THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA. Published and distributed under permit (No. 728) autho r. by the Act of October 6,1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. s. Burleson, Postmaster, General ENAKOPRAVNOST EQUALITY ♦•WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDP-VISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL." VOLUME IV. — LETO IV. V - • CLEVELAND, 0., V PETEK, (FRIDAY) JAN. 28th, 1921. ŠT. 23. (NO.) jingle Copy Sc Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, 0. under the Act of Congress of March 3rd, 1879. Posamezna številka 3e ŽELEZNIŠKI BARONI HOČEIO ZNIŽA železniški odbor je zavrnil samovoljno znižanje, katero je hotela uvesti neka južna železniška družba. Chicago, 27. januarja. — Zveza ameriških železniških družb se bo jutri sešla tukaj na eksekutivni seji, ka-tere glavni namen bo sestaviti načrte za splošno znižanje (delavskih plač, katere se bo potem predložilo železniško-^^lavskemu odboru Danes zjutraj je dospel semkaj podpredsednik Pennsylvania železniške proge, W. W. Attebury. Vse seje že-^i^zniših eksekutivnih uradnil^ov se bodo vršile za zaprtimi vrati. Železniški uradniki pravijo, da ne bodo družbe mogle shajati, ako se ne zniža delavskih plač. Birminghai^i-Atlantic železniški družba je pred kratkim podala naznanilo, glasom katerega je hotela s 1. fe-wuarjem uvesti znižanje delavskih plač. Zvezni železni-sko-delavski odbor pa je danes podal odredbo, glasom 'Katere se družbi jemlje pravico znižati plače, predno za-Gve ne izroči odboru, da poda svojo odločitev. Sedaj bo ta slučaj prišel na vrsto 10. februarja. — družba pravi, da bo v dokaz svoje akcije povedala, da pod ^Gdanjimi okolščinami napravi vsak mesec $100.000 iz-Sube. Socijalisti in komunisti V Mehiki združeni. Zahtevajo $50.000 za odpeljano ženo. '■^Xqs AngeJes, 2 7. iin.—V ^®cer je bila odvedena iz njenega . lepa Mrs. Gladeys Whitrell, Sedaj zahtevajo banditi, ki sojo "^■^Peljali $50,000 odkupnine. Da-je bil najden na pragu 'hiše, °^koder je bila odpeljana, na so-naslovljen listeic, na kdte- V; je napisano: "Mr. Whitrell: žena je na varnem. Nikar si delajte skrbi. Imejte priprav-^®iih $50,000, ker se kmalu zgla-fsjg obvestite policije ali de-® tivov, ker potem bo vse izgu- ^ota je bila napisana na pisal-stroju in nepodpisana. Debata glede državnih konstablerjev. ^("avi, da se Japonska pripravlja na vojno. Sa: & Francisco, 27. jan. — Dale dospel semkaj vojni kores-. ^"^dent Frederick A. Smith, ki j® Zadnje čase obiskal Kitajsko in ^ ozirom na japonsjce JHe priprave, je podal nasled- izjavo: Japonska vzdržuje stalno ar-'>000,000 mož. Pred kratit odobrila vojni proračun, ki .njeni zgodovini, iij jo Vojnega znače/ja se vrši- ^ Mrzlično naglico. "C 1 mesta se posvečajo izde-.'^^^'^ovrstnih strupenih plinov, ko se je v številnih vaseh, sem obiskal izdelovalo sa-ki se rabi pri po-15;».* aeroplanih. Japonska ko-^ocne sile na otoku Formosi, '^it ^ v neposredni bližini in otoka Manile. Japonec pod 45. letom v i^ruženih državah je in zvesitobo japonski vladi, mi je, da se kalifornski katerega dobivaj a japon-Mj^ v San Franciscu, spra- *^1). I^Ponskih mornariških ir» bazah. V tem oziru predložiti washington-lastem popolne podatke." ColumbuSj O., 27. jan. -r-Pred poslanskim odsekbnS -sa, vojaške zadeve so se nocoj vršila zasliševanja z ozirom na predlagano predlogo za vstanovitev državne policije ali ikonstabler-ske sile. Pričela so se ob 7: uri zvečer in trajala islcoro do pol-/ • noci. Zasliševanju, ki ae je.vršilo v poslanski zbornici, je prisosto-valo več sto ljudi. Oni, ki so za to, da se predloga sprejme, opozarjajo na val kriminalnosti in .banditstva, ki se v zadnjem času pojavlja v Ohio. Navzoči so bili tudi za-atO'pniki državne policije iz Pennsylvanie in Michigana, ki so podali svoje izjave v prilog sprejemu zakona. Odločen boj proti tej predlogi pa vodijo delavske organizacije. James S. Maurer, predsednik državne delavske federacije, je izjavil, da se danes v Pennsylvaniji pripeti več zločinov in da je banditstvo bolj raz-širjeno kot pa v Ohio, akoravno Ohio dosedaj ni imela državnih kanstablerjev, Pennsylvania pa jih ima. "V Pennsylvaniji lahko kupite kozarec žganja ali pive v skoro vsakem salonu, akoravno trdijo, zagovorniki tozadevne predloge, da bo državna policija pomagala pri vsiljevanju prohibicijskega zaikona." Maurer je mnenja, da za sedanji val banditstva v veliki me. ri je odgovorno kazanje raznih senzacijonairiih premikajočih slik. Dr. Goddard, načelnik državnega mladinskega urada, je izjavil, da jeza val izločinstev odgovorna svetovna vojna. John J. Frey iz Cincinnati, urednik organa livarskih delavcev, je opozarjal na miroljubno poravnavo vseh delavskih nesporazumov v Ohio tekom zadnjih let, kar pripisoval trez nemu postopanju bivšega go-vfernerja Coxa. Potem pa je narisal primero med Ohio in pa med Pennsylvanio in West Vir-iginijo, kjer iniajo državno po lici jo. Mexico City,—Mehikanska komunistična stranka, h kateri spada tudi velik kos socijalistične stranke, je pravkar izvolila nove uradnike, in je pričela z intenzivno kampanjo. . Na zborovanju socijalistov, ki se je vršilo 8. januarja, je vrhovni tajnik Nicolas Cano, ki je tudi kongresman iz države Guanajuato, z večimi drugimi nasprotoval združitvi, ki je bila sprejeta na zborovanju, ki se je vršilo 30. decembra. Cano je začel boj, da se odločitev prejšnjega zborovanja zavrže. Drugi delavski voditelji kot Briseno, Hippolito Flores, A-dolfo'Sanibanez in Zierold so temu naisprotovali in sledila je silna debata. Grupa, ki je bila za združitev, ^e napadala Cano-a, da je nasproten združitvi radi svojih lastnih osebnih ambicij. Dolžilo se ga je, da raje vidi, da je on vodja eno delavske organizacije, kot pa da bi moral deliti vodstvo enotne delavke organizacije tudi z drugimi. Navzlic temu, da je bilo na zborovanju od 30. decembra soglasno odobreno, da pride do združitve, pa se je Cano-u posrečilo pridobiti na svojo stran veliko ■števila članov, in končno je večina sklenila, da se vprašanje združitve še enkrat razmotriva. Nato so Briseno, Zierold, Sant%anez, Florez in Estorgio odšli iz :^ora- ne, ter obdolžili socijalistično stranko, da je prelomila dano obljubo za združitev in da oni ne bodo priznali nikakih političnih trikov, potom katerih bi se skušalo uničiti združitev delavskega gibanja. V soglasju s to izjave so 8. januarja prišli oni socijalisti, ki so ža združitev, na sejo komunistične stranke in aktivno sodelujejo. Pričakuje se, da se bo tudi ostali del socijalitične stranke sčasoma pridružil združeni stranki. De Valera je v Franciji. Pariz, 27. jan.—' Edmund De Valera,, predsednik irsko republi ke, ki je meseca decembra skrivnosten način izgibil iz Združenih držav, se sedaj nahaja v Franciji. Odkar je zapustil Ameriko, se ni vedelo ničesar določenega o njegovem bivanju, včeraj pa jp govoril z njim dopisnik lista ' L-Oeuvre." Poroča se, da se sedaj nahaja, "nekde v Franciji," natančnega naslova njegovega, bi-vanj a pa se ni podalo v javnost Da je bila njegova bivanje znano policiji, je gotovo, in zanikanja, da se ni izkrcal na Irskem, katera je podala angleška policija, sloni na informacijah, ki jih je podala angleški policiji francoska policija. Znižanje plač ne bo rešilo problema. Boston, Mass.—''Ali je mogoče. da se splošni položaj izboljša, ako se zniža nakupno moč delavcev?" se vprašuje urednik "Shue Workers Journala," ki izhaja v tem mestu. Potem nadaljuje: "Ce bi človek poslušal govorjenje nekaterih delodajalcev, bi prišel do prepričanja, da edino, kar je potrebno, da se kolesje industrije zopet spravi v polni tek, je znižanje delavskih plač; "Toda pomniti je treba, da kadar sq, plače nizke, je tudi nakupovanje nizko. Nizke plače uničijo trg tudi za navadjie življenje potrebščine. Tako naprinjier je sedanja, že dalj časa trajajoča depresija v industriji povzročila, da se je število tovornih in osebnih vlakov precej znižalo. Posledica tega je, da se odpušpa železničarje od njih dela. To je istota-ko kot pri čevljarjih, ki nimajo dela, če se nakupovanje ustavi. ''Ko železničarji ne delajo, se njih nakupovanje zniža, in s tem pomagajo znižati železniški promet. . "Kako naj bi se nizko nakupovanje ozdravilo z nadaljnim znižanjem nakupne sile ljudstva, je nekaj, kar nam zagovorniki tega načina rešitve sedanjega problema ne povedo. Začetek in konec njih modrosti se naslanja na de-ilaraciji, da se morajo plače zni- "Od leta I9t4 se plače čevljarskih delavcev v Združenih državah in Canadi niso zvišale za več cot povprečnih 55 procentov. V istem času so se stroški življenja v Združenih državah zvišali za 101 procentov, v Canadi pa za 1 1 7. Sedaj ko so nebotične cene začele nekolika padati, in se je u-činek^ tega padanja pri nakupu na drobnem komaj opazilo, hočejo nekateri kratkovidni delodajalci znižati plače čevljarskih delavcev za 20 procentov. "V državi Massachusets imamo komisjo, da vodi tabelo cen živ-Ijenskih potrebščin. Poročilo te komisije kaže, da so se cene v zadnjem septembru celo povišale za 2 procenta. V oktobru so se znižale za 2 procenta. ' Potemtakem so bile meseca novembra v veljavi iste cene kot septembra, in od tistega časa tudi pi opaziti dosti izpremeimbe. "Ako se vzame v poštev, da je cena gotovim fundamentalnim življen-skim stroškom sedaj višja kot kdaj prej^, in da ni dosti upanja, da se sploh zniža pri takih rečeh kot transportac'Ja, stanarina, zdravniki itd., tedaj ostane dejstvo da ako se zniža obstoj oče plače, bo delavcu ostalo manj za nakup najpotrebnejših življenskih potrebščin kot pa pred vojno." Latvija bo zastopala Rusijo. Mr. Tetlow, ki je bil svoje^as-no član državne zakonodaje, sedaj pa je š ta tis tik rudarske organizacije, je tekom zasliševanja izjavil, da je namen predloge pomagati silni gonji proti unijskemu delavstvu/ s katero 80 zlapočeli delodajalci širom dežele. — V našem uradu se dobijo vstopnice za kondert Zormano-vega FilharmoniČnega orkestra, ki se vrši v nedeljo zvečer v Grdinovi dvorani. —Pri zadnjih vplitvah se je obljubilo clevdlandskim volilcem, da ako sprejmejo zvišanje davka, bodo imele mestne naprave na razpolago dovolj denarja, in se ne bo treba mestu zadolžiti. Sedaj so pa volitve minule in na površju je zopet stara pesem o' primanjko-vanju denarja. Nezašlišno število ropov in ubojstev zahteva večjo policijsko silo, in če se položaj ne spremeni, bo kmalu treba povečati število pojicajev na 1,200. Fi nančen direktor ,Metcalf pravi v svojem poročilu, da neplačani računi od lanskega leta »a presegajo $400,000, dočim je bilo seveda mnogo zgubljenega, ko se računi niso plačevali točno. Washington, D. C.—Po odhodu sovjetskega zastopnika, Lud-wiga Martensa, zastopa sovjetsko Rusijo v Združenih državah zaf.-Rtopnik republike Latvije. Tozadevno naznanilo je podal ameriški delavski department. Glasom naznanila delavskega departmenta bo odsedaj naprej funkcij oniral kot posredovalec med predsednikom Wilsonom in Leninom John J. Jalnin, vodja latvijskega urada v New Yorku. Vse posredovanje se bo v prvi vrsti tikalo zadeve večjega števila Rusov, ki se nahajajo v Združenih državah zaprti, ter čakajo, da se jih deportira. Veliko izmed teh se jih nahaja v Bostonu, medtem ko se drugi, ki so baje duševno bolni, po raznih zveznih bolnišnicah. Kot se izjavlja delavski department, se duševno nezdravih a-retirAncev ne namerava d ep or tirati še tako naglo. Drugi pa bodo odposlani takoj, kakor hitro se preskrbi- vse potrebno za trans-portaci j o in izpolnijo vse diplo-matične obveznosti. Z ozirom na to zastopanje Rusije potom Latvije se da s,oditi, da mora biti nekaj resnice na govoricah, da namerava slednja v kratkem sprejeti sovjetsko vlado in se popolnoma prikloniti k Rusiji. V pričakovanju, da pride do tega, je ameriški mornariški department odredil, da odpluje proti Li-bavi-in Rigi še en tuSitec, da takoj vzame na krov vse Amerikan-ce, ako bi prišlo do pričakovanega združenja. V Zvezi s tem se lahko nekoliko pojasni položaj ameriškega častnika Rdečega križa, kapitana Fitzpatricka, ki je bil zajet na Kri-^u tekom Wranglove kampanje, in se sedaj nahaja v Moskvi kot jetnik. Dve bolniški strežnici,' ki sta bili zajeti s Fitzpatrickom, sta bili izpuščeni, in sta že dospeli v Carigrad. Te dve strežnice poročata, da bi bil Fitzpatrick tudi izpuščen, ako bi no bil Bela Kun, ki je sedaj governer v Harkovu, zahteval, da se ga odvede v Moskvo. Da se je Bela Kun za Fitzpatricka tako zanimal je jasno, ako je resnična sledeča zgodba! Ko so ententne sile pomagale madžarskim monarhistom, da so prevrnili sovjetski režim, in je Bela Kun zbežal v Avstrijo, in je prve mesece 1920 avstrijska vlada predlagala, da se mu dovoli, da "pobegne" iz Dunaja v Rusijo, bi bil ta načrt gotovo odobren, ako bi mu nf;bil nasprotoval ameriški ko misar Halstead. Halstead je po tom distribucije hrane kontroliral življenja stotisočev Avstrijcev. On se je izjavil, da bi v Združenih državah napravilo jako slab vtis, ako bi se izpustilo komunističnega voditelja. Bela Kun se je morda spomnil tega, ko je Fitzpatrick prišel pre-denj na Krimu, in se je odločil, da bi v Moskvi napravilo j ako slab vtis, ako bi se izpustilo ameriškega častnika rdečega križa, o katerem je bilo znano, da se je preje vdeležil aktivnih bojev proti Rusiji v litvihski in poljski armadi. Brezposelnost po za-padni Canadi. Winnipeg, Man., 27. jan. — Zapadna Canada je jako kudo prizadeta od vsesplošnega brezdelja. Domov došli vojaki in unij-ski delavci zahtevajo, da se pod-vzame kako akcijo za izboljšanje položaja, organizirani farmer j i na drugi strani pa groze celo z nasilno akcijo, ako se ne napravi ničesar, da se stabilizira cene poljskim produktom. • R. H. Gale, župan v Vancou-verju, je pred kratkim zavrnil zahtevo brezposelnih, da se jim da na razpolago dvorano mestne poli cijž, ker pravi, da se na zborovanjih govori preveč radikalno. "Jaz ne vidim nikake vzroka, f zakaj naj bi brezposelni imeli javna zborovanja po trikiat na teden, ko govorniki ne govorijo o ničemur drugeip kot o gnil osti kapitalističnega sistema in o sijajnih razmerah v Rusiji," pravi župan. Položaj v Winnipegu je glasom uradnikov organizacij bivših vojakov tudi jako kritičen. Farmer j i v okraju Sask-*"^'«-wan zahtevajo takojšne akciiq. »se stabilirajo cene žitu in živini. Farmer j i po številnih delih . province so v pravcati paniki. Farmer ji nemaravajo sklicati tri velika zborovanja, na katerih se bo določilo najnižjo ceno, za katero bodo pripravljeni prodajati žito in živino, nato pa bodo odpovedali plačevanje vsakega dolga; jiar n« plača tloloCfeniu' cen. Komisija za določitev nemške odškodnine imenovana. Mednarodna rudarska konferenca v Londonu. ^London, 25. jan. — Danes je zaključila svojo sejo mednarodna rudarska eksekutiva. Vršila se je na glavnem stanu angleške rudarske federacije. «- IJJemški delegatje so ^joročali, da se v ruhrskem premogovnem polju in pa v zgornji SIdziji nahaja nakoničenega 800,000 ton premoga, in da bi se ga dalo porabiti za potrebne industrije in v zadostilo sporazuma v Spa, ako bi bilo na razpolago več stransportnih sredstev. Potem kosgje razmotrivalo te in enake zahteve, se je sestavilo obsežno resolucijo, katero se bo izročilo zavezniški konferenci, ki Sie vrši v Parizu. Sklenilo se je tudi. da se priporoča ustvaritev mednarodnega odbora, ki'bi naj skrbel za izmenjavo surovin, ki so nujno potrebne za poživitev industrije po raznih državah. —Zborovanje kmetov. Ideja zadružništva je dobila precejšen odziv med ameriškimi farmer j i. Tako bodo imeli kmetje iz Cuyahoga okraja v soboto popoldne svoje zborovanje, da vstanovijo zadiužno trgovalno družbo. Priče ti se misli s kapitalom $ I 00,000. Zborovanja se bo udeležilo okrog 1,000 farmarjev. < * Pariz, 27. jan. — "Jutri bo odločilni dan konference," se je izjavil danes francoski ministrski predsednik Aristido Briand, .po^em ko je bila zaključena današnja seja, katere potek je bil tak, da se je včasih izdelo kot da se konferenca sploh raabije. Odškodninsko Vprašanje se mora rešiti enkrat iza vselej," je dejal Briand. Sicer so stališča različna, toda premostljiva. Sprejeti j^ treba definitjvne resolucije. Moje (Stališče je še vedno isto kot takrat, ko sem sprejel ministrsko predsedni-štvo." . > Kot znano, je Briand ob svojem nastopu izjavil, da je proti določitvi določene svate, ki jo ima Nemčija plačati kot odškodnino, da pa je v prilog temu, da se določi, da Nemčija plača vsako leto kolikor more. Po dolgotrajnem ra,zpraylja-nju tega vprašanja je danes najvišji koncil sklenil, da se nastavi komitej. da razmotriva svoto nemške zadolženosti napram zaveznikom kot tudi njeno zmožnost, da isto poravna. Llgyd George je danes izjavil, da z oizirom na problem pravzaprav ne obstoja med Anglijo in Francijo nikak nesporazum. Dejal je: "Nemčija mora plačati do skrajne meje njene zmožnosti. Za dosego tega morajo zMeizni-ki stati skupaj j* Toda brezmi-selno bi bilo zahtevati več kot more Nemčija dati, kajti njeni interesi so identični z našimi, alcoravno se včasih drugače govori. V interesu Anglije kot tudi v interesu Francije in Bel-igije je, da JSTemčija plača do zadnjega pfeniga, toda vprašanje je, kako naj plača. V resni',riji se navaja izjavo nemških delegatov, ter se povdar-ja, da so na razpolago dokazi o kopičenju premoga po večini pre-mofcarskih držav, kar je posledica svetovne industrijalne krize. Eno izmed najzanimivejših dejstev, kar jih je prišlo na vrsto na včerajšnji seji, je bojazen, ki jo izražajo nemški rudarji nad tem. -dI* *'i >" ;ija nenmrava odtrgati pti-sebno nagrado 5 zlatih mark, ki jo je plačevala za Vsako tono premoga, ki se ga je nakopalo na pre-kournem delu za izpolnitev sporazuma, ki je bil sklenjen v Spa. Mr. Hue, eden ijrmed nemških delegatov, je z ozirom na gibanje za nacijpnalizacijo rudnikov poročal, da je izgled na nacijonali-lanje jako slab, ker se temu kapitalisti ustavljajo z vsemi silami. Nato je bila sprejeta resolucija, v kateri se poživlja vse rudarske organizacije Evrope, da v očigled zoperstavl j an j a kapitalistov na-pnejo vse sile za dosego svojih so-cijalizacijikih načrtov. Devet vojakov obtoženih linčanja. J........ Birmingham, Ala., 27. jan. — 31. januaija se bo v malem mestu Hamilton moralo zagovarjati radi linčaja premogarja William Bair-da devet članov državne milice. Zanimanje za to obra\'navo je izredno veliko. Vojaki so obtoženi, da so z ličanjem kršili vse dolžnosti, katere dolguje vojak svoji do-niovini. V očigled dejstva, da je sedaj v teku velika premogarska stavka, je razmerje med milico in štrajkarji postalo zelo napeto; da se bo obravnana vršila tako kmalu po aretaciji obtožencev, je vzrok ta, ker oblasti hočejo, da se stvar konča, predno pride do kakih se večjih neprilik. —v sem uslužbencem pocestne železnice se bo v teku desetih dni utrgalo plače in sicer delavcem \iposIjenim v tovarni, katere plača seda^ družba od 50 do 75c na uro, za 15 odstotkov, motorma-fom in sprevodnikom ki prejemajo sedaj od 70 do 75c na uro, pe za 20 odstotkov. Do tega za-, ključka, namreč da se mora ali zmanjšati obratovanje in plače ali pa zvišati voznino, so prišli druž-bini delničarji na zadnji letni seji. • STRAN 2. "ENAKOPRAVNOST" JANUARY 28th. 1921. "Eln^kiopravnost" IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS • Owned and Published bv THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. -Bufwinea Place of the CwDorstion.____ 6418 ST. CLAIR AVE. SUBSCRIPTION RATES: By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $8.00, 3 mo. $2.00 Cleveland, Collinwood, Newburgh by mail...... 1 year 16.00, 6 mo. $3.50 3 mo. $2.00* United States .................... .1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 8 mo. $2.00 Kurope and Canada .................... .......1 year $7.00, 6 mo. $4.00 POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c SINGLE COPY 8c Lastuie in izdaja ga Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 551. 6418 ST. CLAIR AVE. Za vsebino oar lasov ni odgovorno ne uredništvo, ne npravnižtvo. CLEVELAND, O., V PETEK, (FRIDAY) JAN. 28th, ' ' 104 1921. -7- ZA REVIZUO RAPAILSKE POGODBE odsekani od vsakega naravnega zaledja in so tako izpostavljeni gospodarskemu, tamošnji Jugoslovani pa narodnemu in kulturnemu poginu. • 3. Zato rapallska pogodba, katero je jugoslovanska ylada mogla sprejeti le pod pritiskom razmer, krši narodnostno načelo in pravo samoodločbe narodov, se pro-tivi svečano danim obljubam in upropašča prebivalstvo krajev, ki naj pripadejo Italiji. Zato ji Jugoslovani teh krajev ne morejo priznati, in mi podpisani, ki smo z nji-i^ovim zaupanjem bili poslani v zakonodajne zastope. kjer smo se pred in po polomu osrednjih sil borili za ujedinje-nje vsega našega naroda, svečano dvigamo naj odločnejši protest proti rapaUski pogodbi, ter izjavljamo, da ne bp trajnega miru in zaželjenega prijateljstva med Jugoslovani in Italijani, dokler se ne zadosti užaljeni pravici našega naroda z revizijo rapallske pogodbe. •V Beogradu, dne 1. dec. 1920. (Slede podpisi bivših narodnih zastopnikov iz vseh krajev, ki so pripadli Italiji.) Po naključju. Vsi 'bivši zastopniki krajev, ki so po rapallski pogodbi pripadli 'Italiji, bodisi da so zastopali te kraje v bivšem dunajskem parlamentu, v bivših deželnih zborih ali pa v začasnem Nar. predstavništvu v Beogradu, so sklenili deklaracijo, ki je zgodovinskega porriena in v danih lazmerah važen dokument. V imenu deklarantoV je prof. Spinčič kot predsednik sestanka navedenih zastopnikov izročil de^klaracijo naši vladi v Beogradu, pa tudi zavezniškim vladam velikih in malih držav ter vlačam nekaterih nevtralnih držav. Izjava'slove; 1. 2e početkom svetovne vojne so proglasile sile spo razuma (entente), katerim se je pozneje pridružila Italija, da je eden glavnih vojnih ciljev zaščita in osvohojenje' malih narodov. Predsednik Wilson je uvrstil med svoje točke, odobrene od vsega kulturnega sveta, ureditev vzhodnih mej italijanskega kraljestva po jasni narodopisni črti. Z rimskim paktom od 10. aprila 1918 so določili zastopniki italijanskega in jugoslovanskega naroda, da se bodo teritorijalna vprašanja rešila prijateljski na podlagi narodnega načela in prava samoodločbe narodov ter z ozirom na življenske interese obeh strank. Rimski pakt so javno odobrili merodajni italijanski činitelji, in nato so ga pozdravile britatmska vlada (z govorom lorda Roibert Cecila v spodnji zbornici 22. maja 1918), vlada ameriških Zedinjenih* držav (s pismom državnega,tajnika Lansinga, poslanim' jugoslovanskemu odboi^u 1. jun. 1918) in končno tudi sestanek min. predsednikov treh zavezniških sil, Francije, Italije in Anglije v Versaillesu 3. jun. 1918. 2. Po pogodbi, sklenjeni v Rapallu 12. nov. 1920 med jugoslovansko in italijansko vlado/ naj pride pod Italijo 600.000 nacijonalno-zavednih Jugoslovanov, kompaktno živečih na Goriškem,.v Trstu z okolico, v Istri ter v delih Kranjske in Dalmacije. Pod pretvezo, da to rabi Italija za svojo sigurnost,, dasi je po številu prebivalstva trikrat, po bojnih sredstvih pa še neprimerno večkrat močnejša kot Jugoslavija in dasi nima ta nikakšnih napadalnih namenov proti sosedom, je določena takozvana strategična meja med obema državama preko živega telesa jugoslovanskega naroda, ki prebiva že nad 13 stoletij na oheh stl'aneh Julijskih Alp. Prebivalstvu teh krajev se ni dala prilika, da svobodno in pravilno izjavi, ka- ZAPISNIK REDNE LETNE KONFERENCE S. N. D. CLEVELAND, OHIO. (Jne 8., 9., in 10. decembra 1920 v lastnih prostorih. Predsednik br. Somrak otvori' konferenco s primernim nagovorom na zastopnike društev in posameznih delničarjev. Apelira nanje, da naj bodo stvarni m jedrnati pri vseh razpravah, ker le potom medsebojnega razumevanja je mogoč napredek, ki nam je vsem pri srcu, ker vsi želimo, da bi SND. stal v prihodnjen* letu. Nato preide br. predsednik na dnevni red konference; čitajo se imena direktorjev, zastopnikov društev in posameznih delničarjev. Potem odpre predsednik nominacijo za konferenčnega predsednika. I Predlagap za konferenčnega predsednika je br. Somrak, ki nominacijo sprejme; ter ni proti-kandidata, proglasi brat podpredsednik brata Somraka za predsednika. Nato je stavljen predlog, da- ostane ves čas zborovanja On predsednik; predlog sprejet. Preide se na volitev zapisnikarja; predlaganih je več kandidatov, ki pa odklonijo nominacijo. Sprejme nominacijo, br Skuk in ses. Trbež-nik; ker ni proti-kandidatov, proglasi brat predsednik, zapisnikarjem ses. Trbežnik iA br. Sku'k-a, ki taoj zasedeta svoje mesto. Brat predsednik vpraša, od kdaj pa do kdaj misli zbornica da bodemo zborovali. Razvije se kratka debata in končno je stavljen predlpg, da zborujemo od pol osme do pol enajste. Proti-predlog je, da zborujemo od pol osme do enajste. Pri glasovanju je sprejet pi;edlog. Brat predsednik preide s dnevnirh redom na poročila direk-tojiija. Podpredsednik zavzame mesto predsednika, da isti da svoje poročilo. Brat pred. poda oziroma prebere svoje poročilo, ki sledi: Poročilo predsednika:' Cenjeni delničarji(ke) Slov. N. Doma. Bratje in sestre: /Kot predsednik direktorija za leto 1920 varrv podajam svoje kratko poročilo. Biti v vodstvu pri takem podjetju, kot je Slov. N. Dom, ni lahka stvar. Za vsak korak, katerega se nar-edi, mora imeti človek vedno pripravljen tudi odgovor, da se zagovarja. Kajti dandanes smo v tem oziru precej natančni. Toarj k stvari. Kar se napredka tiče, smo letos imeli v tem oziru več kot prejšnje katerokoli leto, naj si bode v gmotnem ali v moralnem oziru. Kampanja je prinesla precejšno svoto, vendar ne tako kakor bi moralo biti, oziroma kakor bi lahko bilp. Ako se ozremo vsaj nekoliko po naselbini, ter primerjamo naše vrste z n^elbino, potem pridemo do zaključka, da imamo še veliko dela, predno se vresniči ta tako potrebna ideja. Stavbišče s poslopji samo na sebi komaj pokriva izdatke. To pa zato, ker imamo visok davek. Vendar ne mislite, da smo mogoče nA izgubi. Kajti vrednost posestva se je podvojila. Ako bi hoteli prodati, sem gotov, da dobimo $100.000. ^ Iz fega je razvidno, da je ves denar dobro investiran; ravno tako, ali pa še bolje kakor v vsakem drugem pod- šali smo držati gibanje v teku ce(o leto, pa ni šlo. Kakor Vam jejManica Komanova: znano, smo sklicali že eno izvanredno konferenco, ter en javen shod, kateri bi bil jako koristen za stvar. Direktorij je imel pripravljena svoja poročila (referate), da se javnost kolikor mogoče seznani s celo alccijo. Udeležba je bila jako klaverna. Edino kar se je vkrenilo, je bil referendum, da li naj društva, katera so član Slov. N. Doma, nabirajo prispevke, to je 10 centov od člana. Kako je to glasovanje izpadlo, mi dosedaj ni znano. Nič ne bodem hvalil, potrditi hočem samo resnico.. Direktorij je delal kolikor je mogel, in kolikor mu je bilo v danih razmerah mogoče. Vendar se mi vidi umestno, da se podam nekoliko v podrobnosti. Direktorij. Kar se mene tiče, nisem bil tako aktiven kakor bilo treba. Tu pa ni bila krivda na moji strani, ampak so bile krive razmere, v katerih sem se nahajal, kar mislim, da Vam je vsem znano, ali vsaj večini. Ostali člani direktorija so bili z malo izjemo vsi aktivni kolikor so jim dopuščale razlpere in okoliščine. Takoj ob pri-četku leta smo imeli težavo glede tajniškega posla. Pozneje pa še večje, posebno pa pred kampanjo. Vsak, ki ima Ife nekoliko pogleda v poslovanje, mi bode pritrdil, da tajniški posel ,pri Slov. Nar. Domu ni igrača. Kazalo nam ni drugega kakor da ^lobimo moč izven direktorija. To smo tudi naredili, o delo je prevzel bivši direktor in tajnik doma br. L. Medvešpk. Samo ob sebi umevno je, da smo ga morali tudi primerno plačati. Pomniti morate, da je bilo letos leto denarja, toraj smo morali tudi mi plačati delo, ako smo hoteli, da je bilo izvršeno. Kajti imeli sm^ vedno pred očmi, da čim prej in točnejše se posli izvršijo, tem bolje je za podjetje. Da li smo bili na pravem stališču, to prepuščam vam v razsodbo. Zastopniki društev Slov. N. Doma. Imamo zastopnike, ki so jako delavni; le žal, da niso vsi. Ako bi bili vsi zastopniki delavni bi lahko imeli danes precejšno število več delničarjev. Želeti bi bilo, da bi bili prihodnje leto bolj delavni. Društva. Kakor z zastopniki, ravno tako je z društvi. Od .kar se je med nami porodila ideja za Slov. N. Dom, -imamo vedno ena in ista društva, katera stojijc^ vedno v prvi vrsti, dasi imamo društva, ki bi lahko ravno tkko stala poleg ter podpirala v vseh ozirih to tako potrebno podjetje; žal da temu ni tako. Kaj je temu vzrok? V kolikor jaz stvar razumem, so še vedno na neki čudni ideji, da ako prispevajo za dom, se jim ravno tako vidi kakor, da nekomu nekaj "šenkajo", češ: kaj bodemo dajali, ko itak ne bodemo dobili nikdar nič nazaj. Vedno sem si prizadeval prepričati jih, da je taka misel brez podlage; žal da do sedaj nisem imel posebnega vspeho. Upam pa, da se v tem oziru izboljša, kajti le na ta način pridemo do tega kar si sleherni izmed nas želi, to je do stavbe Slov, N. Doma. Naselbina. teri državi hoče pripadati. S pogodbo so naVedeni kraji (jetju. Leto 1920 je bilo leto dela, posebno prva polovica. Sku- V kolikor se naselbine tiče, smo v tem letu precej napredovali. Vendar ne tako kako'r zasluži to prepotrebno in prekoristno podjetje. Pri vseh prireditvah, ter sploh povsod vidimo ene in iete ljudi. Zadnja kampanja, katera se je vršila v prvi polovici tega leta, nam to ravAo tako potrdi kakor vse prejsne. Posebno so v prvi vrsti prizadeti naši trgovci in pbrtniki. Resnica je, da j.e med njimi nekaj častnih izjem, ampak to še od daleč ne pokriva njih feevila. Ako je še kaj y veljavi splošni izraz ' svoji k svojim , potem z mirno vestjo trdim, da so narodu se precej na dolgu. Ako hočemo, da se bode stavba Slov. N.Doma postavila v doglednem času, moramo odpraviti vse te nedostatke, ter iti ponovno na delo, izpolniti naše vrste. Dolžnost nas veže ne samo radi nas samih, ampak zaradi naroda kot celota. Vsak posameznik je en del te celote. Toraj je dolžnost vsakega posameznika, da pomaga po svojih močeh. K{ijti le na ta način se lahko trdi, da je narodna stv^ir. , Mogoče se vam to moje poročilo ne bode dopadlo. Ampak to ni mc^a krivda. Rad vam bi dal bolpe poročilo; ako bi ga, bi se reklo varati samega sebe tet prikrivati napake. Kajti le iz poznanj^ napak je zagotovljen napredek. Ako hočemo, da se naša idej a »vresniči, moramo delati vzajemno. Le kjer je vzajemnost, je napredek'zagotovljen. Predno končam si štejem v dolžnost, da se zahvalim vsem, kateri so pomagali tekom leta, kot članom direktorija, nabiralcenf za časa kampanje i. t. d. Kajti z vsemi temi smO vsaj to dosegli, kar imamo. Želim vam vsem vse najboljše (Nadaljevanje na str. 3.) (Konec.) Bolečina, ki je zaradi tega nesrečnega pisma prevzela Marija-nično srce, je bila nepopisna. Šele sedaj se je jasno zavedala, kaj ji je bil Pavle. Ker pa svojega gorja ni razodela nikomur, so vsi menili, da je bolna. Njena skrbna gospodinja ji je pogostokrat svetovala, naj gre k zdravniku.— Marijanica ji je vedno obetala, da pojde, a šla ni. C emu tudi? Saj za srčne bolezni ni zdravnika, ni zdravil.... Nekaj mesecev pozneje se je oženil priletni vdovec Bolka, posestnik in Marijaničin sosed. Ko se je pripeljal k poroki, je bilo zbrano po stari kmetski navadi mlado in staro pred vaško cerkvijo, da si ogleda in malo obere no-voporočenca. Tudi NJarijanica je stala med množico. ^ Ko je ženin Bolka stopil z voza in šel s svojo neVesto miiyo Marijanice, tedaj si je revica živo predstavljala, da je prav tako stopal pred kratkim časom njen Pavje, toda ne ž njo, ampak z drugo-Zakričala je divje in se zgrudila. Prestrašeni gledalci so za hip pozabili na ženina in nevesto ter hiteli k ubogi Marijanici. Spravili so jo spet pokonCUy to- ^ da kričati je začela nanoyp in še' huje. Njene oči so bile čudno zmedene. . . . Nekaj dni nato so jo odpeljal' v—blaznico I Ljudje so ugibali vse mogoc® vzroke Marijanične bolezni, a pra'' vega ni mogel uganiti nikdo. — , Stara Matajka, ki je menila, je najbolj prebrisana izmed vse): hitela je pripovedovati: ' Marijanica je uročena! Pra* ves, da jel Tale Bolka ima tak" hude oči, in ko je šel mimo nj®' Jo je ponaključju pogledal, pa j" je uročil. O, le verjemite mi, da Marijanica uročena!" In mnogi* so ji verjeli. Marijanica pa je ostala v bla^' lici do — smrti. ®®®S)®®(s)SX3®®^^ List Enakopravnost je .pričel i«"" jati iz potrebe. Tako je tudi potr«''' no, da se ga povspeši do cilja—trd' ne in neomajene podlage v splošne"*' Da se to uresniči, jp velike sti to, da se vsak izmed čitatelj^* potrudi pridobiti čimveč novih jevnikov — naročnikov. .List je s'®' ril že mnogo vas, da za vas, iitate te vrsticK Koliko ste pa s'"" rili vi za list? ^ m SE 3R LACIGALE. Spisal Anton Cehov. — Poslovenil V. G. 3E J "Daj mi roko! Daj,'da ti stisnerti pošteno roko!" Po kosilu se je Olga Ivanovna odpeljala k svojin;! prijateljem. Temu so sledila gledališča ali koncerti. Domov je prihajala po polnoči. In tako vsak dan. Ob sredah zvečer je imela goste. Takrat se ni igralo kare ali plesalo. Ona in gostja so se posvetili/samo u-metnpsti. Igralec je deklarniral, pevec je pel, umetniki so rjsali skice v brezštevilne albume Olge Ivanovne. Ona pa j^ slikala, modelirala, spremljala na klavirju, in pela. Med odmori pa so se pogovarjali o knjigah, o gledišču in o u-nriietnosti. Navzočih ni bilo nobenih žensk, kajti Olga Ivanovna je smatrala vse ženske, razven igralk in Šivilj, dolgočasne in neznosne. Ko se je oglasil vežni zvonec, je Olga'Ivanovna planila kvišku in vzkliknila zmagoslavno: "On jel", misleč pri tem kako novo pridobljeno zname-, luto osebo. Dimova ob takih prilikah nj bilo videti in »koro nihče se ni spominjal njegovega obstanka. Toda i>h poldvanajsti uri so se odjArla vrata obednice, in Di-iriov se je prikazal, prijazno se smehljaj, mel roke ter rekel: . ''Pridite, gospodje, večerja je pripravljena!" Nakar so vsi hiteliV obednico, kjer-jih so jij^ vselej čajtali iste reči; Skleda ostrig, svinjina ali teletina, sardine, ■sir, kaviar, gobe, žganje in dve steklenice vina. "Moj dragi maitre d'hotel I" je vzkliknila Olga Ivanovna navdušeno. "Ti f)i imeniten oboževanja' vreden človek! Gospodje, poglejte njegovo čelo! Dinjpv, pokaži svoj profil. Poglejte .ga, gospodje: to je obraz bengalskega tigra z izrazom, prijaznim in dobim kot srne. Moj Ijubček-l" In gostje so nemoteno jedli in pogledali Dimova. Toda kmalu so pozabili na njpgovo prisotnost, in njih pogovor je zopet prešel na gledališče, godbo in umetnost. Mlada dvojica je bila srečna. Njih življenje je teklo, " kakior se je zdelo, gladko kot olje.^ Toda tretji teden po po poroki se je prikazal na obnebju oblak. Dimov je dobil v bolnici "erisipelas" in moral se/ dati odstriči svo-' je lepe črne lase. Olga Ivanovna je sedevala z njim in je grenko jokala, toda ko se je obrnilo na bolje, mu je obvezala glavo z belim robcem in ga je risala kot be-duina. In oba sta bila srečna. Tri dni po svojem povrat-ku v bolnišnico, se je pripetila druga nesreča Po kosilu je dejal: "Smolo imam, mama! Danes sem imel štiri raztelesovanja in sem se vrezal na dveh prstih. Ravno sedaj sem šele zapazil." Olga Ivanovna se je prestrašila. Toda Dimov se je ynehljal, smatral nepriliko kot malenkost in dejal, da se j t že večkrat vrezal. - Olga Ivanovna sb je bala zastrupljenja krvi in je ponoči molila. Toda sledilo ni nobenih posledic, in življenje, srečno in mirno je teklo naprej brez neprilik ali vznemirjanja. Sedanjost je bila samo veselje, in za njo je prihajalk pomlad—pomlad se je bližala, žareča in vabe-•ča 8 tisočimi veselji. Obljubljala je radorti brez konca. V aprilu, maju in |unija, vila daleč od mesta z izprehodi, ribarjenjem, risanjem, škrjančki. Od junija do jeseni umetniško potovanje po Volgi in te ture se vdeleži kot članica Umetniške Zveze, tudi Olga* Ivanovna, naročila je že'dve obleki ip se je preskrbela z barvanii, čopiči, platnom in z novo paleto. Skoro vsak dan je pfihajal Rjabovski, da vidi, kako napreduje v slikarstvu. Ko mu je pokazala svoje delo, je potisnil roke globoko v žep, stisnil ustnice, zamrmral in dejal: "Tako. . . .tale vaš oblak preveč kriči; luč za večer ni Igrava. Vspijedjfe je nekako stlačeno skupaj, in nekaj je, saj razumete. ... In koča je nekam stisnjena. , . . oni vogal napravite nekolikp temnejši. Toda v celoti ni slabo... . lahko pphvalim." In čim manj razumljivo je govoril, tem bolje ga je razumela štilu! Toda kaj pa bom, oblekla. Dimov? Tu nimaro česar, dobesedno ničesar. . . . Ne obleke, ne rož, n<5 kavicl. ... Ti me moraš rešiti. Tvoj dohod pomeni, je usoda na moji strani. To so ključi, ljubček! Popel)^ z vlakom domov, in prinesi mi mojo rožnobarvnp " ^ ,ko. Saj veš, katero; prvo, ki jo boš videl. Potem v 3 predali, v/apodnjem predalu na desni strani boš dve škatlji. Na vrhu je ^amo nekaj tančice in drii® cunj, spodaj pa boš našel svetlici. Prinesi "Vse cveth'^ in bodi zelo previden! Jaz ne vem. . . . potem boP" zbrala. ... In kupi mi nekaj rokavic." ''2e prav," je dejal Dimov.' "Vs? napravim "Kako jutri?" je vprašala Olga Ivanovna, ga v presenečehjti. "Juttri nemoreSy Prvi vlak odid"^ ^ devetih, poroka pa je ob enajstih. Ne, dragec; po}iiifiiiniiHii[iiiiiiii!iit[iiiiiiiiiii!iiiiiii[[|[Hiiii[[iiiiiiiiii[[iiiiiijiiti[jiiiuimii]iii[jiiuinmii iilliililllllllllliEliilfllliilMIilll (Dalje) '/ Nato je mahoma zagledal svojo umazano, raztrgano uniformo in svoje črne roke, in zdelo se je, da,ga njegovo stanje v navzočnosti ženskih žalosti. Polotil se ga je sram, da ga vidrjo tako zanemarjenega; in misel, da je njegovo korektnost pomanjkljiva, mu je nazadnje popolnoma vrnila pogum. Posrečilo se mu je nadaljevati z veselim glasom: "Samo da^če že umrem, bi rad umrl s čistimi rokami.... Milo-stljiva, velika ljubeznivost bi bila, če,bi mu dali namočeno brisačo." Gilberta je stekla, vrnila se z brisačo ter rpu hotela sama od-grniti roke. Od 'tega trenotka dalje je kaKzal veliko srčnost, ves v skrbi, da umrje kot človek iz dobre družbe. Delaherche ga je bodril ter pomagal svoji ženi, do sta ga ospodobila. In spričo tega u-mirajočega, videča, kako se soproga trudita okrog njega, je stara gospa Delaherche čutila, da njen srd izginja.'Se enkrat je hotela molčati, ona, ki je vedela o grehu in si je bila prisegla, da pove; sinu vse. Cemu pehati hišo v zlo, ko bo pa smrt izbrisala krivdo? Skoraj takoj je bilo pri kraju. Stotnik BeaudoUin je oslabel ter se pogreznil v svojo prejšnjo onemoglost. Leden znoj mu je drosil čelo in vrat. Za hipec je odprl oči in putipal na okoli, kakor da išče namišljeno odejo, ki si jo je začel s skrivi j enimi rokami in z rahlim in trmastim gibanjem vleči do brade. "Oh, zebe me, hudo me zebe." In preminil je, ugasnil je brez iztenja, in njegov mirni, podrob-neli obraz je ohranil izraz neskončne žalosti. Delaherche je pazil, da so prenesli truplo v bližnjo vozarno na mesto v mrtva,šnio.<». Gilbertp, ki jc ihtela vsa potrta, je Hotel priqi lite, da se umakne v svojo sobo. Toda ona je dejala, da bi se saipa Vrdaj preveč bala in da hoče raj-ša ostati s taščo v gneči lazarela, ki jb vsaj omamlja. Ze je tekla napojit žejnega afriškega lovca, ki se mu je bledlo v vročici; nato je pomagala strežniku zavezati roko majhnega vojačkai, ki je bil z odtrganim palcem peg priroraal z bojišča; iq ker je bil čeden in smešen ter se je šalil nad svojo rano z brezskrbnim obrazom pariškega šaljivca, se je naposled oveseliln z njim. Zdelo se je, da je med stotni-' kovim umiranjem kanonada postala ee hujša; druga granata je bila padla na vrt in razklala eno tistih stoletnih dreves. Ljudje, napol brezumni od groze, so kričali, ia ves Sedan gori, ker je izbruhnil v Cassinskem predknestju^ velik požar. Pretilo je vsesplošno uničenje, ,če bi obstreljavanje še dolgo trajalo s takšno srditostjo. • "'Ni mogoče; še-enkrat pojdem gledat," je dejal Delaherche, ves razburjen. "Kam pa? che. "Na jaodprefekturo, da slišim, ali se Cesar norčuje iz nas, ko govori o tem, da bo*/dal razobesiti belo zastavo." Štabni zdravnik je ostal nekaj minut ves omamljen ob misli na belo zastavo, na poraz in na predaj«), ki ga je zadela tu, sredi njegove onemoglosti pred nalogo, da resi še uboge razmesarjene siromak^, ki so jih vozili k njemu. Zamahnil je v srditi brezupnosti. "Hodite k vragu I Saj je vseeno po nas vseh! Zunaj je bilo Delaherche-u še težje napraviti 4i ppt skozi narast le skupinte ljudi. Ceste so se od mi nute do minute čimdalje gosteje polnile z valovjem vojakov, ki so prihajali v neurejenih trumah. Iz-praševal je več častnikov, ki jih je srečal na poti; nihče ni bil zapazil bele zastave na trdnjav}. Naposled je neki polkovnik povedal, da jo je videl za kratek hip, kako sc jo razobesili in sneli. To bi bilo razlaga za vsf: ali da je Nemci niso videli, ali pa, da so jo videli, ko se je pokazala in izginila, ter so podvojili svoj ogenj, ker so zaznali, da^se bliža smrtni boj. Krožila je celo že historija o brezumni jezi nekega generala, ki se je vrgel nad razobešeno belo zastavo, odtrgal jo z lastnimi, rokami, prelomil drog in poteptal platno. In pruske baterije so streljale venomer, granat je deždvalo na strehe ir ulice; hiše so gorele, in neki stari ženski je na vogalu Turen-novega trga raztreščilo glavo. Ko je prišel Delaherche na pod prefekturo, ni našel Roze več v vratarski sobici. Vsa vrata so bila odprta, pričAijala se je zmenšnja-va. Nato je' šel navzgor in sreča-val same preplašene in hiteče ljudi, in nihče mu ni zastavil niti najmanjšega v prašanja. V prvem nadstropju, kjer se je obotavljal, je srečal deklico. "Ah, gospod Delaherche, hudo se nam godi.... Le brž poglejte, če hočete videti cesarja." Zares so slabo zaprta vrata na levi nekolika zijala; skozi špranjo se je videl cesar, ki je bil zopet pričel svoje opotekanje po sobi. Dirjal je iz kota v kot in se ni u-stavil, vzlic svojim neznosnirn bolečinam. Pravkar je bil vstopil adjutant, iki je tako slabo zao^rl vrata, da se je slišalo na hodnik, ko ga je vpra šal cesar z medlim, brezupnim glasom: "Povejte mi, gospod, kako da še vedno streljajo, ko sem vend dal razobesiti belo zastavp?" To je bila ojegpva, zdaj že neznosna muka, ta kanonada, ki n) odjcfijala, temveč je prihajala od minute 4o minute silnejša. Niti do okna ni mogel stopiti, ne da bi ga zadela v dno srca. Se več krvi, }'.c več človeških življenj, končanih po njegovi krivdi! Vsaka minuta je brez koristi kopičila nova trupla. In v ogorčenju svoje me\-ke sanjarske duše je Ml ljudem, >lci ian etopčili v ool>o, a* -vc-^ desetkrat zastavil to obupno vpr/i,-aanje: Tak zakaj še vedno streljajo, kp sem vendar dal razobesiti belo zastavo?" Adjutant je zamrmsal odgovor ki gq Delaerche ni mogel'razumeti.. Sicer pa cesar ni bil ostal na mestu, kar se je vzlic vsemu vdajal svojemu nagibu ter se vračal k oknu, kjer je nap od odmeval je vprašal Bouro- pod neprestanim grmenjem topov. Njegova bledost je bila zdaj še huisa, njegov dolgi, mračni, ostri obraz, raz katerega je bilo jutranje ličilo le slabo obrisano] je izdajal njegovo smrtno mul^o. V tem trenuku je šel majhe:i, živahen mož v prašni uniformi, v katerem je Delaherche spoznal generala Gebruna, čez hodnik ter odprl vrata, ne da bi se dal naznaniti. Takoj nato se je še enkrat začul tesnobni glas cesarja: "Tak povejte, general, zakaj še vedno streljajo, ko sem vendar dal razobesiti belo zastavo?" Odjutant se je odstranil, vrata šo se zaprla in Delaherche ni mo I gel slišati niti generalovega odgovora. Vse j C bilo zginilo. Ah," je ponovila Roza, "slaba prede, saj do.bro vidim po o-brazih teh gospodov. Tako je,' kakor z mojim namiznikom, ki aa ne bom nikoli več videla; nekateri celo pravijo, da so ga i tigali. . Cesar se mi smili najbolj izmed vseh, ker je bolj bolan ka kor maršal. Bolje Igi mu bilo njegove postelji kakor pa v tej so bi, kjer se ubija sysvojim večnim korakanj ?ip;" , , ' ■ Bila je zelo ganjena, in njen ljubki plavi obrazek je izražal od kritosrčnp sočutje. Delaherche-u čigar bon^partistovska goreč nost *e je bila v zadnji dveh dnevih prav čudno ohladila, se je zdela zategadelj nekoliko neumna. Spddc^j pa je obstal, da prestreže generala Jj^.ebruna, kadar odide. In ko se je ta pokazal, jc Sel za njim. Generali Lebrun ie bil cesarju razložil, da če hočejo zahtevati premirje, treba izročiti vrhovne- n.u poveljniku nernšl^e armade pismo, podpisano od vrhovnega poveljnika francoske armade. Nato se je ponudil, da napiše to pismo ter se odpravi iskat generala Wimpffena, ki naj bi ga podpisal. Nosil je pismo pri sebi in se je le bal, da se ne bi izgrešil z generalom Wimpffenom, ker ni vedel, naterem kraju bojišča bi utegnil biti. Sicer pa je bila gneča v Se-danu ie takšna, uda je moral jezditi v koraku; to je dajalo Delaherche-u možnost, spremiti ga do Menilskih vrat." Na cesti pa se je spui til general Lebrun v galop, in sreča mu je bila mila, da je prišedši v Balan zagledal generala Wimpffena. Ta ie pisal cesarju par minut poprej: 'Sire! Postavite se na čelo svojih ^čet, da Vam odpro pot skozi sovražne vrste." Zato ga je že ob sami besedi "premirje" popadla ljuta jeza. Ne, ne! On ne podpiše ničesar, on se bije! Ura.je bila pol-štirih. In kmalu nato se je zgodil tisti junaški, ,obupni poizkus, tisti poslednji naskok, ko so še enki'at marširali na Bazeilles, da napravijo vrzel in prehod skozi sredo Bavarcev. Da bi vdahnili četam poguma, šo lagali in kričali po se-danskih cestah in po sosednjih poljih: "Bazaine prihaja, Bazaine prihajal" Ze od jutra so bile to ?anje mnogih, in pri vsaki novi bateriji, ki so jo Nemci demaski-rali, so mislili tu% da slišijo topove nemške armade.Združili so svo jih dvanajststo mož, samo vojak,el raznovrstnega orožja, ločene od jvojih čet. In ta mala kolona se je 'lavno zagnala po cesti v rnetežu karteČ. Od kraja je bilo krasno; padajoči vojaki, niso ovirali naskoka ostalih. Kakih petsto metrov so pretekli s pravcato divjo srč-aostjo. Toda vrste so se kmaly redčile, in tudi najhrabrejši so se umaknili. Kaj so mogli početi pro-daveči premoči štrvila? Vse to bila zgolj blazna smelost voj-ovodje, ki ni hotel biti poražep, General Wimpffen se je našel naposled samega z generalom Le-brunpm, na tej cesti iz Balada v Sazellles, ki sta jo morala pustiti enkrat za vselej. Preostajalo je le 5e umikanje pod obzidje Sedana. Kakor hitro je Delaherche izgu-* bil generala izpred oči, se je vrnil 7 tovarno, ves v eni sami misli,^ in sicer, da bi šel zopet na sv^ojo o-paz.ovalnico iz dalje zasledovat dogodke. Ko pa je prispel do svoje hiše, ga je nekaj zamudilo, kpi je pred vhodom'srecal polkovnika dp Vineuil, ki so ga peljali na seri eni podlogi v zelenjarskem vozičku, s^ krvavim škorjem, napol nezavestnega. ^ (Nadaljevanje iz 2. strani.) v bodočem letu, ter da bi se uresničila želja, da namreč se skoraj' dvigne, stavba Slov. N. Doma. Ifrank Somrak. Poročilo brata predsednika se vzame na znanje. Preide se na poročilo br. podpredsednika. F. Gorich, ki je kratko kakor sle--di: Udeleževal sem se vseh sej kolikor so mi razmefe dopuščale, delal sem vedno in povsod v korist doma in moja izrecna želja je,-da bi čim prej stala stavba "Slovenski Narodni Dom." Poročilo podpredsednika se vzame na znanje. , Poročilo koresf>ondečnega tajnika, E. Gorshe-ta: Poročilo korespondenčnega tajnika je kratko ter omenja samo na kratko in'sicer: Zal mi je da nimam poročila pisanega, ampak ce ga nimam, ni moja krivda, pač pa krivda raŽmer. v katerih s^m živel. Znano vam je, da sem bil prisil j ep resignirati kot tajnik S. N. D., to pa zato, ker mi ni bilo mogoče spolnovati dolžnosti kot tajnik tega podjetja. Krivda je, ker sem bil preveč za^ posljen in končno me je pa bolezen prisilila, da sem moral odložiti sploh vsako delo. Poročila korespodnenčnega tajnika se sprejme na znanje. Sledi poročilo finančnega oziroma pomožnega tajnika, ki je: PoročiHo finančnega tajnika, L. Medvešek-a: Cenjeni zastopniki in zastopnice: Tretje leto je, da vam podajam.poročilo za S. N. D. in o stanju istega. Letošnje leto bi sicer imel dati poročilo o splošnem napredku, našega narodnega podjetja, rvaš glavni tajnik, Erazem Gorse. Ker pa je bil zadnje case bolan, sem gotov, da ni mogel sestaviti obširnejšega poročila, torej vam hočem podati le glavne podatke o letošnjem napredku in gospodarstvu. Ker sem želel, da bi se tudi članstvo naših društev podrobneje seznanilo s delo? vanjem direktorij^i S. N. Doma, sem v mesecu oktobru sestavil poročilo o delovanju in napredki^, ter ga poslal na vsa društva, ki sp član oziroma delničar S. N. Doma. To poročilo se glasi: Podajam Vam nekolik'o poročila o mojem triletnem delovanju" za S. N. Dom in o napredku tega našega narodnega podjetja. Pred 6 leti zbrali so se zavedni in požrtvovalni Clevelandčani ter ustanovili družbo S. N. Dom, da, se nabere potrebni, denar za stavbo" S. N. Dorna. — Trudili so se, agitirali in delali. Uspeh ni izostal. Tekom dveh let, to je do konca leta 1917. se je nabrala lepa svota $18,751.80, katera je bila naložena v blagajni. To jfe lepa svota posebno za takratne razmere in čas^, ter je bilo treba veliko truda, veliko požrtvovalnosti, da se je isto nabralo. — Z novim letom 1918'bil sem izvoljen tajnikom, ter sem prevzfel tajniške posle. Ob priobčitvi zadnjega računa prejšnega tajnika je bila izražena bojazen, da podjetje zanaprej ne bode tako napredovalo, kot je prej ker so prišle v direktorij deloma druge osebe. Ta bojazen se ni vresAičila. Sprememba uradnikov ni imela nikakih slabih posledic. V letu 1918 se je meseca marca kupilo znano Diemerjevo posestvo za svoto $45.000.00, kar je bila že takrat zelo nizka cena in članstvo gotovo ne bode pozabilo takratnega direktorija, ki je obstajal po večini iz onih, ki so bili že pri ustanovitvi naše družbe deležni dela in truda. Poslopje se je na željo, izražeho na izvanredni konferenci. sklicani radi odobritve nakupa, — preuredilo tako, da služijo nekdanje sob edruštvom za njih seje. Za srednja in manjša društva so prostori pripravni, le za par večjih društev so premajhni za '• I'-v. —dela za cel direktorii in posebej še za tajnika si pač sami lahko mislite. Leta 1918 je bilo dohodkov $8,806.53i Prej pa je bilo v blagajni $18,751.80. Plačalo se jena račun posestva $15.000.00' in izdalo Za popravila ter pohištvo $7915.96, tako, da je ostalo konce mleta v blagajni $2497.53. Leta 1919 je bilo vseh dohodkov $19,422.57. izdatkov pa je bilp $19,075.84 ,in sicer se je plačalo na posestvo $6,000.00 in izdalo za popravila teh pohištvo $2792.89, drugo so bili izdatki za klub, za semenj, plače in drugo, ter je ostalo koncem leta v blagajni še $2844.26. Semenj, ki je bil prirejen to leto je prinesel čistega dobička $2440.00. Koliko^ truda in dela je ob takih Semnjih, za vse ki sodelujejo, to vedo le oni, ki so delali ob takih prilikah. • (Dalje prihodnjič) Polkovnik si je bil od trenot-ca, ko je padel s konja, zabijal v glavo,''da mora zbrati ostanke svojega pqlka. Nemudoma so ga nesli v neko sobo v prvem nadstrop-u, in Bouroche, ki je prihitel in je dašel le prasko na gležnju, se je zadovoljil s tem, tia je ()obral iz rane škornjevo usnje ter j o,zavezal. Delo mu je rastlo čez glavo ves je bil obupan; in ko se je vračal v lazaret, je If^lical, da rajši odreže nogo samemu sebi. kakor pa a bi nadaljeval svoje rokodelstvo na tak beraški način, brez poštenega materijala in brez potrebnih' pomočnikov. Spodaj zares rtiso ^več vedeli, kam naj spravilo ranjence; sklenili so jih bili polagati na bližnjo trato. Ze sta jil ležali dve,-vrsti, ki sta čakali in tarnali pod milim nebom in pod granatami, ki so deževale že vedno. Število mož, ki 8o jih bili od poldneva pripeljali v lazareh^je presegetlo štiristo; štabni zdravnik je bil dal prositi za ranocelnike,, pa so mu poslali le mladega zdravnika izjesta.—-On ni mogel zadoščati: sondiral je, rezal, žagal in šival, yes razburjen in ndsreč&n, ker je videl, kako mu prinašajo žmirom več dela, nego ga mpre opraviti Gilberta, ki jei bila vsa omamljena od groze in ji je bilo slabo vpričo tolike krvi in solza, je ostala pri starcu-polkovniku, dočim je spodaj gospa Delaherche napajala vročične in brisala mokre obraze u mirajočih. (Dalje prih.) OEUME v EMKOPRAVNOSTI Kens ■uiiMiniMiitnniiamiBmiMiiimiufiiiianiiaiiii«' liliiiliiloliiTariiTiTiiifli ' m VABILO NA VELIKO MA^KEM VESELICO katel-o priredi Ženski odsek Waterloo Kluba ^ v PRID SLOV. OELAV. Mk V SOBOTO, 29, JANUARJA, 1921 v Jos. Kunčičevi dvorani. ^ Začetek veselice toi^no ob 7. uri zvečar. VSTOPNINA 50c ZA OSEBO. Maškerada, kakoršno mislijo prirediti naše žen-slce bo izrednost v Collinwoodski" naselbini. Točke na programu m (tako bogate in nenavadne, da Vas bodo gotovo zanimale in boste imeli od njih mnogo vesele in kratkočasne zaba^ve. Zato vabirtip vqe Collinwood-\čane in Collinwood'^anke, da pridejo v maskah če le mogoče, ako ne, pa pridite, da si ogledate razposajene in miaterijozne maske. V kuhipji ae bo dobijo mnogo dobrin za žolode<5 v gostilni pa krepilne pijače. Postrežba ho, prijazna in ■domača v vseh ozirih. Ob tej priliki "nastopi tudi Pev. Dr. "JADRAN". IGRALA BO GODBA "TRIGLAV". Torej, da se vidimo v soboto zvečer! ŽENSKI ODSEK WATERLOO KLUBA. v rSitSliiri SB itiiiilfilaliililiilaililaliili Stran 4. "ENAKOPEAVNOST" JANUARY 28th, 1921. LOKALNE NOVICE —Profitirji s premogom, Pred državno poroto se zaslišuje več gospodinj, katerim so prodale razne premogovne družbe premog po nezaslišno pretiranih cenah. Neka —Staršem Cos je umrl 12-letni sinček Frank.—Staršem Klavs je umrl 10-letni sinček John.— Sar-šem Zupančič je umrla hčerka Mary, stara 3 leta.—Staršem Malic je umrl sinček Louis, star 3 leta.—Staršem Valenčič je umrl 1 2 cfni star sinček Louis, in staršem Vilej pa dva dni star sinček Frank ženska je plačala $20 za ton pre rnoga, ki pa ni bil premog temveč j Ygg jg pogrebe je opravil pogreb .L---C,--Za^liŽevan--! ^ayod Jos. Zelota. skoro samo kamenje. Zasliševan ja* se bodo še nadaljevala. —Sodnik Stevens se še ni naveličal nakladati visoke kazni kršilcem prohibicije in se tudi ne boji groženj rozinovega jaketa. Včeraj je obsodil Mihaela Nemeth-a na $1,000 globe, ker je kuhal žganje. Detektiv je našel kotliček za'topan na vrtu v ozadju Neme-thcH-vega bivališča na 9924 Hulda ave. ^/elika tatvina—Jos. Porkorny, 125 04 Faringdon Ave.,, in Frank Her bert sta ukradla za $53,000 vlad.nih bondov iz First National banke. Pred poroto sta imela priti včitraj, toda Herberta ni bilo navzočega in njegova varščina $1,000 je zapadla. Zaslišalo se je Porkornija, ki je tatvino priznal m obsojen je za nedoločen čas v poboljscvalnico. —Kratka ločitev. Zadnji petek je dobila Mrs. Winifred Snyder Ror/»aine ločitev od svojega moža, ker ji ni bilo po volji njegovo preveč prijazno razmerje z drugimi ženskami. Soprogove prijateljice so Mrs. Romaine celo pismenim potom podučevale, da • mora pustiti možička na prostej-Sih vajetih. Ti dokazi so bili dor voljni in oba sta zadobila zopetno svobodo. Toda najbrže je ona v te ku 6 dni fjozabila vse grebe svo. ■ega moža, icajti v četrtek sta pri-■sla zopet nai sodnjo po poročna dovoljenje kot ženin in nevesta in še enkrat bosta pkusila medene tedne. Aretacije v Gorici radi bombnih atentatov. PEVSKO DRUŠTVO "JADRAN" zboruje vsato prvo sredo v mesecu ob 8 uri. zvečer v Kunci' čevi dvorani. Uradniki: Frank Kalin, predsednik, 14507 Darwin Ave.; Albin Praprotnice, C, . 1 v J I podpredsednik, 17005 Waterloo Spomenica naglasa, da so . L, Boštjančič,'tajnik, 1312 —Zadnjik seat mesecev se je Perry D. Caldwell,' stanujoč na 2126 E. 96 St., večkrat bahal pred svojimi prijatelji, da ga tra-»a PO sam calon s:aso)i»», „za 60, mlljsko vožnjo. Avtoroobil je i- mel v garažu nekega svojega pri-jžJtelja na 10555 Euclid a ve., ki ima kontrakt z neko oljno družbo, da mu redno napolni njegov tovoren avtomobil z oljem in ga-solinom. V torek se pa ravno po naklučju nahaja Epple »v garažu,' ko pride družbin uslužbenec, da napolni avtomobil z potrebnim oljem in takoj je spoznal skrivnost Caldwellovega gasolina. Tat-ko je torej Epple oskrboval gaso-lin za prijateljev avtomobil brez svoje in brez Caldwellove vednosti. —V sredo zgodaj zjutraj je popolnoma uničil poznan6 Grays Armory, ki je bila ena izmed največjih dvoran v Clevelandu. Bila jo last organizacije "Cleveland Grays" in je služila za vojaškjo vežbanje in hranjenje orožja bivših vojakov. Izvor ognja je popolnoma neznan. Nekateri so mnenja, da so požar povzročili radikalci, ker se jim dvorane ni nikdar hotelo v najem za njih zborovanj —Popravek.—V včerajšnji izdaji, je bilo pomotoma poročano, da se bo občni zbor S. N. Čitalnice, na kateri se bo razmotrivalo združitev z dram. dr. ''Ivan Can-k?ir," vršil 29. januarja, medtem ko bi ae bilo imelo pravilno glasiti, da se bo vršil v nedeljo 30. januarja, in sicer ob 2. uri popoldne. —Cest slovenskih parov je dobilo včeraj poročna dovoljenja, in^ siper: Frank Merhar, 29, 6404 Orton Ct. in Ivanka Vidervel, 22, 1 364 E. 43 St.; John Ruparič, 34, 1011 E. 61 St. in Mary Tomko, , 21. 1011, E. 61 St.; John F. Svi-gel, 24, 5818 Prosser ave. in Antonija Lank o. 19, 5817 Prosseh ave.; Martin Repa, 48, 1162 E. 60 St. in Rose Cvelbar, 33, 15717 Prosser ave.; John Medved, 34, 1531 E. 41 St. in Marica Kalan, 26. 1370 E. 41 St.; John Marolt, 33, 3837 St. Clair ave. in Rozi Horvat, 19, 4121 St. Clair ave. Bilo prečno! i —Pismo ima v našem Mrs, Amalija Jazbec. • Vsled podivjanosti politične borbe, radi metod, ki bi morale biti izključene v civiliziranih krajih in ki jih vendar porabljajo iz-vestni elementi že mesece dan za dnem—v tej duševni napetosti in razruvanosti, nam daje nekoliko oddihljaja dejstvo, da se je končno vendar nekoliko vzdramila javna vest in da se je jela v italijanski javnosti sami oživljati reakci-jaj, da se je začela zgražati na takih zlodejstvih in se zavedati koliko sramote donašajo taki dogodki nad deželo in nad isto narodnost samo, ki ji pripadajo atentatorji. Javili smo že, da je po atentatu na koncert "Pevskega društva" v Gorici mestni zastop goriški sogla sno sklenil resolucijo, obsojajoČo oni atentat. Potem se je vršilo v Gorici zborovanje pristašev rainih politic nih struj, na katerem je bilo sklen jeno, da se predloži civilnemu ko misarju spomenica, ki naj protestira proti takim zločinskim napa dom se doslej v goriškem mestu politične borbe razvijale na kulturen način ter da je šele "'Zveze bojevnikov" uvedla sistem zločinskega nasilja. Na to ugotovlja spomenica, kako so na ustanovni skupščini "Zveze" enemu govornikov £,-lasno, pritrjevali, da pojdejo fašisti na ulico z ročnimi bombami. In res se od tedaj neprestano vrste napadi in grožnje od strani "bojevnikov" proti političnim nasprotnikom. Zgodili so se—naglasa spomenica— že trije nočni napadi z užigalnimi in ročnimi bombami in meščanstvo smatra fašiste kot moralično odgovorne in kot materijalne izvrševalce zločinskih činov. Na to omenja spomenica aten-tat na slovenski koncert, da-si vsa izvedba ni dala nobenega povoda za kako reakcijo, ter navaja razne okolnosti, ki dokazujejo jasno, da so fašisti izvršili ta napad. Dalje onfienja at ;ntat na slovensko tiskarno in sied; jič oneff na rcpu-bličane. Spomeni-a opozarja na analogijo v načinu izvedbe atentatov na slovenski koncert in na republičane. V obeh slučajih je e-naki grožnji sledila enaka izvedba: z metanjem bomb. Na to pa obdolžuje spomenica kvestorja Giganteja,\ da na podlagi izkaznice od sjirani "Zvez« bojevnikov" dovcfljuje nošenje orožja mladoletnim mladeničem, ki se niti ne zavedajo svojih dejanj, do-čim odreka tako dovoljenje zrelim možem, ki morajo radi svojih cpravkav potovati po deželi in imajo pri sebi vel. svote denarja. Sklicevaje ae na pričevanje Ed-garda Chebata, trg. v Gorici, ugotovlja spomenica, t^a je maršal o-rožnikov izjavil, da bombo na slovensko tiskartao je vrgel sin cav. Gigante, kvestorja v Gorici. Na podlagi vsega tega zahteva spomenica: 1) da se kvestor Gigante nemudoma odstrani: 2),naj se naloži stroga preiskava in poveri osebi, ki ni kompromitirana na nc^ben način; preiskava naj u-gotovi vse, Iji so odgovorni; 3.) nkj se nemudoma odtegnejo vsa dovoljenja za nošenje orožja, ki jih je dovolila gvestura; 4.) naj se nemudoma odstranijo najbolj kompronkitirani fašisti— goriškega oddelka kr. tehničnega urada. Gospod civilni komisar je odgovoril kakor pač navadno odgovarjajo ti gospodje ob takih iu;adu prilikih: da se vlada živo zanima za to stvar in da stori vse potreb- ne, da bodo krivci kaznovani, da se tako mestno življenje povrne k svoji navadni mirnosti. Mi ne dajemo sicer mnogo na taka uradna zagotovila, ki navadno ostav-Ijajo isto vreme, kakor so je našla. No, dejstvo je vendar le, da je oblast dala aretirat: sedmerico o-krivljenih: Calligarisa, Gigante-ja, inž. Derflesa, Hektorja Bonne-sa, Antona Bressana in geometra Umberta Ulivijerija, tajnika Fas-ci-ja. Med aretiranci je tudi sin kvestorja, načelnika varnostne o-blasti, ki ji je nalqg, da prepreča zločine in prijemlje zločince. To dejstvo govori cele knjige in da-ju šele razlago, kako so se mogli ršiti taki dogodki — doslej ne-kažnjeni: V Gorici, v Pulji, v Pa-zinu in — v Trstu! Ali tu res ni bilo možno ugotoviti krivcev, čeprav so jih videle vse oči? ! To je tisto veliko vprašanje. Pismo Sokola iz Jesenic. ^ Mr. Frank Hudovernik, ta,i nik "Slov, Sokola" je prejel, od "Sokola" na Jesenicah sledeče pismo: Jesenice'dne 1. jan. '21 Vrlem'u .bratu i Franku Hudoverniku, v Cleveland, Ohio ■Po nesrečnem korošlcem ple E.' 167th Str.; M. Podboj, gajnik, 1312 E. 167th Str.; L. K^rajnc, zapisnikar, 1216 E. 167th Str. Nadzorniki: Predsednik nadzornega odbora G. M. Kabaj, F. Zlobec in F. Hrvatin. Pevovodja g. Ivanu'a. Pevske vaje se vršijo visalko soboto, točno ob 7:30 uri zve--CBx-."v *irnnrTDevi layorani. TaLop v društvo ima vsak ^napreden Slovenec in Slovenka, lahko kot aktiven- pevec ali kot podporen član. Se uljudno vabite za pristop. biscitu in ikrivični St. Margerit-ski pogodbi zigubili smo slovensko Koroško, zibelj Slovenstva in naše isolnčno Primorje, del našega najzavednejšega ljudstva. Vsled teh dveh narodnih ka-;astrof postale so Jesenice in cela gorenja ' Savska do'lina skrajna obmejna ■ točka zabita cakor klin med Italijo in Nemško Avstrijo. Z otzirom na to, so tudi izpostavljene Jesenice popolnoma nemškemu in italijanskemu vplivu in imperija-izmu. Da pa se'nakana naših narodnih sovražnikov ne posreči, treba je širiti narodni čut in vzgajati mladino v Ijube&ni do domovine in države.^ Na Jesenicah obstoja "Sokol" danes eno najsilnejšihJ društev v držav;, stoji kot kamen granit, ob katerem si razbijajo glave naši narodni nasprotniki Nemci in Italijani. Jeseniški 'Sokol" šteje danes nad Spo članov in nad 200 naraščaja. Sokol" pod staro bivšo Avstrijo strahovito preganjan in pritisnjem k tlom ni imel ne članstva ne sredstev,, da bi si bil postavil dostojen "Sokolski dom". Danes v svobodni državi a docela izropani vsled vojne nam pa tudi ni mogoče iz lastnih moči zgraditi stavbo, ki bi obseigala telovadnico in gledališko dvorano, ki naj bo šof la bodočnosti in močna trdnjava na skrajni severni meji. Jugoslavije. Da postav^nio solidno zgradbo, treba bi nam bilo najmanj 2 milijona jugoslovanskih kron. Člani jeseniškega Sokola smo v pretežni večini sami tovarniški delavci, ki tega bremepa sami ne zmoremo. Obra&mo ae toraj do Vas s prošnjo, da nam z ozirom na uigodnost valutne ralzmere priskočite n'a pomoč. Prosimo Vas nabirajte pri rojakih, društvih in denarnih zavodih ter pomnite pri tem, da je vsak dolar vreaen 160 jugoislovansKih kron. Nabirajte kakor čebelice "Zrno do zrna pogača, kamen do tamna palača" naj Vam bode geslo. Hvaležna Vam bode domovina za vsak najmanjši dar, ki ga žrtvujete v njeno obrambo, hvaležna Vam naša divifa Gorenjska osobito pa junaški jeseniški "Sokol." Imena darovalcev se objavijo v naših časopisih. Da imate vsaj malo vpogleda v delovanje našega "Sokola", Vam pošiljamo slike članov, naraščaja in tamburaškega zbora. V nadi, da vpoštevate našo prošnjo, upajoč na vspeh Vam pozdrav sokolski "Zdravo"! JOS. ČEBUR, t. č. tajnik R. Ozvald, t. č. starosta. Opomba tajnika S. Sokola v Cleveland-u, O. Zopet smo Sokoli prejeli prošnjo iz domovine za i)emoč So-ikolom. Ta druga prošnja je z Jesenic na Gorenjskem. Poslali so tudi nabiralno polo. Prosi se rojake iz Jesenic, da se kateri zglasi v pisarni našega Sokola, ki bi bil pripravljen vzeti polo in pomagati kaj nabrati med dobrimi rojaki po Clevelandu. Darove sprejema tajnik Sokola na 1064 East 62nd St. Društvo Sokol iz Jesenic je poslalo tudi 4 slike naraščaj Sokola iz Jesenic. Razglednice so razstavljene razložbi Enakopra"vnosti. MALI OGLASI JUGOSLOVANSKI KOLEDAR ZA LETO 1921. Poleg katoliških in pravoslavnih godov obsega mnogo drugih zanimivosti, kakor zabavne-in podučne povesti, razne koristne nasvete za hišo in dom, več pesmic, smešnice itd. Cena mu je samo, 25c s poštnino vred. Naroča se pri SLOVENIJA 383 First Ave. Milwaukee. Wis. DVE STANOVANJI obstoječi, eno iz 4 sob — ago-raj, drugo iz 5 sob zdolaj s kopališčem, elektriko in kletjo — se oddasti. Vpraša se na 1052 Addison Rd. Mnogo ponosa je že ustvaril list Enakopravnost v Ameriki biVajočim rojakoin. Ali si pa rojaki tega prizadevate spoznavati. Pokažite to v tem, da ste tudi vi ne le samo fita-telj lista, temveč tudi lastnik. Ku-pite delnice in postanite njegbv lastnik. SOBA $E ODDA NA 6212 Carl Ave. za enega fanta Električna luč in kopališče. (24 NAZNANILO. Tem potom se pozivlje članice društva "CarnWa" št. 493 L. O. T. M. da se vdeleže- seje v torek, dne 1 februarja t. 1. Na dnevnem redu imamo več važnih stvari in na tej seji se ne bo pobiralo asesmen ta od otrok. Torej ste članice prošene. da pridete same na sejo in glasujete vsaka po svojem prepričanju. Ako se sprejme lOc naklada, da'se ne bo-stq potem jezile in prerekale, da jih ne plačate. Sesterski pozdrav Tajnica. 100% CIST Buckeye Slad po $2.85 Kalon. • Ceveland Bottle & Cork Co. 2190 E. 9th vogal Bolivar Rd. Main 3924 Central 2408 Mohar & Oblak, 9206 Superior Ave. PRVA SLOVENSKA PLUMBERJA ' Pokličite nas, ako hočete dobro in poceni delo. Phone: Cedar 2375 Po noči pokličite Lincoln 1625 R POHIŠTVO in druge priprave za opremiti ^ sobe, se proda po nizki ceni. bi se lahko tudi dotično stanova-^j nje. Vprašajte na 981 Addis"") Rd. . (2) j PAPIRAMO! BARVAMO! CENJENEMU občinstvu naznanjamo, da papirapio sobe ter barvamo hiše in izvršujemo vsa v to stroko spadajoča dela dobro in trpežno. Sedaj je najugodnejši čas, da daste prepa-pirati vaše sobe. Se vam ipripd-ročamo. OSTANEK & BOLTIE CO. 1098 East 66th Str. __ (26 SOBA za poštenega fanta ali dekle, odda. Električna razsvetljava!] poizve se na 1044 E. 61. Str. daj. STANOVANJE se odda v najem; obstoji iz 4 sob in kopališča ter ima trično razsvetljavo. Poizve s® na 580 E. 152nd Str. P, GRAMOFONI .80 ■ zelo dobrega in trpežnega izdelka, in vam dajo mnogo veselja in zabave: ne le o božiču temVeč vsak čas. poleti ali po zimi. Cleveland Electric Phonograph & Machine Co. 1745 ' EAST 12th STR. m n i !■ OGLAŠAJTE V "ENAKOPRAVNOSTI" ' Isl @ Isl ® Issl ® ® Is Zormanov Filharmoničen Orkester — priredi —. V NEDELJO, 30. JANUARJA 1921 ZVEČER KONCERT V Grdinovi dvorani, 6019 St. Clair Ave. VODJA IVAN ZORMAN -PROGRAM- 1. TANNHAUESER MARCH.............I.................. WAGNER 2. OPERATIC SELECTION "IL TROYATORE" ................. VERDI 3. WALTZ, "GOLD AND SILVER" ..........c................ LEHAR 4. FANTASIA, LUCIA DI LAMERMOOR ................. . DONIZETTI 5. SECOND VIOLIN CONCERTO,....................... WIENIAWSKI MR. S. J. KOFRON. 6. CONTRALTO SOLO ........................ MISS MARY UDOVICH 7. OVERTURE "ORPHEUS" ............................ OFFENBACH 8. THE GLORY OF PEACE, MARCH. . . . .................... ZORMAN Sledi ples in prosta zabava. VSTOPNINA $1.00 in 75c. H ,-—---—— p Glasovir posodi iz prijaznosti g. A. Hoedl. St. Clair Music House, 6532 St. Clair Ave. gj ®®(SXsXS®SXS®®®®^^ KUPITE DELNICE SLOV.DEL. PRAŠIČI NAPRODAJ! Vsern, ki žele kupiti tolste prašiče, naznanjam, da se jih lahko dobi pri JIM ROBICH E. Gollar Str. EUCLID, OHIO. (2Z NAZNANILO ClTALNI-CARJEM! Na zadnji letni seji se je u-krepalo, kako bi se delovanje Čitalnice oživilo. Sklenilo se je da ponudinio roko dram. društvu "Ivan Cankar" ki ima isti namen kakor Čitalnica. Sklenilo se je, da se v ta namen skliče izvanredni občni abor na katerem se bo ukrenilo ali se •združimo ali ne, Pričtetek ob, 2. uri popoldne, 29. januarja, 1921 v Citalniških prostorih. JOHN STEBLAJ, , tajnik. IZOBRAZBA JE TEMELJ VSA-, KEGA NAPREDKA! Veliko ljudi je, ki imajo veliko voljo, toda manjka jim izobrazbe, za to ne morejo naprej. Kdor ni imel prilike, da se izobražuje \\ mladosti, temu je od prta še ena pot, da si pridobi za življenje potrebno znanje, in ta pot so k!)jige. V naši zalogi dobite naslednja poučna in tudi zabavna! dela: Angleško-slovenski besednjak — sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00. Družinski koledar za leto 1921 Cena 75c. Kratka navodila za državljanstvo. Cena lOc. Poezije Ivana Zormana. Cena $1.25. V močvirju velemesta. 50c. Pri naročilih po pošti priložite k navedeni svoti še 5c za pokritje stroškov. AMERIŠKO - JUGOSLOVANSKA TISKOVNA DRUŽBA i 6418 St. Clair Ave. Cleveland, O. KOFFEE KAMDEN KAVA je pajboijša kava, najbolj*^ kvalitete: Prodaja se v karto?'! skih zavojih po en funt, vseh najboljših grocerijah. THE KAMDEN CO? PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O. _^ R O D A J A L C I Če želite narediti denar z dobr'^ pogoji se zglasite, da vam razloži"^: našo ponudbo. MR. MORRIS S The Shoe Repair Service Co> 314 ERIE BLDG. Vogal E. 9. St. in Prospect BBHHmBBnnanui— Najmodernejši pogrebni zsf"" v Clevelandu Frank Zakrajšek POGREBNIK IN , EMBALMER 1105 Norwood RA Tel. Princeton 1735—W- . TEL. Rasedale: 4983 Avtomobili za krste, pweke ^ I pogrebe in druge prilike LIBERTY BONDl iN # NO VARČEVALNB ZNAMKE. ' . Prodajte sedaj. Mi pla5»^ v gotovini takoj.Simon, vi prekupčevalec, soba 2J6 noxBldg.,, drugo nadstropj Vzemite vzpejačo. Vogal ta cesta in Eucli dave., nad ^ ger Sewing Machine Co. to do 6. ure zvefie*. y Tel. Central 2373 R. Gramofonski Plošče zahtevajte novi ceni^ Velika zaloga ur in zlatnini Wm. Sitter Uatarite #e pri te) uri m om prt* vem proitoru 1805 ST. AVBNU? ■ Clevelumd, 9^)'