškem In Wurtzi v Po-renju nikoli ne vidijo. Pač pa za fudo v redu pridejo zavojčki. Nemške agenture v New Yorku nsmreč brtojavno nsroč« v tej sli oni drŽavi, ki meji ob Nemčijo, na HolanriMkem sli v Kaliti, nsj odondod poti je jo zavitek z
svoji materi, "je neki
kinu," hčerka gospod
lumbljskf) vse ličil išče, Zvečine so
CaL
K zvačaikoM a^maljea avta. kigarsM svita
Na Milki sta Ari Kearaa (levo).
tast avta* sni je.
imoviti ljudje, miroljubni In II-Novf* uaode f*JMtov«a* nds Jih je trat*, gorj^ je tudi njihovo gorje.
"ur
In potem so uaciatl, Bibben-tropovl, GoebtHaovI, Himmi*r-jevi ljudje. Ne*U«to jih je. Vsi od diplomata do umazanega zakotnega v oho na, vai ao si enaki v diacjplinl, vsi širijo oči |>red lato Vaemogočnoatjo — vai bratje, združeni v lati fanatični yeri,
Nemri ao 4>rtf»rsvtjslf vohunsko ln propagandno vojno v Ameriki š« š*st ali aedem let —
Tsko torej te zavitke v omenje državah aentavijo in od|ioš-, N«mšk* vlada jih plača s
t oblj
ijbai
» po
mi.
g ledih 0I1-
Stvar se v dveh H**: v Nemčijo |»ride 1 uikajU• vaša, dols-a ameriška valuta pa ostane v Ameriki, v nemških rokah. ta financiranj* drugih nenv šk4h namenov.	\
(ienJalsn .trik, Takšnih je ns atotine. In zraven tal* propagan« da. zapeljiva ali pa neokretna — a oboja neutrudjjlvezahrbt-
"KJe je pa sedel?" Je vprašala mati.
"Dva vrsti za menoj!"
Zaljubljeni parčki v kinu
"Ali W šel neobrit z menoj v kino, Jože?"
"Zakaj pa ne, saj Je v kinu vendar tem no I"
Ona očitajoče: "No, prav zato l" n
• - L
Mlad modlcliiec sodi s svojo Izvoljenko v kinu in Jo drži zu roko. "Ljuba moja, ti si pa res )M>|M>lnomu zdrava, tvoja žila utrlplje točno kakor ura," pravi zamaknjeno. ~ 'l
"Nlč čudnega," odg<?vorl dekle, "saj držiš svoj prst na moji sa pest nI url l"	•—-----
Pravilna taktika
L)oyd George Je bil dolgo časa ta tajnika pri nekem odvetniku, preden se Je posvetil politiki.
Htlno rad je pri sleherni priložnosti govoril jn jsvnoatl razlagal svoje nazore. Pri teoi Ja pa strahovito hitro menjal svoje misli. ~ 7"
Nekoč gs je opozoril na to njegov šsf, odvetnik:
"VI prehitro govorite in polovica poalušalcev vas potlej sploh ne razume."
"To dobro vem," Je odgovoril Moyd George, "računam pa, da me bodo prav tisti, kl m* razumejo, spravili v poslansko zbornico."
H ALANDLCHb ?UC0SIAV AMEPICAN HAOIC HROAHCftSf
ns sli p* gal
in ponareja statistIk«. Vaak dan
II INI nia
bedasto prozorna, pro-kl pOprSVlia številke
KNUT HAMSUN
" Poslovenil FRAN ALBRECHT
"Dober večer J" Obstal« je.
Hm! Ali hodi mar tako pozno sama na iz-prehod7 "Ali ni opasno za mlado dekle hoditi ob tej uri po Karla-Ivana cesti? Ne! Ali je nihče ne nagovarja, ne žali, ako povem naravnost, ali je nihče ne vabi, da bi ila ž njim domov?
Pogledala me je začudena in razbirala v mojem obrazu, kaj naj pač mislim. Nato mi je hipoma segla pod roko in rekla:
"Tak pojdi va!"
Sel sem injo. Ko sva dospela miifio izvošč-kov, sem obstal, se oprostil njene roke in de-
Mlr
"Cujte me, dete moje, jaz nimam niti vinarja." In s temi besedami sem hotel iti svojo
pot.
Spočetka mi ni hotela verjati; ko pa je o-tipala vse moje žepe in ni našla ničesar, se je ujezila, vzravnala glavo, in mi rekla "štor":
"Lahko noč!" sem rekel.
"Stojte Ae! Ali so to zlata očala, ki jih imate?"
"Ne."
"Potem idite k vragu!"
S temi besedami sem šel.
Tik nato je prihitela za mano in me zopet poklicala.
"Vseeno greste lahko z mano!"
čutil sem se ponižanega od te ponudbe revne pocestnice in sem dejal "ne". Prepozno da je, obiskati moram Ae nekoga, ona pa si takšnih žrtev tudi ne more dovoljevati.
"Pač; zdaj hočem, da greste z mano."
"Ampak jaz ne grem pod takšnimi frazmerami."
"Seveda hočete h kakšni drugi."
"Ne." ...
Ali lotil s$ me je občutek, ko da stojim v pomilovanja vredni luči pred to nenavadno deklino in sem sklenil, da obvarujem vsaj videz.
"Kako vam Je ime?" sem vprašal. "Marija? Torej čujte me, Marija!" In pričel sem jI pojasnjevati svoje vedenje. Vse bolj in bolj se je čudilo dekle. Ali me je v resnici smatrala za lovca na mlada dekleta? Ali me je smatrala za tako slabega? Sem ji li mar rekel kaj nedostojnega? Ali se čkivek, ki namerja kaj hudega, vede tako ko jaz? Skratka, nagovoril sem jo bil in stopil par korakov ž njo, da vidim, kako daleč bo gnala to reč. Sicer pa je moje ime to in to, pastor tako in tako! Lahko noč! Idi v Bogu in ne greši več!
Po teh besedah sem odšel.
Očaran po svojem imenitnem domisleku sem si mel roke in glasno govoril s seboj. Kolika slaet, hoditi tako okoli in vršiti dobra dela! Te-mu padlemu bitju sem tori^j .nemara pomagal do prvefa koraka, da «rtfflkne za vse življenje! Jo za vse čase otel pogube! In ona bo to sprevidela, ko se domisli tega in Še v zadnji uri se me bo spominjala s hvaležnim srcem. Ah! vzllc vsemu se je izplačalo biti pošten, pošten in pravicoljuben!
, Bil sem sijajno razpoložen in sem se čutil dovolj čilega in pogumnega za karkoli si bodi. Ko bi imel vsaj svečo, gotovo bi dovršil svoj članek! Pevaje in žvižgaje, • svojim novim ključem v roki, sem šel in mislil na sredstvo, kako bi si preskrbel luč. Nič drugega ni bilo storiti; svoje reči za pisanje sem moral prenesti na cesto in pisati pod plinovo svetiljko. Odprl sem duri in šel gori.
Ko sem spet prišel doli, sem zaprl duri od zunaj in se postavi! pod svetiljko. Vse mirno . . .; le iz prečne ulice se Je čul težki, rož-
(Dalje prihodnjič)
Ijajoči korak stražnikov in v bližini Sv. Janeza je lajal pes. Ničesar, kar bi me motilo. O-vratnik suknje sem potegnil čez ušesa in pričel misliti na vso moč. Imenitvo.bi mi pomo-glo, če bi bil tako srečen, ds bi dokončsl to mulo razpravo. Dospel aem ravno do neke težavne točke, kjer bi moral slediti komaj viden prehod do nečess drugega; potegnile zamolkel, u-sehajoč finale, zateglo zvenenje, ki bi moralo končati v svojem višku, tako ostro, tako pretresljivo ko strel ali odmev plazu. Pika.
Ampak besede mi niso hotele na um. Prečita! sem vse vkup od začetka do konca, prebral glasno vsak stavek in nisem bil zmožen zbrati si misli v tem potresnem višku. Ko sem se še ukvarjal s tem, je prišel vrh tega še stražnik, ki se je postavil blizu mene na cesti in mi akva-ril vse moje razpoloženje. Kaj ga je brigalo, da sem bil dospel do viška izvrstnega članka za "Glasnik"? Bogs mi! saj je bilo naravnost nemogoče, da bi se vzdržal nad vodo, naj sem poskusil karkoli že! Stal aem tam najmanj eno uro, etražnik j« šelrbflo-je preveč mraz, da bi mogel stati pri miru. Malodušen ln oplašen po tem novem ponesrečenem poskusu, sem zopet odprl vrata in šel v svojo sobo.
Bilo je mraz tod gori in v gosti temi sem mogel jedva ločiti okno. Dotipal sem se proti postelji, sezul čevlje ln poskusil ogreti svoje noge med rokami. Nato sem legel na posteljo, popolnoma oblečen, kot sem to delal že dalj časa.
Komaj da se je naslednje jutro zdanilo, sem že sedel na postelji in pričel zopeffc svojim člankom. Tako sem presedel do poldneva in napisal nemara deset, dvajset vrstit. Do finala še vedno nisem bil dospel. /
; Vstal sem, se obul ln stopal po izbi gori in doli, da bi se egrel. Okna so bila zamrzla; pogledal sem ven, snežilo je; doli na dvorišču po kamenju in vodnjaku je legala debela snežena odeja.	~r.„.....„
Brskal sem po sobi, ho<El brez volje gori in doli, praska) s prsti po steni, položil čelo previdno nx vrata, potrkal s kazalcem na tla in po-l zorno poslušal — vse brez namere, a tiho in razmišljeno, ko da sem podvzel sila važno stvar. In medtem sem si govoril neprestano in glasno, da sem slišal samega sebe: Ali, bog nebeški, saj to je' blaznost! Vendar pa sem počenjal vse tako naprej. Cez dolgo Časa, nemara po preteku več ur, sem se zavzel, se ugriznil v ustne in napel avoje sile, kolikor sem pač mogel. Temu je bilo treba storiti konec! Po-lakai sem si leseno iver za žvečenje ln sedel nato resolutno k pisanju.
Z velikim naporom sem napisal par kratkih stavkov, dvajsetero beraikih besed, ki sem jih v najhujši stiski izmučil iz sebe, samo da pridem dalje. Potem je bilo konec, moja glava prazna; nisem mogel več. In ko nikakor nisem mogel več dalje, sem se zastrmel s široko odprtimi očmi na zadnje besede, te nedovršene pole, buljil v čudovite, trepetajoče črke, ki so se nalik majhnim kosmatim živalicam ščeperi-le po papirju, in naposled nisem umel o vsem ničesšr več in nisem mislil ničesar.
...... Cas je hitel. Z dvorišča se je čul šum, ropot
voz in konjako peketanje; Jens Olafov glas je prihajal is hleva, kadar je/zakllcal konjem. Bil sem čisto izčrpan; tuintam sem mlaaknil z ustnicami, aicer nisem storil ničesar. Moje prsi so bile v žalostnem položaju.
Pričelo se je temniti; bolj in bolj sem se gru-dil vase, postajal truden in legel na poateljo.
Predsednik Roosevelt (levo) in poljedelaki Ujnik Henry A. Wallace
kangli, mimogrede ava pobrala orodje, ki sva ga imela nekje skrito, in potem ava jo ravsnila
oborožena na najino numero, je naju pozdravilo cviljenje podgan, ki ao se menda že kar veselile, saj so njigravžnice ksr slutile, da j hn bo po dolgem Čaad spet 'kaj- prišlo pod zobe. Ogledala ava ai kraj, odložila svoj cok in pok, in še preden ava utegnila obesiti kruh, da bi ne bil preveč na razpolago živalcam, na iico pod strop, sva že dognala, da naju čaka nič ka. pride robota. Bilo je kar strašno pogledati, tako je bilo vae polomljeno in tudi z gasom je bilo, da ae je v kampah Ukoj začel nabirati. Ampak delo je delo, ava si rekla. Bo že nekako Nazadnje ava dognala, da bova morala še po les k šahtu, da bova imela a čim začeti. No, ko ava ae vrnila in pričela razkopavati za rigel, se nama je kar zde lo, da bo od h udi mana težko krotiti strop, iz katerega je kaft* tekel material. Pa sva si misli
ampak kaj sem hotel živalcam? Naj čuka j o, saj so pohlevne, se že veselijo, da so spet med ljud-
naprej. Kosvs jo priklemala vsa.^mi, sem si mislil. Potlej mi je to
la: "Asten Nateaen" je imel tevž, beži, beži, be-e-ž-il —- ne-
Podgane o jami
Frank Kožar
Jame so In ostanejo jame. Ze res. Toda kakšna občutja ima rudar do teh |K>dzemekih lukenj, kjer orje in koplje in dviga rudna bogastva, ve le oni, ki je kdajkoli tudi sam okusil vse to. Najbrž je ljudem, ki ne poznajo teme in življenja jam. t«*ško do-povedati, kaj ae dogaja v njih, kajti g oa pod bog in njegova poslanstva od hudiča do perk-mandeljca še skrbe, da ta košček stvarktva v osrčju zemlje oatane prikrtt in neviden njim. ki lazijo po zemlji. To Je vedel tudi Matevi Smole, ln zategadelj je bil njegov obraz, daai drugače nič kaj rasoran. kakor je to pri večini rudarakih ljudeh, vse-lej tako zagruntan in aanjav, kadarkoli ga Je imel le če« mero pod klobukom v krčmi "Pri An-leljnu", kjer je bilo pač shaja-I išče vseh. ki so h<slili tam mimo ia cehe domov, tja čet Tir-pek in Hoanico na IM ali v Turje
Matevž Smole je bil prepri. čan. veren kristjan Tudi pristaš te ali one delavske stranke
je bil. Nihče mu ni mogel oči
tati, da ni itpolnjeval dolžnosti do cerkve ali do stranke, kakor mu ni mogel nihče oporekati, da nl bil napreden občan, da je me vi« in bebjeverec. Prav gotovo je Smoleta dičilo še obilo lepih čednosti, a da je bil velik ljubitelj podgan, tega marsikdo ni mogel razumeti.
—	Prmojlavduš, je Včasih našel jiogovor s kameradi, ko ee je vračal s šrhta domov, posebno kadar so jo mahali s nočnega. Naj ga le šmerrt pocitra. kdor ne obrajU podgan. Vešda, ravno nocoj sva imela s Spita-larjem hud čas zaradi te moje ljubetni do jnidgan. Pa nazadnje sem mu le dopovedal, kar mu gre.
In še so ga kameradi prijeli za l>e*edo. na^ kaj pove o njih. Matevi Smole pa. kakršen Je bil. vnem in vsakomur uatrHtljiv in ta moč radodaren s pripovedkami, ne je malce počohal ob stegna, kakor ga je bila le sama navada, krepko je It pljunil le do fermenta prežvečeni čik. <idprl, založil drugegj m pričel.
—	Pa res. to vem. tega še ni-»em povedal, kako »mo se imeli na nočnem šihtu nek<rf. Za ka-»nerada «« nr imel H ran tekne ga Vinca. Rilo je neko nedeljo po-
noči. Za vivčka je bil takrat tisti — saj ga menda le ni več med živimi — "Asten Netesen", eh, kako se je ie pisal? Naj bo, kdor hoče. Malo nas je bilo določenih za na »Hit, midva a H raa te lom ava bUa določena v neko aUro progo, na drugem garazjonu, da <bi tam nekaj pretesarlla. ker je bila proga do samega thomerka le etlenjena. Bog ve cato, da nisva bila tistega dela kar nič ve-aela, saj sva vedela, da je Um te marsikateremu šel hudič skupaj. Prekleto nevaren material, drobljiv, da tl je kar teklo, ko ai odpiral atrop in ga salagal. Pa je nama rekel "Asten Nateaen" — bilo je nekako ob prvem v meaecu: Tam doli a+.bo-aU pomhmal pasla "na teaen" ta mesec ."aaten", glejU. da ae vama kaj ne urajma. tiati material je a hudičem, "na teaen", previdno delaJU. da ae vama kaj ne agodi. Pa aa gaai malo poglejte "na teaen*. Ce bom Imel čaa. bom te prišel k vama pogledat "aaten", vsaj k šihtu. Orodje pa kar tja doli apeavita.
Nič bati. bova le tako rav-nala. da bo prav, sva mu odbila nazaj, ko smo ae rasšlijprl šahtu vaak v svojo luknjo Pri šahtu sva ai ie napolnila vode v
prav, hudič bo s to najino pašo. Vendar ava Ukole do kake če trte ure zjutraj le posUvila en podboj, zr drugega pe že kar ni bilo več časa, da bi razkopavala zanj. No, pa posihvnal, sva si dejala s kameradom, ga že tudi ne bova zmogla več in sva sklenila, da se malo odpočijeva in dot denevia, kakor se spodobi. Poiskala akte si primeren prostor za bohan in sva takole sede malo zadremuhala, čeprav se v jami ne sme spati. Pa saj ve ste, kaj boš pravil knapu ,on si že pomaga .kakor ve in zna. In tako sva tudi midva ukrenila to stvar.
— Kakopak, podganam sva še popreje natrosila krušnih drob-tin in kamerad jim je vrgel celo kožo od špeha. Kdo bi. si mislil, da je na naju prežal hudič, midva sva zadremala in amen. Vivčka Uko ne bo prej ko k šihtu, do Ukrat ga bova pa tudi že čakala, da poj de m o potem skupaj. Mogoče ga pa danes celo ne bo, ko je nedelja. Sicer pa, kar se reče po pravici, spala sploh nisvs, temu se reče le "malo po palčkati", ker navsezadnje je le nevarno, saj vsakdo sam ve, kaj vse se lahko zgodi. Ampak takole, če ae vzame, razmišljal sem marsikaj o naših križih, tu pa tam so misli ušle domov k stari ln otrokom, ki jih zdajle že drami jutrnjica z dolskega turna — in rečem vam, da nl nič slajšega, ko Ukole sanjati in grebsti za spomini na otroška leta, ko še nismo okušali teh jam. Glej, sem si mislil, Matevž, lepo je bilo, ko si bil še mlad in brezskrben. zdaj te pa žre jo jame, gedin ti gre na "asten in nate-sen", pufe Imaš. garaš iz dneva
v dan, župnik ti govori z leče eno. drugo allšiš na shodih, petdeset jih Imaš že na grbi. sam bog ve. koliko si ga že nakopal in koliko podbojev si že postavil. Štirinajstega ai šel v vojsko, v Karpatih al atal a puško na ra mi na strmil. bila je zima. na Ruse si streljal, potom ai bil ranjen in zdravili so te v Budimpešti, nato ai bil seprevitiran in potem si se apet znašel v jami. Bilo je »edemnajetega leU, da —- pri miliUru ai ime) vsaj včasih komia, glej ga — tu pe si gsrsl in garal in kruha ni bilo in nameato tega smo žrli kolerabo, in če ai naredil plavega, je prišla patrulja in U odgnala v Trbovlje na clgfarno v arest. Kh. Matev«, Matevi! Prešlnjale so me čedalje bolj dre motne mi-»II in aladnjtč sem le en čink sadre mockal. kamerad še menda prej. — Se ko sem hi) malo pri zavesti, aem čutil, da ao me cu-kale 10 za lesu vaje podgane adaj P«» mkavM, zdaj po hlačnicah,
oblezovanje že presedalo. Ampak le, zdelo se mi je, da me je nekaj vščipnilo na lice. Zdrznil sem se, zakaj četudi sem obrajtal živalce, sem bil vseeno malp sramežljiv do njih. Vse, kar je prav, sem ai dejal in se jih otre-sel, ker občutil sem po vsem telesu, kako me obrezujejo. Tudi kamerad se je zmeraj nekaj pregiba 1. Predramil aem se. Poeve-til sem okrog sebe z lampo in čeprav sem bil kar nekam v dre-moti, sem jih opazil teh živalic cel roj, zbranih okrog in okrog naju in pri priči mi je padlo v glavo: Matevž, to je cahen, svoj pomen ima to! VsUni, beži, Matevž ! Neka temna slutnja me je zgrabila, podgane pa, ko da jih je zdajci nekdo spodil, so se zagnale v beg s kraja, kjer sva s kameradom počivala. Jaz sem bil kar nekam iz sebe. Kar vrtoglav sem posUjal. In že mi je vnovič šinilo v možgane: Ma-
kaj vrši! Ali slišiš, slišiš, kako melje?! Kakor veter vrši, M-a-t-e-v4! M-a-t-e-vnž!
In ko da sem bil iz gumija, sem odskočil, se napol zravnal, pograbil svoj koaetelj in aeki-ro, kamerada sem sunil v rebra in mu zakričal, naj beži — zrušilo se bo! — ga zgrabil, ko se je še nekaj hajotal in mencal oči, in že sva jo~umih nog, kakor so bile že strpljene od rev-matizma, ubrala s proge, doli na križišče, ki je bilo močno obzidano. — In glej ga, ušla sva ta las. Ko sva komaj obstala, se je začul glasen resk, a s kameradom sva si bila takoj na jasnem, da je v resnici šla proga na kup. Tisti prokleti material!
In Če mi verjame kdo ali ne, da naju niso podgane opozorile na nesrečo, ki je nama pretila, bi naju prekleto dolgo iskali in razkopavali. Zato tudi pravim: s podganami bodi dober, trosi jim kruha, ker one te vedno opozarjajo na kakšno stvar. Ampak mene ne bo nobeden preonegavil, jaz vem, da kadar bežijo podgane s kraja, ni nič drugega ko tam cahen, da je treba bežati, ker tedaj-je nesreča pred vrati.
—• Ko sva potem prišla z "Asten Natesnom" skupaj in sva mu. naznanila, kaj se je zgodilo, je dejal: "Asten saj sem vedel, da bo šel hudič skup — na tesen. Glavno je pa, da sU jo o pravem času odkurila in da sta še živa asten. J»ovejta zmeni, da pričnejo zrušek od kraja trebiti.
Matevž Smole je končal, kameradi so mu glasno pritrjevali, a eden od njih je predlagal — bil je pošten užigovec — da bi sc ustanovilo društvo za zaščito podgan In glasen krohot, ki ga je izzval ta predlog, je SmoleU še bolj zresnil in razsrdil, da je' dejal:
Ti si osel, se vidi, da si že zajbrovec! Te bo že še kdaj vrag jemal!
HUMOR
Šiling za avtorsko pravico
Znani angleški pisatelj Barrie je bil nekoč na obisku pri svojih znancih. Pri kosilu je gospodarjev sinček pojedel toliko slaščic, da ga je morala mati naposled opozoriti:
"Jutri boš še zbolel, če b<w pojedel toliko kolačkov!"
"Jaz pa hočem še danes zbo-leti," je odgovoril pogumni dečko in si znova napolnik krožnik s slaščicami.
Ta odgovor je pisatelju Bar-rieju tako ugajal, da je dečku Ukoj ponudil šiling za avtorsko pravico do tega odgovora.
Zdaj utegnete ta odgovor najti v enem najbolj znanih Barrie-jevih del.
• -
Novi akademik
Alfreda de MusseU, znanega francoskega pisatelja so sprejeli v vrsto "nesmrtnih". Cez ne-ksj dni je prišel v pariško umetnostno akademijo, da bi se udeležil svečane seje. Ne oziraje se na navzoče duhovne veličine, je
VITAMIN B-l JE POTREBEN ZA VASE ZDRAVJE Mnogo ameriških izvedencev (Covvgill in drugi) polagajo fakte na pomanjkanj Vitamina B-l v ameriški dijeti, ki je zelo važen. Refiniran sladkor je popolnoma brez Vitamina B-l, bela moka, katera se največ uporablja od vaeh žitnih produktov vsebuje 1/11 ViUmbia B-l vsebine žitnega zrna, iz katerega je narejena, Mleko, zelenjave' in sadje ne vsebuje mnogo Vitamina B-l. Vsled tega je zadnje časna dodaja Vitamina B-l (thia-min) zmesi Trinerjevega grenkega vina zelo povedala in izboljšala to želodčno toniko. Vitamip B-l povspešuje apetit in prebavo. Trinerjevo grenko vino je a to novo izboljšavo izvrstna spomladanska tonika. Vprašajte vašega lekarnarja za novo izboljšano Trinerjeivo grertko vino z Vitaminom B-l; ako vam vaš lekarnar ne more postreči, pišite direktno na: Joseph Triner Corp., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111.	-	(Adv.)
stopil k pred^e^Tt^
že otvoril	• ® k
oivorii, in ga vpr^.
"Oprostite, g08pod mk, ali je tukaj VicJ*?®
Hugoja ni bilo v 7J predsednik je obl&ZI more povoljno odgovori Muweu>v0 vprašanja
dejal Musset, -potlej rajši domov."	eai
"Zakaj pa ne ostanete^ gs je vprašal eden iznJ** čih,,.
Kaj naj pa počnem, i«, nikogar |ni," *e je od*m set. 1
~ SEMENA IZ JUGOSLAVU
smo te leto že sprejeli, Uda vojne jih vet ne b« mofo4t Naročite ukoj izmed sl^c, 8 AL ATA, listnata igodna ■ tfALATA, fla v rut, krkka q SALATA, snana Ijubljanaka . 8 A LATA, rujava pol« na tla,«— SALATA, rumena poletna {lan SALATA, prava visoka "Hrta KORENJE, srednjedolgo m«^ PETRŠIU. gladki h korena PESA, rudeča okrogla nasuzaa REDKVICA, igodna rude*. fi« RADIČ za solato, iirokoliataat ENDIVJA, rumena zgodila iirSa ENDIVJA, selena pozna iirolu ENDIVJA, zelena kraviljau ENDIVJA, rumena kraviljaaa GRAH, aiiten v strotju, fin th* FIŽOL, breinitni, nizek zel« FIŽOL, breinitni, visok zefea FIŽOL, breinitni, nizek raa«a FIŽOL, breinitni, visok man KUMARE, fina domača vraU MOTOVILEČ (repineelj) ZELJE, ljubljansko veliko kaam MAJERON, navadni diieti CENA TEH SEMEN JE 12c PAI Lahko kar iireiete U oglaa, p tate semena katera želite is gi \ vrnete s Money Ordroa ia aan bomo točno poslali. Ako se aai v aesnamu kar ielite, pilite pas Rabite svetovno slavni ljubljaa
Bahovec 'Planini
zdravilni čaj za želodec, ledvici
jevanje in utrjevanje krvi CENA: 1 škatlja $1.00. J it «
Steve Mohorko Co.
704 South 2nd Str. . Milwaskaa,1
TISKARNA S.N.P.J
' ' ' , 1
SPREJEMA V8A
v tiskarsko obrt spadajoča deli
Tiska vabila za veselice in ahode, vizitnice, časnike, knjl koledarje, leUke itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaikea, Češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO &NJJJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
< ■ ■ ■ '	' " ' v-l
Vaa pojasnila daje vodstvo tlakam«.—Cena šmarne, unijsko delo prva n Pišite po informacija as naslov:
SNPJ PRINTERY
2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE
TsL Rockvrell 4004
: - CHICAGO. 1LUNOI8 _
RUMUNSKI HUMOR Angleška podmornica
| V bukareški družbi je še pred kratkim krotil tale dovtip:
Pred kratkim ao javili poveljniku neke angleške torpedovke. ki je kriiarila po Severnim morju, da ao opazili neko nemško podmornico.
"Kje pa?" je vprašal poveljnik.
''Prav pod nami. Ena ali dve globinski bombi bosta zadoščali, da jo spravimo na drugi avet."
Vak. tega pa že ne bom sto-ril,- je odgovoril kapitan "Eden ««d |M»tapljačev naj se brž potepi in naj raadeii med nemške mor-mu* nate leUUT ____ ^
NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
PS sklepa 11. radno konvencij« sc lahko naroči na Hst Prosvete l> prišteje eden, dva, tri. štiri ali pet članov la «n« družin« k eni nar* alaL List PrasvaU stan« aa vm enake, sa lian« ali sečlsse M J m •s« letno naročnin«. Ear pa flaai i« plača)« pri aaeament« IIM« tednik, m Jim U prišUj« k naročnini. TereJ sodsj ni v«r«ks. re#.S J« Ust predrag sa lian« 8NPJ. List Pr««vet« j« vaša !«■<»»•? ■ zetovo is w vsaki irašlal nekdo, kl U rad čital Hst vsak daa. Cm Usta Prssvsta Je:
Za Zdru ž. drlav« la Kanado.fSH Za Clc«ro In Chicat* !•
1 tednik In.............4JO 1 tednik In..........
1 tednika In............s.SO S tednika in........
t tednik« la............ 2.40 V" S tednik« In,........
4 tednik« In............ 1.20	j 4 tednik« In....:..••
t tednikov la........... nič	S tsdnikev I«..
$9.00
,|7J» . 1» . t" 1» . 110 I*
^	Za Evrop« J«.......
Ispslnit« spodnji knpsn, priložite potrebno vasto des«r|s »H *«■•» Ord«r v pismu la «J naročit« Proaveto, Ust, kl h
Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov prenehs Wtl SNPJ. ali «• se preseli proč od druftin« In bo »ahUval um t«dnlk. bod« moral Uati član !t dotlčne družin«, ki j« tako «*j«f» naročena na dnovnik Prosveto, to Ukoj nainanlti upravniMvs In ob«n«m doplačati dotično vsoto lista Prosvota. Ako tet« m ,WfV tedaj mora upravništvo sniftati datum sa to vsoto naročaiks.
PROSVETA, 8NPJ, S057 Se. Lavadals A v«. Chkafe. « Priloženo pošiljam asročnino sa Hst PreeveU vaoU I.........
D bas......................šraštva m.......
i - •
Uatarit« trdnih In gn pripltft« k moji narsčnisi sd «kde*» moj« družin«!
®.............................„,„.......čl drnštva ........
*)........................................drnštva M........
D"..............i,,,.,,.,,,.............čl dr sit v s M.......
•>t....................................ft šmštvs S......
■■••es..*............................. Država..............M""
Nevasrotaft ...... ...........Otsr nnrsMh ............