PESEM IZ 4000 GRL - Na zaključni je vseh 120 sodelujočih pevskih zbonr pesmi. Na posnetku: med govorom dr. I l^i “fdljnje delo. Zbora se je ude-Na •>. °*°ti 250 medicinskih sester. Pujo-,0 * je sodeloval s kulturnim Ut, m°m tudi pevski zbor osnov-j potok pod vodstvom V nedeljo, 2. julija, ob krajevna organizacija ZB Starem gradu pri Krške svoj prapor in počastila i Pokroviteljica proslave je vama Celuloze m papirja. St. 26(1507) Leto XXIX NOVO MESTO četrtek, 29. junija 1978 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 at* V ekd' jvanj* aat* Lizin jski Mednarodna »Sutjeska” Dolenjskih Toplicah bodo taborili tudi pionirji i enajstih evropskih, afriških in azijskih držav V Dolenjskih loplicah se bo v soboto, 1. julija, začel tradicional-Iq ^Pionirski tabor „Sutjeska“. Tabor bo mednaroden, saj se bo 40 p JJležencem iz vseh naših republik in pokrajin pridružilo 55 pk>-i s* r^ev iz tujine: s Kube, iz Palestine, Angole, Alžira, Francije, Itali-*> Finske, Sovjetske zveze, Poljske, Madžarske in Romunije. ib?j B^'°nirji bodo bivali v osnovni šoli Ito 3 *n imenoma taborili v |V" a*njem gozdu. Program predvide---------------------------------------- ab TRIMO TREBNJE: * POZDRAV KONGRESU Na n rib« j. Kongresu z,rj ter ooijuoiu, °., bodo nadaljevali začrtano pot k, samoupravnih odnosov ter soratstvo in enotnost. Brzo-sta s podobno vsebino so poslali V ^elc ^ mno®*^1 (lru8^ delovnih Srečanje oktetov v Šentjerneju Pokrovitelj Srečanja oktetov 78 je Stane Dolanc Tradicionalno sre Čanje oktetov bo tudi letos v dveh aeuh: v petek, 30. junija, bodo s°delujoči okteti peli na konfetih v sedmih krajih, dan kasneje pa bodo nastopili na re-v Šentjerneju. Pričakujejo, 03 se bo srečanja udeležil tudi Pokrovitelj Stane Dolanc, sekretar predsedstva CK ZKJ. V petek bodo večerni koncerti ob 19.30: v Dolenjskih Toplicah - domu kulture (štirje ^uženiberku - domu kulture (Štirje okteti), Brestanici - na gradu (trije otketi), Treb-~ domu kulture (pet tetov), ^ Škocjanu - novi nI0ISL(štilje okteti), ob 20. uri P v NOvem mestu - proizvodni vorani IMV (pet oktetov, med &,0binki ^nski oktet iz 111 Mostarska klapa k,ot srečanja) in v Šentjerneju -d°mu kulture (pet oktetov). va, aa bodo do 21. julija, dokler bo tabor trajal, spoznavali kraje in življenje pri nas, se seznanili z delom jugoslovanskih pionirjev, obiskali brigadirje v Suhi krajini in imeli najrazličnejša srečanja z vrstniki iz novomeške občine. Taborjenje pripravlja Zveza prijateljev mladine s svojo občinsko zvezo v Novem mestu. Pokrovitelji so družbenopolitične organizacije, občinska skupščina, samoupravne interesne skupnosti in gospodarske organizacije te občine ter krajevna skupnost Dolenjske Toplice. Gospodarske organizacije so tab« gmotno podprle. je vseh 120 sodelujočih pesmi. Na posnetku: 9. pevskega tabora v Šentvidu pri Stični 25. junija se zlilo v enega in pod taktirkami Šestih dirigentov zapelo sedem Borisa Majerja. (Foto: I. Zoran) Orjaški zbory kot ga še ni bilo 9. pevski tabor v Šentvidu je končan — Med nedeljskim nastopom 120 zborov z okoli 4000 pevci je govoril dr. Boris Majer, član predsedstva CK ZKS Po govoru so združeni zbori peli ob spremljavi delavskih godb iz Ljutomera, Štor, Celja in Vevč in pod taktirkami dirigentov Edija Raceta, Darje Žorž, Riharda Beur-mana, Vladimira Prašnika, Franceta Mileka in Radovana Gobca. Ko so peli Gobčevo Bratovsko pesem, je nastopil tudi operni basist Ladko Korošec, čigar umetniška pot se je prav tako začela v amaterskem pevskem zboru. 4 LOŠKI POTOK: medicinski zbor sejti* °fečnem zboru medicinskih bfl ljubljanskega območja, ki je HaiDi-j JUniia v Loškem potoku, so •edoik odlikovanja pred- 'Mavt uslužnim medicinskim »e«.. am> .^o pa so medicinske v to..°|cfnUe delo svoje organizacije črt_ .P obdobju in sprejele na- Slovenska pesem ne bo zamrla, „dokler naš ljubi rod hodi po zemlji tod“. Poročilo v tem, da znano besedilo slovenske ponarodele spominjajočem slogu lahko Se najbolj zaobjame zanosno slovesnost nedeljske, zaključne prireditve 9. pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, največje manifestacije zborovskega petja doslej pri nas, letos še posebej posvečene republiškemu in zveznemu partijskemu kongresu ter Župančičevi 100-letnici. Ob nastopup združenih 120 pevskih zborov iz vse Slovenije, slovenskega zamejstva (Italije, Avstrije, Madžarske) z Reke in iz Zagreba oziroma orjaškega zbora s skoraj 4000 pevci je v imenu pokrovitelja, predsedstva CK ZKS, govoril njegov član dr. Boris Majer. Udeleženci srečanja so z navdušenjem sprejeli pozdravno pismo predsedniku Titu z Upanjem, da bo prevzel pokroviteljstvo nad 10. jubilejnim Taborom pevskih zborov prihodnje leto. Dr. Boris Majer je med drugim podčrtal, da se pri nas vse bolj uveljavlja širše pojmovanje kulture, ki ustreza marksističnemu pojmovanju človeka kot ustvarjalnega bitja. Dodal je, da je zborovsko petje med najbolj razvejenimi kulturnimi dejavnostmi, kar še posebno velja za področje amaterizma, ter zavrnil nesprejemljiva pojmovanja, po katerih je kultura približana delavcu in občanu že, če je slednjima omogočeno priti na koncert ali ogled razstave. SLAVJE V STAREM GRADU Šentvid se je izkazal tudi kot gostoljuben kraj, kar s6 občutili tako nastopajoči kot občinstvo oba dneva v času 9. Tabora pevskih zborov in med sprevodom pred zaključno prireditvijo. I. ZORAN REGERČA VAS BO SLAVILA V nedeljo, 2. julija, bo ob 15. uri svečana otvoritev asfaltne ceste in transformatorske postaje v Regerči vasi, ob 16. uri pa bo proslava dneva borca pri spomeniku pri sv. Roku. Tako bodo krajani krajevne skupnosti Regerča vas počastili svojo prvo večjo delovno zmago. ob 14. uri bo NOV v razvila dan borca, krška to- Dobrepolje na dan borca V Dobrepoljah se bo 4. julija ob 10. uri začela osrednja slovenska proslava dneva borca, posvečena 35-letnici ustanovitve slovenskih divizij, korpusov in 4. operativne cone — Hkrati srečanje rezervnih vojaških starešin Jugoslavije — Glavni govornik bo Janez Vipotnik, predsednik GO ZZB Slovenije Suha krajina je bila najbolj trpinčena slovenska deželica, bila je neprestano partizansko bojišče, zato smo jo izbrali za letošnjo osrednjo proslavo dneva borca, je utemeyil odločitev Tone Fajfar, član IO Osvobodilne fronte Slovenije, v razgovoru z novinarji prejšnji teden, ko je tekla beseda o pripravah na to veliko prireditev. Na proslavi, ki bo 4. julija v Dobrepoljah, natančneje pri zaselku Predstruge, pričakujejo organizatorji nad 50.000 ljudi, od tega največ iz bližnjih štirih dolenjskih občin in ljubljanske kotline. Nadejajo se, da se bo slovesnosti udeležilo nad 10.000 borcev nekdanjih slovenskih divizij in korpusov, nad 3.000 mladincev in mladink, ki bodo na prizorišče prišli v mladinskih pohodnih enotah; ter nad 4.000 rezervnih vojaških stareših iz vse Jugoslavije, saj bo pri Predstrugah tudi sklepni del zveznega srečanja jugoslovanskih rezervnih vojaških starešin »Bratstvo in enotnost 78. Spored prireditve bo trajal eno uro in ga bodo neposredno prenašale vse jugoslovanske televizije. Osebnih vabil ne bo. Kot so povedali na že omenjenem sestanku v Ljubljani, priprave na proslavo ugodno potekajo, pri čemer so se z delom zlasti izkazali prebivalci grosupeljske občine, enote JLA in nekatere delovne organizacije občine. M. L. DVE VISOKI PRIZNANJI V torek, 27. junija, so bila v Ljubljani slavnostno podeljena priznanja in nagrade samo-upravljalcem, ki jih podeljuje vsako leto Zveza sindikatov Slovenije. Med petimi delovnimi organizacijami v Sloveniji je visoko priznanje dobil tudi Novoles iz Straže, med desetimi najbolj zaslužnimi posamezniki z območja naše republike, pa je tudi Jože Knez, direktor Novo-lesa. NOVO MESTO: „LADO“ ZA DAN BORCA Na povabilo in v organizaciji Zveze kulturnih organizacij bo v ponedeljek, 3. julija, ob 20. uri v novomeški športni dvorani nastopil plesni ansambel „Lado“ iz Zagreba. V goste prihaja svetovno znana folklorna skupina, ki je nastopila na vseh kontinentih razen v Avstraliji V ansamblu „Lado“ nastopa 50 poklicnih plesalcev, pevcev in instrumentalistov, ki izvajajo pesmi in plese jugoslovanskih narodov in narodnosti. Novomeški nastop posvečajo dnevu borca. Dobrodošlica rojakom iz Clevelanda Koncert v Kostanjevici V soboto, 1. junija, bodo v Krškem pozdravili mešani pevski zbor Glasbene matice iz Clevelanda in ga po kosilu v hotelu Sremič pospremili na ogled pletrske kartuzije, Galerije Božidar Jakac v Kostanjevici, Forme vive, vinske kleti in osnovne šole. Zvečer ob 20. uri bodo zamejski Slovenci priredili koncert v kapeli kostanejviškega gradu. Naslednji dan si bodo gostje ogledali Delavski dom v Krškem, nato bodo obiskali Posavski muzej v Brežicah, od koder se bodo odpeljali v Kumrovec. Nazaj grede se bodo ustavili še v muzeju izgnancev v Brestanici V clevelandskem zboru pojeta že drugi in tretji rod naših izseljencev z one strani oceana. V Sloveniji so ti pevci prvič gostovali 1966. leta in so bili nadvse navdušeni nad izredno toplim sprejemom povsod, kjerkoli so nastopali. Tudi letos bodo imeli več koncertov, prvega v ljubljanski Filharmoniji, drugega v Kostanjevici, tretjega v Slovenj Gradcu, četrtega na 23. izseljenskem pikniku v Škofji Loki, petega v Ilirski Bistrici in zadnjega v Boljuncu pri Trstu, kjer bodo zapeli tamkajšnjim Slovencem. Zbor ima odlične pevce in ga od 1975. leta dalje vodi v Ameriki rojeni Slovenec Vladimir Malečkar. To je edini zamejski zbor, ki nastopa tudi z deli iz klasičnega opernega repertoarja in jih poje seveda v slovenskem jeziku. SPET IZSELJENSKI PIKNIK Odbor za organizacijo izseljenskega piknika pri škofjeloški občinski skupščini bo 4. julija pripravil 11. piknik za izseljence in zdomce. Na letošnji osrednji izseljenski prireditvi, ki bo na prireditvenem prostoru loškega radu, se bodo zbrali naši zdomci iz domala vseh kontinentov. Organizatorji obljubljajo pestro prireditev, na kateri bodo našli obilo razvedrila tudi ostali gostje. Makedonski rezervisti pri nas Člani ZRVS iz Makedonije tri dni naši gostje V okviru prvega srečanja rezervnih vojaških stareših Jugoslavije, ki bo v Sloveniji od 2. do 4. julija, bodo udeleženci iz Makedonije gostje Dolenjske in Posavja: v dolenjsko regijo jih pride 94, v posavsko 90. Dolenjci bodo svoje goste pričakali na Čatežu ob Savi Se isti dan jim bodo razkazali kraje, znane iz NOB (posebno Bazo 20), v Novem mestu pa bodo zanje pripravili pogovor v Domu JLA. Drugi dan 'i bodo makedonski rezervisti ogledati IMV, potem pa se bodo odpeljali v Belo krajino. V Me tliki bodo obiskali muzej, v Semiču Iskro, pri spomeniku Franca Rozmana - Stane ta pa jih bodo Belokranjci seznanili z dogodki v NOB. Zjutraj tretjega dne bodo gostje preti Zuž Žužemberku položili venec, nato pa se bodo odpeljali na osrednjo proslavo v Dobrepolje. Ztlaj, zdaj bo oktober in konferenca 13. in 14.oktobra bo v Novem mestu zasedala stalna konferenca jugoslovanskih mest, ki bo zaradi 25. jubileja še posebno slavnostna __ ___ VEC V ŠOLO- ^ r oiyz.iv - „Slovenski jezik pet, matematika štiri, (e^Va Pet”, se je hvalil Aleš, ko je s prijatelji primerjal sprimo s slabšimi ocenami pa ga je stisnil k sebi Vse ^ /e bil med .glavnimi” v razredu, pa tudi pretepal se je Usedaj pa ga je ta drobna knjižica naredila nebogljenega, tfie konec, prišlo je plačilo. Na vrsti so brezskrbni dnevi bodo ti kuštravci kot ptički na veji Prelevili se bodo v ktoPe’ kavboje in Indijance, Nemce in partizane. Do sep-ra, ko se bo treba spet zakopati v knjige.(Foto: Pavlin) 21. junija se je Slavko Zalokar, generalni sekretar Stalne konference jugoslovanskih mest, z nekaj sodelavci udeležO seje pripravljalnega odbora v Novem mestu. Ugotavljali so, kako poteka uresničevanje zadanih nalog in kaj je potrebno še narediti, da bo prvo zasedanje v Sloveniji, in to v Novem mestu, organizacijsko čimbolj uspelo. Kot je' povedal sekretar Zalokar, se je predsedstvo stalne konference mest odločilo letošnje zasedanje premakniti za en dan, tako da se delegati ne bodo zbrali 12. in 13. oktobra, kot je bilo prvotno določeno, marveč 13. in 14. oktobra. Izkušnje povedo, da jih pride več kot 80 odstotkov z lastnimi vozili, zato je pričakovati, da bo večina izmed 900 pričakovanih domačih in tujih delegacij prišla že dan poprej. Zaradi jubilejnega zasedanja pa je zagotovljena tudi številnejša udeležba predstavnikov zveznega družbenopolitičnega življenja, kot predstavnikov posameznih republik, pokrajin in tujih delegacij. Sklenjeno je, da bo konferenca prvi■ dan zasedala tako rekoč ves dan. Po uvodnem referatu predsednika konference jugoslovanskih mest, ki bo posvečen jubileju, bo delovni del z glavnim referatom in petimi koreferati. V glavnem bo tokrat konferenca obravnavala razvoj komunalnega sistema. Novomeški organizacijski odbor je ugotovil, da priprave lepo tečejo, da je vrsta odborov in komisij sila prizadevnih, da pa je hkrati podoba mesta odvisna predvsem od krajanov samih. Ker časa za priprave ni več veliko, vmes pa so še dopusti, bo potrebno dogovorjene naloge z vso odgovornostjo uresničiti R. B. Danes .Razgledi” Prvič po poldrugem letu Današnja številka Dolenjskega list? je debelejša za Dolenjske razglede, ki smo jih pripravili po premora enega leta in pol. Zakaj toliko časa ni nič izšlo, boste lahko prebrali v samih Razgledih, saj v uvodni besedi razmišljamo prav o tem vprašanju. Značilno za vsebino je, da poskuša biti aktualna, se pravi v koraku z dogodki kar velja zlasti za članke in ostali neleposlov-ni del Pridobili smo nekaj novih sodelavcev, k sodelovanju povabili imena, znana iz prejšnjih številk, gradivo uredili in ga pripravili za tisk. Ob koncu tedna bo sončno in toplejše vreme. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED tedenski mozaik zaščitite va/ dom pred iniče/om NUVAN EXTRA novost na jugoslovanskem tržišču, učinkovito uničuje ves plazeči mrčes NUVAN UČINKOVITO UNIČUJE VES LETEČI MRČES Dva predsednika ubita — To je tragična bilanca strašne krize na jugu arabskega polotoka. Predsednik Severnega Jemena je izgubil življenje, ko mu je odposlanec Južnega Jemena predal pismo. Bomba je eksplodirala v trenutku, ko je sel odprl diplomatka kovček. Predsednik Južnega Jemena pa je bil ubit takoj potem, ko je izjavil, da odstopa s svojega položaja. Čutil je, zavedal se je, da je kriv. Po čigavem naročilu pa je odposlanec Južnega Jemena odnesel diplomatsko poito v glavno mesto Severnega Jem ena Sano? ZlifiR v JfliRsnu Severni Jemen se uradno imenuje Jemenska arabska republike, Južni Jemen pa Jemenska demokratska republika. Roz tika - ena izmed razlik - je tudi ta, da Severna republika poudarja demokratsid značaj. Severni Jemen ima 7 milijonov ljudi, Južni Jemen veliko manj -1.700.000. Take tragedije ne pomni svet — dva predsednika. Zaradi notranjih napetosti v dveh sosednjih državah iste nacije, iste vere; kulture, istega izvoru sta v 24 urah izgubila življenje dva državna poglavarja. El Gassmi, predsednik Severne republike in Robaja, predsednik Južne republike. Jemenska arabska republika je zahtevala takojšen sestanek arabske lige in sicer na nivoju zunanjih ministrov. Sestanek naj bi bi! že ta teden. Ni še znano, ali je liga sprejela ta predlog V tem trenutku so Arabci angažirani v boju z Izraelom. Palestinsko vprašanje je nerešeno. Zdaj je izbruhnila v arabskem svetu nova kriza -med obema jemenskima državama je bojno stanje. Meja je zaprta, letališča so zaprta, v Adenu so izbruhniti nemiri - vse je negotovo. In vendar živi na obeh straneh meje isti narod, govore isti jezik. Kaj lahko stori v tej situaciji arabska liga? Vsi poskusi, da bi zbližali obe sosedni deželi, so propadli. To si lahko razlagamo tudi tako: v obeh državah so na oblasti prvaki plemen, ki se že rodove in rodove sovražijo in ne izbirajo sredstev v boju. Vsi predsedniki Severnega Jemena so bili le malo časana oblasti Predsednik Severnega Jemena samo osem mesecev. Njegov prednik, Ibrahim El Hamdi pa ceh le nekaj dnu Koliko predsednikov se je od leta 1945 zvrstilo v predsedniški palači, pa je vprašanje, na katerega lahko odgovorijo samo strokovnjaki za arabska vprašanja. Povedali smo nekaj o najnovejšem razpletu dogodkov na jugu arabskega polotoka. Na relacijah bližje Evropi pa so nastopili ti momenti: ameriški podpredsednik Mondale se pripravlja na razgovore v Jeruzalemu in Kairu. Mondale bo obiskal Izrael v okviru 30-letnice te države. V Kairo pa bo šel, ker tako zahteva protokol in ker ob obisku Bližnjega Vzhoda ne sme obrniti hrbta Egiptu. Kajti brez te velike, največje arabske države ni ne vojne ne miru na Bližnjem Vzhodu. Egipt ima 40 milijonov ljudi, več kot vse države arabskega polotoka skupaj. Predvidevajo, da se bosta ameriški in izraelski zunanji minister - Dayan in Vanče - sredi julija sestala nekje v sredini Evrope. Takrat bodo pripravili teren za nadaljevanje razgovorov med Izraelom in Egiptom. Ta pogajanja so trenutno na mrtvi točki Razširile so se vesti, da je izraelski premier Begin tako slab, da bo težko vzdržal na sedanjem položaju. V primeru krize ga bo verjetno nasledil sedanji obrambni minister Ezer Weizman, star 54 let. Pravijo, da je bolj elastičen kot Begin, ki ne more iz svoje kože, kakor pravimo. Begin se je pred 64 leti rodil na Poljskem in je med drugo svetovno vojno vodil neko tajno, teroristično židovsko organizacijo. Tedaj so se palestinski Židi borili še proti angleškim četam, siacioniranim na tleh Palestine. V samem Egiptu se nadaljujejo priprave za obletnico egiptovske revolucije. To omenjamo zato, ker bo baje Sadat ob tej priliki objavil „senzacionalne“ predloge. Sadat bi želel, da bi Egipt začasno prevzel upravo Gaze, Jordanija pa upravo zahodne obale Jordana. MIRAN OGRIN Dogovarjanje namesto prisile Ne med upravnimi službami v SIS naj poteka dogovarjanje in odločanje _ V pripravah na XI. kongres ZK Jugoslavije je več razprav zelo kritično opozorilo na razvoj in vlogo samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti še na področju gospodarstva. Tako je bilo slišati tudi bojazen, da je še vedno čutiti premajhen vpliv delavcev na odločanje in da mnogokje samoupravne skupnosti še vedno preveč pojmujejo kot nekakšne odtujene institucije, kot svojevrstno obliko zajemanja davkov, ne pa kot pomembno mesto za samoupravno dogovarjanje in sporazumevanje. Naivno bi bilo misliti, da bo vse potekalo brez zastojev, brez trenj, problemov in nerazumevanj. JANEZ KOROŠEC V AFRIKI JE VEDSO NEKAJ NOVEGA - Tako je izjavil Plinij starejši, stori rimski zgodovinar. Takrat bil pojem Afrike omejen # na severno polovico te četi1 ne. Takoj na začetku moramo omeniti, da se je te dni mudila v Angoli ameriške diplomatska misija. Ali misU Washington priznati angleški režim? Se ne, vendar počasi že pripravlja teren. Ameriški v iada je ponudila Angoli p litično in gospodarsko sodelovanje. Angola je bivša portugalska kolonija na jugU afriške celine in šteje pribUb no 10 milijonov prebivalcev. Prek angolskega ozemlja il šel pred leti ves transport zairskega bakra na svetovno tržišče. Misija ameriške vlade kaže na to, da se sku& zdaj ameriška vlada potegoma približati tudi naprednim afriškim deželam. DRUG MOMENT JE Bil NEDAVNI RAZGOVOR portugalskega in angolskega predsednika, Eanesa in Neto-Razgovori dveh predsednikov so bili v glavnem mestu Gvineje-Bissau. Obl državi bosta v kratkem nav? zali diplomatske stike. Pol' no, vendar ne prepozno-Oba predsednika sta se pogO" jala kar tri dni, predviden je bil en sam dan. V Ango> je nekdaj živelo okrog P°‘ milijona Portugalcev. ; TRETJI MOMENm FRANCIJA SE SKUŠA prt bližati Afriki politično. PoV J darek bo na političnih sV kih, ekonomski pomoči, nt pa vojaških dobavah. Francija skuša z diplomatskimi 4 gospodarskimi potezah poudariti svoj interes ^ ohranitvi starih režimov ' Afriki V Parizu sprejemaj« zadnje čase afriške državnike s posebnimi častniJ NA AFRIŠKEM ROGtl STREHI AFRIKE, je t renti no mir. Od časa do čašam razširijo vesti, da se je že čel naskok etiopskih čet 'Jj Eritrejo, da so eritrejs* uporniki obkoljeni Pa r kmalu izkaže, da so te VI* plod fantazije. ŠIIIIIIIIIIIIHIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIZ zadnjega PavlihciHllllllllllllllllllllilllllllllllllllll>^ Moramo se zavedati, da je bila njihova ustanovitev v prvem zagonu spodbujena „od vrha“, čeprav bi morala biti izraz interesov organizacij združenega dela. Vendar je šlo za začetne spodbude, ki so bile nujne, njihov razvoj pa bi moral NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Delegati 11. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije - in ne le oni - so z nestrpnostjo pričakovali sklepni govor predsednika Josipa Broza Tita. V ospredje svojega razmišljanja je postavil enotnost Enotnost, kije bila manifestativno in delovno izražena ter potrjena na pravkar končanem naj večjem zboru jugoslovanske skupnosti narodov ter narodnosti. Titove besede Predsednik Tito je pri tem ugotovil, da že danes večina ljudi pravi, da bi le ostalo tako kot je. Toda Tito dodaja, da mora biti še boljše, kajti vse pogoje imamo, da bi bilo tako. Enotni smo si in zato smo tudi močni. Pri tem se je oprl na misel delegata, ki je dejal da ni tako velikega problema, ki si ga ne bi mogli oprtati na pleča. Toda, je nadaljeval in s tem podčrtal našo prihodnjo temeljno nalogo, zvišati moramo storilnost. Bolje moramo delati. Več moramo delati. Odgovorneje. Pri tem je Tito posebej rnoči.o izostril odgovornost vseh, ki danes zavzema o najvidnejše družbenopolitične ter državne funkcije. Nadalje moramo uskladiti naše gospodarske nastope na tujih trgih, kajti že vse preveč dolgo vemo, da a naši gospodarstveniki na tujem stopajo n- prste, da nam delajo sra-dejal predsednik Tito in se zavzel, da ta problem enkrat za vselej snamemo z dnevnega reda. Toda to bo možno le z akcijo. Akcija je tista, ki jo trenutno najbolj potrebujemo. Naš kongres mora biti akcijski, je dejal Tita Na čela je potrebno udejaniti v praksi V samoupravni praksi, povsod tam, kjer delajo in živijo ljudje akcija ne sme biti vodena kabinetno. Vsako kabinetno delo je slabo, neživljenjsko. Med ljudi je treba. Z ljudmi se je potrebno pogovoriti, poznati je treba probleme delovnega dneva, kajti le tako jih je mogoče tudi razreševati. Predsednik Tito se je zavzel za večjo inte-griranost znanja v prakso. Za več znanja se je na sploh zavzel ves 11. kongres ZKJ. Pri tem je tovariš Tito izrazil nezadovoljstvo z delom ter programi političnih šol, ki morajo biti, najbrž, bolj kovačnica znanja, kot kovačnica kadrov. Kadri se uveljavljajo z delom, s predanostjo razvojnim ciljem socialističnega samoupravljanja. V sklepni besedi, ki je doživela potrditev na licu mesta, z vmesnim — navdušenim ploskanjem delegatov ter gostov, se je predsednik Tito spet dotaknil tudi problematike svetovne politike ter jugoslovanske neuvrščenosti. Podčrtal je našo odločnost, da stopamo naprej po svoji, samoupravni poti. To je !e nekaj Titovih poudarkov. Naših poudarkov. To je že tudi program dela Zveze komunistov Jugoslavije za prihodnje štiriletno obdobje. MILAN MEDEN = moto, je fiiMMiliiiimi! ....................................................... imunim........................................ milimi...... zagotavljati pravo samoupravno in edino nujno pot. Končno sploh ne gre za nekakšna tehnološka ali organizacijska vprašanja, marveč za zagotavljanje družbenoekonomskih dohodkovnih odnosov, kar bi morale organizacije združenega dela podpirati z vso močjo in zavzetostjo. Njihov pomen namreč nikakor ne sme biti v zajemanju sredstev in delitvi, o kateri naj bi odločal nekdo na vrhu, temveč samo delavci, ki dohodek tudi ustvaijajo. Če tega ne bi bilo, kot je opozoril posebej Edvard Kardelj, bi si lahko administrativni aparati samoupravnih interesnih skupnosti prisvajali oblast nad odločanjem in v tem nadomestili državo in tehnokrate. Prav proti takemu zajemanju in delitvi pa poteka že dolgo odločen boj, saj gre za bistveno vsebinsko vprašanje razvoja samoupravnega sistema. Zato je tudi jasno, da je treba zelo občutljivo ugotavljati potrebnost kadrovske zasedbe upravnih aparatov samoupravnih interesnih skupnosti, ki morajo zagotavljati racionalno obnašanje in ne morejo razpolagati z nobenimi posebnimi skladi, razen s sredstvi, kijih potrebujejo za svoje delovanje. Opozorilo je še toliko pomembnejše, ker mnogi sposobni kadri beže iz neposrednega gospodarstva v upravne službe. Zato je nujno, da se življenje samoupravnih interesnih skupnosti. torej dogovarjanje in odločanje, odvija v stikih med delegacijami, ne pa med upravnimi službami ter drugimi organi, saj bi to pomenilo kršenje njihovega bistva. | GAUDEAMUS IGITUR ... i i - Potrebujete vsaj kakšnega pometača? iiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiMiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiuiiii Nehaj! Le kdo te bo kar naprej posluSal — rdečelaske je dobra pa blondinka je odllC°® pa ta trna je perfektn«'" V pisarni si se ravno tj najbolj razburjal *ar® , osebnega ocenjevanja JRIPRAVE na tekmovanje — Gasilci iz vseh "Oištev v metliški občini se vestno pripravljajo na Področna tekmovanja, ki bodo pokazala, katera petina najbolje obvlada gasilske veščine. Gasilci ^uhoija so zadnje nedeljsko dopoldne izkoristili 13 urjenje svoje ekipe. (Foto: A. Bartelj) VZORNIM VOZNIKOM - V petek je SPV občine Novo mesto v Dolenjskih Toplicah podelil značke in plakete petnajstim vzornim voznikom in tistim, ki so kar največ prispevali k varnosti v prometu. Krvni davek na naših cestah je iz dneva v dan večji, žal pa je vzornih voznikov vedno manj. (Foto: P&vlin) PRAZNIK ŠOLE — Kostanjeviška osnovna šola si je za dan šole zbrala konec šolskega leta in v gradu pripravila prvi samostojni koncert pionir skega pevskega zbora, ki ga vodi Ernest Jazbec. Po nastopu, ki so mu prisluhnili predvsem starši otrok, so si skupaj ogeldali galerijske zbirke. (Foto: Pavlin) inska delovna brigada Matija Gubec iz Trebnjega, v vrstah katere so tudi mladinci iz Obre-novca in Ilijaša, pomaga prebivalcem Kožbane pri gradnji vodovoda. Kožbana 78 sodi med najtežje akcije v Jugoslaviji, ker je potrebno cevi polagati v kamnita tla. (Foto: B. Babič) VSE ZARADI KUHANJA V petek, 9. junija, so prekinili ' ov Trebanjski industriji mon-. nih objektov in zahtevali po-^ Je delavka v tovar- menzi Vera Vidmar spet v *°yarni. Le-tej so namreč v splo-8111 službi odpovedali delovno ^zmeije, delavski svet pa je po-Kul to odločitev. Sodišče zdru-“nega dela v Novem mestu, Kamor se je pritožila, je na kor-01 odločilo v njen prid. Delavc bili že prej ogorčeni zaradi ela Vidmarjeve v tovarniški češ da vodilnim deli bo t P°rc'je- Predsedstvo občin-s. ga sindikalnega sveta v Trebnjem je primer obravnavalo in ttreklo kritiko družbenopolitičnim organizacijam v Trimu, ker delavcem niso pravočasno pojasnili zadeve. Brežice: kadri so kronična bolezen Celo tam, kjer gradijo, ne mislijo na strokovnjake — Plani mimo delavcev Iz razprav na seji skupščine brežiške občinske organizacije Zveze sindikatov v Čateških Toplicah je minuli teden zavela kritičnost do vseh pojavov v tozdih in občini, pri čemer osnovne organizacije sindikata niso bile izvzete. Resda je bilo preteklo štiriletno obdobje izredno razgibano in plodno, kljub vsemu pa vpliv sindikata O * • v v Sejmišča MESTO : Rejci so imeli na P? aJ 249 pouskov, starih do 12 n, nov’ in 18 starejših prašičev. upaj je lastnika menjalo 153 živa-cona PuJske je bilo treba odšteti od od »i« 800 dinarjev, za prašiče pa J®10 do 1.250 dinarjev. Ti po vred ^0Ve^°’ da živahnost sejma ni bile ?a P°sebne omembe, tokrat so e cene pujskov nekoliko višje. li Kupci so lahko izbira- jo . pujski, starimi do 3 me-347’ m. 16 prašiči. Rejci so prodali ks v (P° 30 do 31 din za 1 20 n; * tek) ® prašičev (po 19 do m za 1 kg žive teže). ni prišel povsod do veljave. Šibka stran delovnih organizacij v brežiški občini so na primer kadri. Delavci še vedno nimajo dovolj vpliva na planiranje potreb po novih ljudeh, in kot smo slišali, se zadovoljijo z utemeljitvami za to odgovornih služb, ki takih potreb ne vidijo ali nočejo videti, čeprav so se nekateri kolektivi podali v velike investicije. Gre predvsem za višje in visoko izobražene kadre, ki jih ni mogoče dobiti brez stanovanj in tudi brez predhodnega Štipendiranja oziroma izpopolnjevanja. To je torej ena največjih pomanjkljivosti srednjeročnih načrtov. Tone Jesenko je prav s tem v zvezi poudaril večjo odgovornost osnovnih organizacij do planiranja. Uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavcev v združenem delu bo še naprej v ospredju sindikalnih prizadevanj, piav tako kot planiranje, vključevanje v delo SIS, prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo in za nove naloge pri usreničevanju zakona o združenem delu. Vzporedno bo sindikat spodbujal izobraževanje delavcev v vseh oblikah ter njihovo vključevanje v Kmetijski nasveti Nad plesen in krompirjevca 1/ bo p0rripiijeva plesen ali fitoftora je nekdaj odločala o tem, ali l®ti “to ^ lačn0- Pripomogla je, da so se pred sto in več Za„i, VroPejei množično izseljevaU v deželo nad, v Ameriko, cen*8? pa ima tU(tt pralnih sil ^Pirjeva bolezen ni več tako usodna, po zaslugi stalno Psujočega varstva rastlin. toPlih k° so x krompiijeve vrste strnile in so zlasti v vlažnih, ■tofj idealno gojišče za bolezen, je treba ukrepati, ki Je moč spoznati po rumenih pegah na robovih listov, vsaj tako so trdili Nemci — za poraz v prvi svetovni vojni. Dandanes ta najhujša Pok.;— porjavijo in se hitro večajo. Na spodnji strani so kajg1? 2 belim puhom, to so trosovniki s trosi, s pomočjo % nadlega širi z rastline na rastlino. Škropiti je treba ko opazimo prve pega, oziroma po napovedih julij. lto^torne službe. To je proti koncu junija ali začetku r^|j, pranje fitoftore ima trgovina na voljo celo vrsto bot(j priprav. Uporabiti je mogoče tolikokrat preizkušeno brozgo v 1,5-odstotni koncentraciji in seveda novejša sorazmerno visoki ceni to slabo lastnost, da je zelo *cot so cuprablau, antracol, bakreno apno, cineb, itito v delan. Najboljši in najbolj zanesljiv je brestan 60, ki pa šli v akcijo tisti, ki so najbolj zainteresirani za kadre. R. a KOLIKO OBRTNIKOV? Lani je bilo v občini Ribnica pri davčni upravi priglašenih skupno 36 avtoprevoznikov, 33 gostilničarjev; 106 obrtnikov, obdavčenih po dejanskem dohodku; 9 rednih obrt-nikov-pavšalistov; 7 obrtnikov, ki jim obrt ni glavni poklic, obdavčeni pa so po dejanskem dohodku; 24 obrtnikov dopolnilne obrti in 16 zavezancev za davek od intelektualnih storitev. Dosti jagod, malo obiralcev Agrokombinat Krško: do 20 ton jagod na dan 'bližnje okolice zaradi hitre industrializacije Krškega skoraj ne dobijo več, z leti se pa bo zanimanje za priločnostni zaslužek še zmanjšalo. Zadrega bo torej vedno večja. Vse manj obiralcev dobivajo tudi iz Hrvaškega Zagorja. Odziv z levega brega Sotle bi bil verjetno večji, če bi delavce vsak dan vozili na delo in domov. Te možnosti pa kombinat za sedaj, žal, nima. Letos se pri Agrokombinatu zelo pohvalijo s sodelovanjem osnovnih šol v domači občini. Vse po vrsti so pokazale izredno pripravljenost za pomoč. Do 200 učencev se odzove vsak dan. Obiranje jagod bo končano ta teden. Trajalo je dobrih dvajset dni brez sobotnih in nedeljskih premorov. Ko rdijo jagode, ne poznajo nedelje. Zaradi težav z obiralci pri kombinatu v Krškem resno razmišljajo, da bi pridelovanje jagod prenesli izključno na kooperante. JOŽICA TEPPEY S prodajo jagod z na sadov sadjarskega posestva Stara vas pri Agrokombinatu v Krškem letos nimajo skrbi Pridelek je odlične kakovosti in obilen po količini Obiranje je sicer motil tudi dež, vendar ne toliko, da bi sedeži pretirano gnili Vsak dan naberejo po 15 tisoč do 20 tisoč kilogramov jagod in jih sproti odvažajo v slovenska mesta in hrvaško prestolnico. Letos obirajo jagode na peti! hektann, na novo pa so jih zasadili še pet V programa vsakoletne obnove imajo po pet hektarov. Prav toliko jih nameravajo vsako leto po drugem obiranju tudi razdreti Z jagodami bi potem imeli redno zasajenih po petnajst hektarov, da bi jih lahko redno obirali na desetih hektarih. Ta program pa spričo pomanjkanja obiralcev najbrž ne bo uresničljiv, meni inž. Alojz Muster. Sezonskih delavcev iz sokom pas LETOVANJA VF JUGOSLAVIJA POTOVANJA ŠPANIJA ŠPANIJA /POR TUGA LSKA ŠPANUA/MAROKO PRIJAVE: POSLOVALNICE KOMPASA IN POOBLAŠČENIH AGENCIJ Odbor za medsebojna razmerja delovne organizacije MERCATOR—PRESKRBA Trgovsko podjetje na debelo in drobno s.p.o. Krško objavlja prosta dela in naloge: 1. POSLOVODJE v prodajalni št. 7 HRANA Krško. Pogoji: kvalificiran prodajalec z najmanj 2-letoma prakse na delovnih nalogah poslovodje v trgovini živilske ali mešane stroke. Poizkusno delo 60 delovnih dni. 2. MEHANOGRAFA (strojna obdelava podatkov) v strokovnih službah v Krškem. Pogoji: nižja strokovna izobrazba z znanjem strojepisja. Delo je za določen čas. Poizkusno delo 30 delovnih dni. Kandidati naj pošljejo prijave s potrebnimi dokazili na gornji naslov v 15 dneh po objavi. 0 izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po izteku prijavnega roka. ISKRA, INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV NOVO MESTO, Bršljin 63 OB J A VLJA prosta dela in naloge za: - KLJUČAVNIČARJE pogoj: poklicna šola kovinarske smeri, -ELEKTROMEHANIKE IN RTV MEHANIKE pogoj; poklicna šola ustrezne smeri, -PRIUČENE DELAVCE V MONTAŽI NAPRAV IN KLEPARNI zaželena dokončana osemletka. Dela in naloge se izvajajo v čistem in urejenem okolju. Delavcem, ki bodo uspešni pri delu, nudimo stimulativne osebne dohodke ter možnost napredovanja. - STRUGARJA pogoj: poklicna šola za strugarje, - PRAVNIKA pogoj: diplomirani pravnik s tremi leti prakse v poklicu - VODJO MEHANSKE TEHNOLOGIJE pogoji: strojni inženir s tremi leti delovnih izkušenj v tehnologiji ali razvoju. Zglasite se lahko osebno v kadrovski službi, ali pa pošljete prošnje na naslov: ISKRA, TOZD NAPAJANJA, Bršljin 63. Poseben pogoj je poskusno delo, katerega trajanje je dolcče-no s Samoupravnim sporazumom o medsebojnih razmerjih. METLIŠKA FOLKLORA V WAGNI V okviru sodelovanja med pobratenima mestoma Metriko in Wagno bodo 8. julija v to avstrijsko mesto odpotovali tamburaši in folkloristi metliškega mladinskega kluba. Tamkajšnjemu občinstvu se bodo predstavili z novim programom belokranjskih pesmi in plesov, ki so ga dalj časa pripravljali in res dobro naštudirali. IZ BRF.ZIC NA KONGRES SINDIKATOV Zadnja skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov je izvolila tri delegate za republiški sindikalni kongres in en ega za zvezni kongres. Na osmi kongres Zveze sindikatov Slovenije bodo šli sekretar občinskega sveta Zveze sindikatov Tone Jesenko, tekstilna delavka iz Beti v Dobovi Erika Eržič in kovinostrugar iz Tomosa — tozd Brežice Jože Prah. Devetega kongresa Zveze sindikatov Jugoslavije se bo udeležil delegat Tone Zorko, višji rentgenski tehnik in podpredsednik občinskega sveta Zveze sindikatov v Brežicah. TREBNJE: KONFERENCA OBSODILA RAVNANJE V ponedeljek se je sestala občinska konferenca ZK v Trebnjem. Med drugim so na zasedanju sprejeli oceno političnih razmer v občini, ki jc bila pred tem v javni razpravi v vseh osnovnih organizacijah. V tej oceni je obsojeno tudi ravnanje bivšega predsednika občinske skupščine Slavka Kržana pri kandidiranju za direktorja mirenske Dane. Kržan bo moral v bodoče kot član Zveze komunistov upoštevati njene dogovore in ne govoriti eno, delati pa drugo, tako ravnanje mu je namreč očitano v oceni političnih razmer v trebanjski občini V STRAŽI: KAR 74,90 ODST. „ZA“ Referendum za uvedbo enkratnega samopprispevka v višini 3.000 din za sofinanciranje obnove ter asfaltiranja ceste med Gon Stražo in Prečno, ki ga je razpisala skupščina Straške krajevne skupnosti, je potekel 1. junija. Volila s Kregarje ve ga hriba, DoL Straže in Podgore ter drugi, ki žive vzdolž te prometno sila živahne in obremenjene ceste, so se dobro postavili Izmed 478 volilnih upravičencev je glasoval 401 upravičenec ali 83,90 odst.; „za“ samoprispevek seje izreklo 358 upravičencev ali 74,90 odst., „proti“ pa je bilo 34 glasov ali 7,10 odst. Devet glasovnic ni bilo veljavnih. V prihodnji številki skupščinskega DL bo volilna komisija o poteku referenduma objavila še uradno poročilo. ' Dominvestu odvzeta pooblastila Dominvestu odvzeta pooblastila občinske skupščine za opravljanje poslov — urbanističnega planiranja in izdelovanje lokacijske dokumentacije - To bo delal novi zavod Zadeva Dominvest je bila pred sejah vseh treh občinskih zborov ta glede nadaljnjih ukrepov. V poročilu, ki so ga debili delegati v zvezi z uresničevanjem ukrepov družbenega varstva zoper Dominvest, izrečenih konec leta 1977 z veljavnostjo za šest mesecev, je obrazloženo, kaj se je v tem času dogaja- lo in ugotovilo. Predvsem je zdaj črno na belem, da Dominvest danih družbenih pooblastil ni upravičil, ker je bilo obvladovanje strokovnih zadev s podro čja urbanizma iz leta v leto slabše. To se je pokazalo pri ne-izvršenih pogodbenih obveznostih in velikih zakasnitvah dogovorjenih obveznosti in rokov, v splošnem po- dnevi spet v obravnavi na ločenih . Podprli so stališča izvršnega sve- manjkanju zazidalne dokumentacije za lokacije za stanovanjsko gradnjo, še zlasti pa za družbeno usmerjeno graditev itd. Tako stanje, ravnanje in zadržanje delavcev v strokovni službi je vzbujalo nezadovoljstvo pri občanih in delovnih organizacijah. Izvršni svet je ugotovil, da odnos Do min vesta in njegova prizadevanja za reševanje izredno pomembnih in občutljivih zadev ne dajejo upanja v izboljšanje stanja. , Ker je pred nedavnim propadel tudi referendum, na katerem naj AKADEMIJA — Ob zaključku šolskega leta so kočevski osnovnošolci 22. junija v Šeškovem domu pripravili svečano akademijo, na kateri so staršem pokazali veliko tistega, kar so se naučili v šolskih klopeh. Na posnetku: prvošolci so svojim nastopom zagreli dlani staršem v prepolni dvorani (Foto: France Brus) bi se zaposleni v Dominvestu spet samoupravno organizirali, je bil tokrat sprejet sklep, da se ukrepi družbenega varstva podaljšajo za toliko časa, dokler ne bodo zaposleni z referendumom sprejeli sporazuma o združevanju dela, izvolili delavski svet in imenovali v. d. direktorja. Predvideno je, da bo to urejeno že v juliju. Odločili so sc tudi odvzeti Dominvestu pooblastila občinske skupščine za opravljanje strokovnih zadev s področja urbanizma in izdelovanja lokacijske dokumentacije, to naloga pa so poverili novemu Zavodu za družbeno planiranje, za katerega ustanovitev so se tudi odločili na tej seji. Ugotovili so, da je ustanovitev nove delovne oiganizacije družbeno in ekonomsko upravičena. Novi Zavod za družbeno planiranje se bo takoj organiziral in začel z delom, za direktorja pa je bil imenovan inž. Zmago Novak. Del Dominvestovega kolektiva se je 'medtem že pridružil strokovni službi stanovanjske in komunalne interesne-skupnosti, preostali del, ki sc mora samoupravno organizirati, pa naj bi poslej opravljal le strokovna dela v zvezi s projektiranjem visokih in nizkih gradenj. Ko novosprejetim ukrepom je pripeljalo tudi dejstvo, da se je v Dominvestu letos pokazala izguba. Vse pogodbe za izdelavo temeljne urbanistične dokumentacije in za zazidalne načrte, ki jih je Dominvest podpisal in sprejel, pa ne uresničil, se razveljavijo in prenesejo na novoustanovljeni zavod. Vprašanje je le, kaj bo s sredstvi, ki so jih v Domin- v estu že „pokasirali“ kot predplačila za dela, naročniki pa izdelkov niso dobili r, BACER Enajsto srečanje poštnih delavcev Nad 700 ljudi v kostanjeviškem gradu — O uresničevanju razvojnih načrtov Skrbne priprave, dobra organizacija in znova izpričana delovna vnema kot tudi zavednost poštnih delavcev, vse to je zunanji okvir nedeljskega, tokrat že enajstega zbora delavcev Podjetja za ptt promet Novo mesto, ki se ga je v kostanjeviškem gradu udeležilo nad 700 ljudi Poleg poštnih delavcev in njihovih družinskih članov iz sedmih občin so se srečanja udeležili vodilni družbenopolitični delavci krške občine, nekdanja direktorica področnega podjetja za ptt promet Dragica Rome in Slavko Jakovčič, glavi direktor Združenih ptt organizacij Slovenije. Kulturni del programa so za- ga sveta podjetja, opisal prizadeva- gotovili mladi delavci in kostanje-viški oktet, več govornikov pa je v uvodnem delu proslave z raznimi podatki osvetlilo prehojeno pot podjetja, predvsem pa tudi obsežne načrte, ki so zdaj pred delavci v okviru 5-letnega razvojnega programa poštnega prometa. Medtem ko je Ivan Zupančič, predsednik delavske- PRAZNIK V ARTIČAH. — Z nedeljskega sprevoda skozi vas, v katerem so se s cvetjem in zelenjem okitenim vozilom delovnih kolektivov pridnižili godbeniki iz vseh predelov Slovenije (FOto: Jožica Teppey) Koncert prijateljstva Devet pihalnih godb v Artičah — Več tisoč ljudi Devet pihalnih godb in več kot 2.500 obiskovalcev je v nedeljo, 25. junija, slavilo z Artičani praznik njihove krajevne skupnosti. Slavje so začeli že v petek zvečer s prikazom ljudskih običajev pri kresovanju. Na srečo jim je bilo vreme naklonjeno in jih tudi v nedeljo ni razočaralo. Godbe iz raznih krajev Slovenije so že tretjič prišle na srečanje v Artiče, ki ga krajani prirejajo pod gelsom ..Prijateljstvo in razumevanje**. Tokrat so v svoji sredi prvič navdušeno pozdravile pihalni orkester iz Proseka - Kontovela na Tržaškem. . Dopoldne so pihalni orkestri priredili koncert pred nabito polno dvorano prosvetnega doma. Sodelovalo je devet godb in od prijavljenih se ni odzvala edinole godba iz Zidanega mosta. Popoldne se je kraj popolnoma prerodiL Dobro razpoloženi prebivalci so v pestrem sprevodu prikazali delež krajanov v združenem delu. Odzvale so se tudi delovne organizacije in pomagale organizatorjem, da so na vozilih prikazali svojo dejavnost. V sprevodu so sodelovali godbe, varovanci otroškega vrtca, šolarji, mladina, kmetje in drugi občani Domačini in gostje so nato posedli na športnem igrišču in prisluhnili skupnemu nastopu godbenikov na prostem. J. TEPPEY nja za učvrstitev delavskega sveta podjetja, opisal prizadevanja za učvrstitev samoupravne organiziranosti v podjetju, je Rajko Gerd ovič, direktor podjetja, govoril o uresničevanju razvojnih nalog te pomembne službe v pokrajini Predstavil je obsežno investicijsko kot drugo dejavnost podjetja, predvsem pa tudi skrb za izboljšanje delovnih pogojev delavcev. Združeno delo v po- BRE2ICE: NAGRAJEVANJE POD LUPO Občinska konferenca ZKS v Brežicah se bo na današnji seji posvetila analizi vsebinskih rešitev nagrajevanja po delu. V razpravi bodo sodelovali člani predsedstva občinskega sveta Zveze sindikatov in komisije za spremljanje zakona o združenem delu pri občinski skupščini Pred tem bo konferenca odločala o kadrovskih spremembah. krajini mora v praksi še naprej potrjevati svoj delež tudi pri skupnem razvoju vseh ptt dejavnosti, saj bi sicer lahko prišlo do občutnejše škode in zaostajanja. Na področju, ki doživlja skokovit gospodarski razvoj, so sodobne ptt službe v resnici dejavnost posebnega družbenega pomena, o čemer je prepričljivo govoril tudi tov. Jakofčič. Prisrčna in sproščena zabava je po resnem delu zbora združila zbrane poštne delavcev v eno samo veliko družino, ki ve, kaj hoče in kam gre. ^ T. G. JUBILEJ SENOVSKE GODBE Prebivalci Senovega se bodo v nedeljo, 2. julija, zbrali na športnem igrišču v Dovškem, kjer bo domača godba ob 14. uri slavila 50 let delovanja. V paradi in koncertu bo sodelovalo šest pihalnih orkestrov, da bo vzdušje zares praznično in veselo. Godba redno vadi pol stoletja. Edini predah je napravila, ko je šla v partizane. Vsako leto ima 50 nastopov na prireditvah doma in drugod. Njeni podporni člani so vsi delavci rudnika Lisce in Metalne. Senovčani bodo hkrati z jubilejem godbe počastili dan rudarjev in dan borca. PIONIRSKA BRIGADA — V ponedeljek, 26. junija, popoldan je mladinsko delovno akcijo Suha krajina 78 obiskala delegacija Zavarovalne skupnosti Triglav (območna skupnost Novo mesto). Njen direktor Jože Suhadolnik je podelil pionirski delovni brigadi Janez Mrak znak pokrovitelja, obenem pa so 60 članom brigade podelili darila. (Foto: J. Pezelj) ŠTIPENDIJE IZ ZDRUŽENIH SREDSTEV OBČINE ČRNOMELJ Skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Črnomelj iz razpisuje združenih sredstev za šolsko leto štipendije 1978-79 I.) Za štipendije iz združenih sredstev in dopolnilne štipendije (razlike) h kadrovskim štipendijam lahko zaprosijo kandidati, katerih mesečni dohodek na člana družine v letu 1977 ni presegel 2.580,00 din. Pri prosilcih iz kmečkih družin in tistih, ki izkazujejo dohodek tudi iz kmetijstva, se dohodek na člana družine izračuna tako, da se katastrski dohodek (iz leta 1977 — stari) pomnoži s 14. Tako ugotovljen katastrski dohodek se preračuna na družinskega člana enako kakor osebni dohodek. II. V okviru meril iz prejšnjega odstavka bodo imeli pri dodelitvi iz družinskih sredstev prednost: a) kandidati, ki se odločajo za poklicne usmeritve in poklice, navedene v tč. III. tega razpisa; b) prosilci iz družin, ki so v slabšem socialno—ekonomskem položaju in se brez družbene pomoči nebi mogli šolati, zlasti tisti, ki izhajajo in delavskih in kmečkih družin; c) prosilci z boljšim učnim uspehom; d) prosilci, katerih lastnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo na izbrani poklicni usmeritvi. Mnenje o tem dajo službe poklicnega usmerjanja. Štipendije iz združenih sredstev bodo podeljene šele potem, ko bodo za določen poklic podeljene vse štipendije, ki so jih razpisale organizacije združenega dela, samoupravne interesne skupnosti in drugi štipenditorji na območju občine Črnomelj, Novo mesto in Metlika. Kandidati za štipendije iz združenih sredstev se morajo predhodno potegovati za razpisane kadrovske štipendije v okviru že navedenih občin. III. Štipenditorji občine Črnomelj določajo naslednje prednostne smeri šolanja za poklice; in sicer na: — poklicnih šolah: livar, ključavničar, strojni ključavničar, kopač premoga, natakar, brusilec, RTV mehanik, zidar, tesar, steno-daktilograf; — 4—letnih srednjih šolah; metalurški tehnik, lesarski tehnik, gradbeni tehnik (obe smeri), geometer, rudarski tehnik, kmetijski tehnik (za kmečke gospodarje), strojni tehnik, kemijski tehnik, zobotehnik, administrativni tehnik; — višjih šolah: strojni inž, varnostni inž., inž. lesarstva, predmetni učitelj — matematike, fizike, telesne vzgoje, glasbe, praktičnega pouka, likovnega pouka; — visokih šolah: dipl. inž. metalurg, dipl. inž. strojništva, dipl. elektro inž. (računalništvo, informatika), dipl. inž. gradbeništva, dipl. inž. kemije, dipl. inž. živilske tehnologije, zdravnik splošne medicine, zobozdravnik. Kandidati morajo prijavi za štipendijo (obr. DZS 1,65) priložiti: — potrdilo o vpisu v šolo; — overjen prepis (fotokopijo) zadnjega šolskega spričevala oz. potrdilo višješolske ali visokošolske organizacije združenega dela o opravljenih izpitih; — potrdilo o premoženjskem stanju (izda davčna uprava) in številu družinskih članov (potrdi matični urad). Iz potrdila mora biti razvidno število preskrbljenih in nepreskrbljenih družinskih članov, ki živijo v skupnem gospodinjstvu; — potrdilo o dohodkih staršev iz preteklega šolskega leta (obrazec je tiskan že v vlogi za štipendijo). Zajeti morajo biti vsi dohodki iz rednega delovnega razmerja, iz kmetijstva, obrti in dohodki iz dela v podaljšanem delovnem času. Če so starši upokojeni, predložite decemrski odrezek od pokojnine za leto 1977; — potrdilo o višini otroškega dodatka prosilca v mesecu decembru 1977. — Kandidati, ki prejemajo kadrovsko štipendijo, morajo predložiti prepis (fotokopijo) pogodbe o kadrovski štipendiji, drugi pa na obrazcu podpišejo izjavo, da ne prejemajo kadrovske štipendije in dokazilo, da so le—to prosili. — Učenci, ki se šolajo na poklicnih šolah, morajo na potrdilo o šolanju navesti čas teoretičnega pouka. — Poročeni študenti, ki imajo svoje gospodinjstvo, morajo to dokazati s potrdilom Krajevne skupnosti ali skrbstvenega organa in matičnega urada. — Kandidati za pridobitev štipendije ali razlike iz združenih sredstev naj prošnjo s prilogami o materialnem stanju in učnem uspehu oddajo v uradnih dneh do 25; avgusta 1978 Strokovni službi za štipendiranje Pr' Skupščini občine Črnomelj. Opozarjamo, da nepopolnih vlog ne bomo obravnaval'-Posebej pa opozarjamo vse učence, ki se šolajo 08 poklicnih šolah in bodo obiskovali teoretični del pouka v drugem polletju šolskega leta 1978/79, da tudi vloži)0 prijave za pridobivanje razlike do navedenega datuma. Vloge bodo rešene do 30. septembra 1978. SK PODPISNIC SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O ŠTIPENDIRANJU UČENCtv IN ŠTUDENTOV V OBČINI ČRNOMELJ O PROGRAMIH IN DENARJU J utri bosta v Črnomlju seji skupščin kulturne in telcsno-kulturne skupnosti na katerih bo govor o programu in finančnem planu za letošnje leto; razpravljali bodo še o sam oupravnem sporazumu o obveznostih in pravicah med ustanoviteljicami in skupnimi službami SIS. ŠTIRILETNI OBRAČUN /'rttOfi V torek, 27. junija, bo v L m lju skupščina občinske organljr0r 1 Zveze sindikatov. Osrednja P^jti nost bo veljala poročilu o del° pju. sindikatov v štiriletnem 0 kar bo hkrati tudi poročilo °^lf ničevanju sklepov 8. kongresa sindikatov Slovenije* OTI 55MSESM mm 9.SU M. Utwl/ruAW SLOVO OD OSMOŠOLCEV Učenci novomeške osnovne šole 'jnn smo imeli zaključno prireditev ob koncu šolskega leta 20. junija na tokkem igrišču. Najprej je nastopila godba na pihala, nato so sc namočim predstavili plesalci folklorne ™Pine Kres in telovadke, učenci !*■> razredov pa so se pomerili v štafetnem teku na 60 m. V šolski ■J® so razredniki osmih razredov Podelili najboljšim učencem knjižne nagrade in nahvna peresa, poslovil-SJgovor pa je imel ravnatelj Marjan klrT^' ^ * Je oci osnovnošolskih “^P^Poslovila še ena generacija IRENA GRAHEK ZLATI ,J)A“ - Novo-U; Poročna dvorana že ne-Dm»* .?* »obratuje" v novih jjg Wlb Dolenjske galerije, dokl°r 80 za^asn° preselili, to ne uredij° nove. V sobo-Dm« .Juniia’ je bila v novih kj tudi prva zlata poro- *s*8 jo slavila zakonca >n Matija Cimer-Stnn^I I12 VeIiltega Orehka pri zakonu se jima* ste a ,f otrok, kar pa za ti-tuji; ase ®i bilo ne preveč, pa K|infrema,° “*)• (Foto: J. Kje so zastave ? Ribnica ob kongresu ZKJ 11. kongres ZKJ je gotovo največji politični dogodek zadnjih nekaj let. Za take in podobne dogodke republiškega in zveznega z načaj; izobešamo zastave kot naš znak spoštovanja, naklonjenosti in domoljubja. Tudi tokrat so bila okrašena vsa mesta, tudi sosednje Kočevje, medtem ko bi lahko zastave, izobešene v Ribnici, z lahkoto našteli na prste ene roke. Popotnik, ki pride v Ribnico, se je lahko vprašal le, če Ribničani ne vedo za 11. kongres ZKJ ali če so morda pozabljivi ali pa zastav namenoma ne izobesijo. Povsem gotovo pa je, da so za kongres vedeli in da vsi gotovo niso pozablji- vi Sicer pa so na nedavnih partijskih sestankih govorili tudi o pomenu izobešanja zastav. V Ribnici je bilo namreč tudi ob zadnjih volitvah izobešenih izredno malo zastav. Na sestankih so sprejeli tudi sklepe, da bo v bodoče bolje, vendar jih zdaj niso uresničili. Opravičila za to ni. MILAN GLAVONJIC POVELIČEVANJE POSAMEZNIKA? Strinjam se z vsebino članka, objavljenega prejšnji teden na prvi strani, ki govori o seganju IMV prek republiške meje, moti pa me fotografija, ki članek dopolnjuje. Prizor, kako Jurij Levičnik odtiskuje svojo dlan v svež beton, se mi zdi zelo neokusen. Vsiljuje se mi misel, da gre za poveličevanje posameznika, to pa se nekako ne sklada z enakopravnostjo v naši družbi tone Škufca Obrh 17 DoL Toplice PRIPIS UREDNIŠTVA: „Obredi“ (slovesnosti) pri polaganju temeljnih kamnov za nove pridobitve našega gospodarstva so lahko zelo različni Do odtisa dlani v Belem Manastiru je po našem mnenju prišlo bolj zaradi navdušenja nad tem, da bo kraj dobil tovarno, ne pa zaradi poveličevanja lastnika dlani. pisma in odmevi GOTNA VAS: KMALU PO ASFALTU V Gotni vasi smo končno le zače- li s prvimi deli za asfaltiranje ceste skozi vas. Krajanom, ki so prispevali denar in veliko prostovoljnih delovnih ur, pomaga tudi mladina. Ce se bo akcija uspešno nadaljevala, lahko že prihodnji mesec pričakujemo asfalt. N ato nas čaka še napeljava telefonskega omrežja in gradnja trgovine s prostori družbenopolitičnih organizacij. MOJCA NARED Gotna vas I dništvoifp ^ .^OKREGA POUA — V sodelovanju z gasilskim •tiziralg avt °V'.*°S. je občinska Gasilska zveza Novo mesto orga-Zrnagala ^T^bilski rally, povezan z mokrimi in suhimi vajami. suhih voJu e PGD Mokro polje. Na sliki: zmagovalna ekipa pri v*jah v Orehovici. (Foto: P. Miklič) Boril se je za kmeta V spomin na nosilca spomenice 1941 Janeza Božiča 23. junija je minilo 10 let od smrti znanega Janeza Božiča, nosilca spomenice 1941 in drugih visokih odlikovanj. Naj bo nekaj vrstic kot šopek rož zapisanih v njegov spomin. Bil je v 75. letu starosti Rodil se je na vzhodnem obronku Gorjancev v Prušni vasi Že prvo leto okupacije ga je vodstvo OF vključilo v prve vrste organizatorjev odpora. Čeprav so mu domači izdajalci stregli po življenju, saj je bil daleč naokoli znan kot napreden in zavesten slovenski kmet, se je kljub temu ves posvetil boju proti okupatorju. Bil je gospodarski referent podokrožja Kostanjevica-Sv. Križ. Za svoje vestno in požrtvovalno delo je bil izvoljen 1943. leta za poslanca Kočevskega zbora. Tudi vsa povojna leta je bilo njegovo delo vgrajeno v teme lje naše samoupravne družbe in kot tak nam bo ostal za vzor, kako je treba ljubiti in delati za svoj narod. Vsestranskega in aktivnega borca za svobodo Janeza Božiča bomo ohranili v trajnem spominu. Njegovi soborci tazkoSje, ki si ga moramo privoščiti 'O — ______________________________________ ***** v ^ Dolenjskega ?or I. slovenske arti-i j obvešča borce, “obirno polnoštevilno 4. Sn0vit Proslavi 35. obletnice N,* slovenskih divizij in ^ predstrugah pri SiJno rnesto ob znaku XV. k M č Prevozna sredstva, avto-bodo vozili po *du, objavljenem v m časopisju. OdborLSAB krajanov? Zakaj so osnovno šolo, vrtec in Zavod za šolstvo obvestili o zadevi šele potem, ko so bile odločitve že tako rekoč sprejete? Se res ne da nič spremeniti, ni drugih možnosti? “ Krajani smo pričakovali odgovor pristojnih forumov, vendar kaže, da so se slednji zatekli pod okrilje molka in tako pozabili da Režuno-va vprašanja niso samo njegova. Molk ne bo rešil teh življenjsko važnih vprašanj, zato krajani zahtevamo naslednje: Vsi ki si prizadevajo za to, da nam vzamejo »razkošje, ki si ga moramo privoščiti", se pravi park, naj javno odgovorijo na Režunova vprašanja. Svoje mnenje in stališča naj javno poda tudi občinska skupnost za zaščito in ohranitev človekovega okolja. Pristojni urbanistični zavod naj javno pove, kako si v praksi predstavlja zakonsko določilo o javnosti dela. Kaj je z javno razgrnitvijo predlagane rešitve? Svet KS Trebnje je dolžan sklicati zbor krajanov v zvezi z načrtovano zazidavo prostora, ki bi bil primeren za park. Poudarjamo, da o tej zadevi še ni bilo zbora krajanov. Dokler ne bo izvedena javna razprava o tej zazidavi, so odgovorni dolžni prenehati z vsemi akcijami in deli katerih cilj je gradnja doma | družbenopolitičnih organizacij. Vprašujemo tudi kakšna in ko- j likšna je obveščenost krajanov s strani sveta KS Trebnje in ostalih dejavnikov glede te zadeve. Koliko I časa bodo šle odločitve mi mo nas,| zdaj živečih krajanov? Pritrjujemo Režunu, ki pravi: ..Življenje, kakršnega živimo, je stkano iz dejanj vseh ljudi ki so kdaj živeli in ki danes žive z nami, še več: naša dejanja že tkejo tudi življenja bodočih rodov. Zato smo pred bodočnostjo vsi odgovorni in prihodnje generacije nam bodo bolj hvaležne za trave, drevesa, ptice in mir kot pa za asfalt in beton.“ Podpisani krajani posebej poudarjamo, da nism o proti graditvi po- | trebnih prostorov, pač pa je za nas sporna lokacija. Podpisi 90 krajanov| Trebnjega PRIPIS — Ko je bila redakcija lista že končana, smo iz pisarne izvršnega sveta občinske skupščine Trebnje prejeli izčrpen odgovor, ki ga bomo objavili prihodnjič. Prosimo za razumevanje. UREDNIŠTVO Trebnje dviguje zastor za začetek 11. Tabora Na letošnjem taborskem srečanju, ki se začenja danes, sodeluje 38 slikarjev in kioariev od tega osmer.ca iz tujine -8. julija otvoritev tematske razstave v galeriji Trebnje, po Nebojši Tomaševidu „Meka in Medina jugoslovanskih samorastnikov44, bo v naslednjih desetih dneh spet skupen dom in atelje velike mednarodne družine slikaijev in kiparjev, telentiranih tvorcev svobodne naive, udeležencev enajstega taborskega srečanja, ki se začenja danes pod pokroviteljstvom pobratenih občin Ilijaš, Obrenovac, Trebnje in Velika Gorica Slavnostna otvoritev 11. Ta- zakurili taborni ogenj, zbranim bora likovnih samorastnikov se bo začela drevi ob 19. uri s tradicionalno predstavitvijo udeležencev in kulturnim sporedom, govoril pa bo Roman Ogrin, izvršni sekretar predsedstva CK ZKS in eden od podpredsednikov skupščine | Tabora. Pred tem bo srečanje z ustvaijalci, na katerem bo govoril predsednik trebanjske občinske skupščine Tone Žibert, v galeriji pa bodo odkrili spominsko obeležje Adolfu Grumu, preminulemu soorganizatorju Tabora. Prvi delovni dan na 11. Taboru bo jutri. Likovniki bodo ustvarjali v prostorih izobraževalnega centra. Prireditelji so za taborske dni pripravili več spremnih sporedov,- Tako je že za sobotni večer v avli trebanjske osnovne šole napovedan pogovor o kulturi in umetnosti dežel, od koder so udeleženci tokratnega taborskega srečanja. V nedeljo bo izlet v Postojnsko jamo, proti večeru pa v Štorovju koncert z elektronsko harmoniko. Zanimiv bo tudi prihodnji teden. V torek, 4. julija, bodo pred trebanjsko osemletko RIBNICA: KONCERT V avli osnovne šole v Ribnici sta se pred kratkim predstavile poslušalcem nonet „Vitra“ in kvartet „Vre44. Obe znani ribniški skupini sta s svojim dobrim nastopom še enkrat izvabili aplavz prepolne avle poslušalcev. pa bo govoril Bogdan Osolnik. Dva dni kasneje bodo slikarji in Ornamentika Ob novi razstavi v novo meški tovarni zdravil Kulturno-umetniško društvo Krka je v avli upravne stavbe tovarne zdravil v Ločni odprlo 22. junija za mesec dni razstavo slikarskih del Štefana Simoniča, likovnega pedagoga v kranjskem centru za estetsko vzgojo. Gre predvsem za grafike — lesoreze in linoreze, ki jim umetnostni kritik dr. Mirko Juteršek priznava dragocenost in nezamenljivost, ako-ravno njihov avtor ne stoji prav na vrhu sodobne slovenske likovne tvornosti. Razstava v novomeški tovarni zdravil predstavlja Simoničev likovni svet skoraj v celoti. Taka so dela, nastala ob študiju slovenske ornamentike, in druga, za katera je dobil avtor spodbudo ob proučevanju slikovitih lesenih konstrukcij gorenjskega kozolca. Nagnjenost k ljudski ornamentiki je slikar izpovedal že v delih, ki jih je ustvaril v dveh Dolenjskih slikarskih kolonijah. Štefan Simonič, slikarski gost novomeške tovarne zdravil. Udeleženci 11. Tabora Na 11. Taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem sodelujejo slikarji: Boro Arsovski iz Kuma-nova, Željko Božič iz Karlovca, Dragiša Bunjevački in Janoš Mcsaroš iz Novega Bečeja, Stjepan Ivanec iz Kladare, Dušan Jevtovič iz Beograda, Boris Lavrič iz Kranja, Branko Lovak iz Zagreba, Dobrosav Milojevič iz Svetozareva, Greta Pečnik iz Pirana, Tomislav Petranovič in Josip Pintarič iz Nove Gradiške, Anton Plemelj iz Ljubljane (udeleženec vseh Taborov), Irena Polanec iz Maribora, Florica Puia iz Uzdin, Lucijan Reščič iz Trebnjega, Savo Stoj-kov iz Sombora in Dare Zavšek iz Žalca - ter iz tujine: Iracema Arditi in Ivonaldo Veloso de Melo iz Sao Paula v Braziliji, Gorki Bollar iz Montevidea v Urugvaju, Genevieve Bonieux iz Port Lousa na Mauritiusu, Momodou Cessay iz Banjula v Gambiji, Emil Pavelescu iz Bukarešte v Romuniji, Michel Salge iz Ouboneja na Tajskem in Mah-moud Soua iz Msakena v Tuniziji ter kiparji: Ismet Rifet in Sajfo Bajramovič iz Kaknja, Bečir Bcganovič iz Ripača, Zdenko in Zlatko Grgeljc ter Josip Laslavič iz Karlovca, Sandi Leskovec z Mirne, Rudi Stopar iz Sevnice, Franc Tavčar iz Čabrač in Miroslav Župančič iz Kosovca. kipaiji obiskali mirensko „Dano44 in tovarno avtomobilskih tesnil Donit v Veliki Loki. V petek, 7. julija, bo folklorni večer, na katerem bo plese in pesmi jugoslovanskih narodov in narodnosti izvajal ansambel iz pobratene občine Velika Gorica. 11. Tabor likovnih samorastnikov se bo končal v soboto, 8. julija. Po oddaji del se bodo ustvarjalci udeležili skupne slavnostne seje skupščine Tabora in častnega odbora razstave »Prijateljstvo, mir, svoboda in kruh za ljudi vsega sveta44, ki bo isti dan odprta v Galeriji likovnih samorastnikov. Na tej, do zdaj največji predstavitvi naive v Trebnjem bo sodelovalo 55 avtoijev s 187 deli. j £ Razstave za tekstilce V Novoteksovi galeriji razstavlja Peter Adamič V galeriji novomeške tekstilne tovarne razstavlja od 21. junija svoja dela ljubljanski akademski slikar Peter Adamič, udeleženec ene od Dolenjskih slikarskih kolonij, kijih financira Novoteks. Umetnik se predstavlja z oljnimi in akvarelnimi slikami, na katerih so pokrajinski motivi. V Novoteksovi galeriji že od začetka razstavljajo likovni ustvarjalci, ki so zanimivi zaradi motivike ali tehnike. Take so bile vse dosedanje predstavitve, delavci te tovarne pa so doslej spoznali risbe in partizanske grafike Iveta Šubica, sitotiske Borka Berčiča ter lesoreze in linoreze grafika Stefana Simoniča. Galerija ima za letos v načrtu še razstave, ki bodo prikazale figuralno umetnost, tapiserije in druge zvrsti. p ŽELJENSKI NONET SLAVIL desetletnico delovanja. Posnetek je z jubilejnega koncerta v Šeškovem domu v Kočevju. Nonet slavil jubilej Pevke iz 2eljn so imele v Kočevju koncert Nonet Rog iz Željn pri Kočevju, ki ga sestavljajo pevke Kristina Trkovnik, Marica Vidmar, Adela Zver, Frančiška Vodičar, Ivanka Somesarl Štefka Benčina, Ivana Vesel, Maruška Vidmar in Angela Horvat, je pred kratkim ob 10-letnici delovanja v Seškovem domu v Kočevju pripravil skupaj z učiteljico Justino Rauh jubilejni koncert Pevke so zapele trinajst pesmi, izkupiček od prireditve pa so namenile Zavodu za mlajše invalide v Ponikvah. Glavna organizatorica noneta je Kristina Trkovnik. Pri njej se pevke Glasba mladih V Novem mestu zaključni nastop učencev Glasbene šole Marjana Kozine Več kot 70 učencev je nastopilo 23. junija v novomeškem Domu kul- ture na zaključnem koncertu Glas- bene šole Marjana Kozine. Posebno v drugem delu sporeda, ko so nastopili kvartet flavt, godalni kvartet, pevski zbor male glasbene šole, instrumentalni ansambel in 30-članski mladinski pihalni orkester, je bilo razvidno, da daje šola poudarek na skupinsko dela Glasbeno šolo z oddelki v Žužemberku, Straži, Dolenjskih Toplicah, Šentjerneju in Metliki je v tem šolskem letu obiskovalo 374 učencev, ki so se učili petnajstih različnih instrumentov. Imeli so 13 internih, 5 javnih šolskih in 50 drugih nasto-P°v- J. P. zbirajo v prostorni kuhinji kjer imajo vaje. Petja jih uči Marica Vidmar. Pojo po posluhu, obnavljajo pa predvsem pesmi, ki so že skoraj pozabljene. Nastopile so že na mnogih prireditvah, tudi med slovenskimi izseljenci videli smo jih na TV in poslušali na radiu. Na jubilejnem koncertu jim je July Plut v imenu ZKO izročil diplomo. M. COLARIČ V NOVEM MESTU RAZSTAVLJA SUHY Drevi ob 19. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo grafik Branka Suhyja, akademskega slikarja iz Novega mesta. Po uspešni razstavi v dunajski galeriji Secesija, ki so je pred dnevi zaprli bo najnovejša dela iz let 1977 in 1978 pokazal tudi domačemu občinstvu. Avtor je nedavno končal tudi grafično specialko na ALU v Ljubljani in specialni študij na Dunaju. Za poznavalce likovnega izraza bo pričujoča razstava, ki bo odprta do 10. julija, lepo umetniško doživetje. kultura in izobra- ževanje mms:, Separacija kremenčevih peskov v organizacijski enoti Ravno pri Raki Proizvodnja kvarcita v organizacijski enoti Mirna - pogled z vrha separacije 3. JULIJA, NA DAN RUDARJEV, BO 150-CLANSKI KOLEKTIV INDUSTRIJE IN RUDNIKOV NEKOVIN »KREMEN" IZ NOVEGA MESTA PROSLAVIL 30-LETNICO OBSTOJA. DELOVNI IN VZTRAJNI KOLEKTIV JE V 30 LETIH NENEHNO NAPREDOVAL, ČEPRAV JE MORAL PREMAGATI MARSIKATERO TEŽAVO. DANES JE KREMEN MODERNO PODJETJE, ZNANO PO PROIZVODNJI STEKLARSKIH IN LIVARSKIH PESKOV, KVARCITA IN FINALNIH IZDELKOV PO VSEJ DOMOVINI IN V INOZEMSTVU. OB PROSLAVI 30-LETNICE BODO ČLANI KOLEKTIVA PREJELI NAGRADE, NEKATERI PA SE POSEBNA PRIZNANJA. DAN POPREJ BODO POVABILI MEDSE TUDI UPOKOJENE SODELAVCE. KOLEKTIVU, KI SLAVI TAKO POMEMBEN JUBILEJ, 2ELIM0 MNOGO NOVIH USPEHOV PRI VSEH PRIZADEVANJIH ZA SE BOGATEJŠI IN LEPSl JUTRIŠNJI DAN! Kremenčev pesek so na Dolenjskem kopali že pred dolgimi stoletji, nekako takrat, ko sta v dolini Krke in Kolpe cveteli obrti fužinarjev in kovačev. Iz tega časa so tudi prvi podatki o uporabi nepranih kremenčevih peskov v železarskih obratih na Dvoru ob Krki in Gradcu v Beli krajini. Ko sta kovaštvo in fužinarstvo v prejšnjem stoletju izumrli, so prenehali kopati tudi kremenčev pesek. Večje količine kremenčevega peska so odkrili po prvi svetovni vojni, ko so iskali keramično glino za tovarno peči in šamotnih izdelkov v Novem mestu. Pri vrtanju predora pod Ruperč vrhom so imeli težave prav s kremenčevim peskom. Material je vzbudil pozornost strokovnjakov, ki so najdišče raziskali, nakar so začeli kremenčev pesek kopati najprej pod graščino Ruperč vrh, kasneje pa so tak pesek začeli pridobivati pri Roku v Regerči vasi, na kapiteljskem Marofu, v Leskovcu in na Mokrem polju. Druga svetovna vojna je prekinila kopanje iskanega kremenčevega peska. Pohlep Italijanov po tem gradivu so preprečili partizani z nenehnimi akcijami. Po vojni, ko je bilo treba domači industriji preskrbeti surovine, se je kopanje spet začelo. Hrastniška steklarna je jela uporabljati beli pesek iz Leskovca, podjetnik Kos je vrtal v drugih peskokopih, mariborska tovarna avtomobilov pa se je odločila za pesek iz Mokrega polja. USTANOVNA LISTINA, STARA 30 LET Okrajno podjetje KREMEN je bilo ustanovljeno 19. novembra 1948. V letih 1950 ih 1951 so se z novim podjetjem združili obrati hrastniške steklarne in mariborske TAM v Mokrem polju. Četrto leto po ustanovitvi se je podjetje preimenovalo v Rudnike kremenčevega peska, leta 1956 pa v Rudnike nekovinskih rudnin KREMEN. Današnje ime — Industrija in rudniki nekovin KREMEN — je podjetje dobilo 15. junija 1961. Do leta 1956 je Kremen skokovito napredoval in povečal izkop peska za enajstkrat. Zaradi neraziskanih zalog in ponesrečene združitve z Marmorjem iz Gradeča se je podjetje znašlo v krizi. Konec zagate se je obetal po temeljitih raziskavah leta 1957. Ob 10-letnici ustanovitve je bil Kremen že največji jugoslovanski proizvajalec kremenčevih peskov. Do reforme so podjetje spet pretresale težave. Premalo je bilo narejenega za posodabljanje dela v obratih, slabo je na rast podjetja vplivalo tudi to, da je pod njegovim okriljem rasla steklarna v Novem mestu. Tudi reformno leto 1965 ni bilo rožnato. Takrat so izmed sedmih proizvodnih obratov kar trije delali z izgubo. Odlo-čitve, ki so jih sprejemali organi upravljanja in vodstvo podjetja, so rodile dobre rezultate. Takrat so opustili obrat v Krmelju ter uspešno sanirali obrat v Globokem in v Mokrem polju. V obdobju 1965 — 1968 je kolektiv investirat v odkup zemljišč, nabavo mehanizacije in za modernizacijo proizvodnje v vseh svojih obratih. Med 20 in 30 letnico, ki jo Kremen praznuje letos, se je podjetju posrečilo z naložbami v osnovna sredstva in investicijsko vzdrževanje popolnoma popraviti stanje. Zdaj ugotavljajo, da je težaškega dela še zelo malo, proizvodnja 130.000 ton proizvodov ni več vprašanje, kapacitete pa dopuščajo 150.000-tonsko proizvodnjo. TROJNO »KREMENOVO" ISKRENJE Kolektiv Kremen je v preteklem desetletju razvijal svojo dejavnost v treh smereh: — proizvodnja kvarcita, kot proti ognju odpornega materiala na Mirni — občina Trebnje. Ta proizvod plasirajo v glavnem na inozemsko tržišče (Zah. Nemčija), uporabljajo pa ga tudi v lastni predelavi proti ognju odporne mase v Novem mestu; — proizvodnja kremenovih peskov za steklarsko, livarsko in industrijo gradbenih elementov v Ravnem pri Raki — občina Krško in Nahajališče in izkop kremenčevih peskov - Veliki Koren pri Raki NADALJNJA INVESTICIJSKA DEJAVNOST Podjetju je uspelo z dosedanjimi investicijskimi naložbami — ob uporabi le enkratnega bančnega kredita v višini pribl. 1 milijona dinarjev — modernizirati in povečati proizvodnjo kvarcita na Mirni, skoraj 100-odst. povečati in modernizirati proizvodnjo kremenovih peskov v organizacijski«noti Ravno pri Raki, pri tem pa še večja sredstva vlagati v strojni park, saj si brez mehanizacije danes ni mogoče zamišljati modeme proizvodnje. Podjetje ima sedaj 20 enot strojnega parka. Medtem ko so dosegli sorazmerno visoko stopnjo modernizacije proizvodnje, modernizirali in večali proizvodnjo kvarcita in kremenovih peskov, sta razvoj in modernizacija proizvodnje v Novem mestu in Mokrem polju stagnirala. Uspelo jim je le uvesti polindustrijsko proizvodnjo brez bistvenih povečav. V tem primeru pa gre za predelavo surovin v končne produkte, t.j. izdelava proti ognju odpornih mas in ostalih livarskih pripomočkov. Investicijski program za to dejavnost je izdelan in obdelan pri Inštitutu za ekonomiko investicij pri centrali Ljubljanske banke, ki je podal zelo ugodno mnenje. Pridobljena je tudi druga potrebna dokumentacija. Zatika pa se pri snovanju finančne konstrukcije 38-milijonske investicije. Problem pa je lastna udeležba, saj je podjetje kljub uspešnemu poslovanju nizko akumulativno. Politika cen jim reže zelo tanek kos kruha, da ne govorimo o vedno večjih obremenitvah in nesorazmerno povečanih proizvodnih stroških, posebej poudarjajo odkup zemljišč z dodatnim zemljiškim prispevkom, ki je čestokrat večji kot cena zemljišča Kolektiv Kremena se zaveda, da je realizacija te investicije zanj življenjskega pomena, in je v ta namen pripravljen „za-tegniti" pasove oziroma proučiti možnosti povezovanja. Naj omenimo še možnosti in potrebe nadaljnje investicij' ske dejavnosti v povečano proizvodnjo steklarskih peskov na OE Ravno — proizvodnja teh peskov je v zahodnem delo države zelo deficitarna, saj so za ta del edini proizvajalci kvalitetnih steklarskih peskov, proučiti pa je potrebno tudi možnosti predelave kremenovih peskov v finalne proizvode-Realizacija zadevnih načrtov pa spada prav gotovo v novi petletni načrt. Proizvodnja proti ognju odpornih mas na delovišču Mokro polje - proizvodnja proti ognju odpornih mas, delovišče v Novem mestu ter M okrem polju. Vzporedno in predvsem za potrebe proizvodnje proti ognju odpornih mas proizvajajo tudi manjše količine kremenovega peska pri Birčni vasi in Mokrem polju. Proizvodnja je dosegla rekordno višino v letu 1975 in to 136.000 ton. V tem letu je bil tudi rekorden izvoz kvarcita — preko 20.000 ton. Denarna vrednost te proizvodnje je bila v tem letu 24 milijonov dinarjev. V naslednjih nekaj letih je proizvodnja po količini nekoliko padla^ to pa predvsem zaradi znižanega izvoza, ki pa je bil povzročen zaradi recesije pri inozemskem kupcu. POTA L\ STl|y Vinjenost peljala v smrt Minuli teden pred novomeškim okrožnim sodiščem: pogojni obsodbi Rebernaku in Blatniku - Voznika vinjena PONOVNO IGRA Z VŽIGALICAMI Prisebnosti sosedov in hitrosti Rilcev se ima Jože Gosenca iz Segove ulice v Novem mestu zahvalili da mu požar, ki je nastal 20. juni- wndar so dim iz ropotarnice vrstne kmalu opazili sosedje in takoj Poklicali na pomoč gasilce, medtem *jo staršev v tistem času ni bilo do-“*• Prav zaradi hitrega posredovanja znaša Skoda le 3.000 din. Pred senatom novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, sta bili minuli teden dve „pro-metni“ obravnavi Na zatožni klopi sta sedela 22-letni Martin Blatnik in 30-letni Franc Rebernak. Obtožnica je Rebernaka bremenila, da je 19. novembra lani okoli pol desete zvečer vozil osebni avtomobil iz Krškega proti Sevnici s preveliko hitrostjo, bil pa je tudi vinjen. Prav zaradi tega ni v gosti megli pravočasno opazil kolesarja Alojza Božica. Nesreča je hotela, daje tudi ta vozil vinjen po sredini cestišča, na kolesu pa ni imel odbojne luči. Rebernak je kolesarja zadel in zbil po cestišču, kjer je Božič zaradi hudih poškodb umrl. Na obravnavi je obtoženec priznal krivdo in dejanje obžaloval, ta- pripravnik brez odločbe Jjovomeško sodišče združenega dela zavrnilo pritožbo rbanca — Delal brez vsakršnih odločb — Delal brez vsakršnih odločb Kanižarica ni kriva \ M , .rbanca iz Severina na Kol| da so ga v Rud ki Ka Marica n Novomeško sodišče združe-n^a dela je pred kratkim razvajalo o zahtevku Zdenka olpi, niku opeharili" pri oseb-^ —-»-»M, hkrati pa ga tudi H»?av?no razporedili za oprav-T del in nalog. •fejstv twEtev Vrbanc utemeljuje z tem da so mu v Kanižarici, postni,, ie že 5 mesecev delal kot odlogi lu^avničar, brez vsakršne be znižali osebni dohodek in ko da mu je senat ob upoštevanju kolesarjeve sokrivde izrekel pogojno kazen: 1 leto zapora, pogojno za 2 leti, hkrati pa mu izrekel tudi varnostni ukrep prepovedi vožnje motornega vozila za 1 leto. Če se Rebernak slednjega ne bo držal, bo sodišče pogojno obsodbo preklicalo. Podobni vzroki so povzročili tudi nesrečo, ki jo je zakrivil Martin Blatnik z Vrha pri Žužemberku. Lanskega 12. oktobra je namreč vozil motorno kolo (z njim je bil tudi prijatelj Dušan Praznik) v Šmihel pri Žužemberku. Tam sta popivala in ob vrnitvi ob cesti srečala znanca Antona Škufco, ki ta ga videla že ob vožnji v ŠmiheL Blatnik je hotel z drzno vožnjo Škufco prehiteti, ta pa je stopil korak na cesto, kar je bilo dovolj, da ga je Blatnik zadel. Posledice: vsi trije so dobili hude poškodbe, zaradi katerih pa je Praznik čez 11 dni v novomeški bolnišnici umrL Zaradi močne prizadetosti obtoženca, nekaznovanosti, priznanja in peščeve sokrivde je senat sodišča tudi Blatniku prisodil 10 mesecev zapora, pogojno za 2 leti, izrekel pa je tudi ukrep prepovedi vožnje za motorna vozila A in B kategorije. Sodbi še nista pravnomočni. poročajo JoiArT9^J KOLESARJENJE -6 nL9režak “ DoL Kamene je 22. NoDp onJČU Košakove gostilne v W ? mestu Parkiral k°lo z motornih’ že čez čas pa ie ugotovil, da je "ekdo drug V0Zn° Sredstvo uPorabil NEM^dmf^L po ..napor- so 24 £EVP - Metliški miličniki 48-iet' Pridržali do iztreznitve ce Oto£a ,°gdana Orliča iz okoli- nega biv*?-x* odac). s*1*1 brez stal' Pival S-Oriič je ves dan po-Pa še i h gostilnah, potem 0 moral - Sv°j° vročekrvnost Prekrške P°Jasn*ti še sodniku za ! sšSPSSL. OBISK — Novo-I iUnija v c,ra-nc Nosan je imel 20. P? Gorian^°Jfm stanovanju na Poti U° doma tatu?ski obisk: Koga ni °dnesei 5oo ie nekdo iz kuhinje GOSTOM - 20. Pfžali do h0V0IT!eški miličniki pri-J^rijo Viiireznitve Ljubljančanko panjem h? (39>> ker je z glasnim >jem , ’.Prepevanjem in nadlego-;emkobJ,T J.avi}i red in mir. Po-u°5> bo m£°, dda sv°j° vročekrv-kr^se. korala še k sodniku za pre- p^EC SKOČIL Ant AVT°MOBIL n.23- iun;?°renc ^ DoL Brezovice S1 b°t vin Pe!)al osebni avtomobil Pefca m opazil ob cesti- dSh Goknl ^ 8ledaf v nasprotno sv>čm je zatrobil, 5(Metni n.°L na™ Rangus pa je takrat S? ik Gnh’ vendar Prav pod avto-SQ paje r!"c gaje zadel, pri trčeni««? °dnpii d°bil poškodbe in ta ! ° bolJi« -na zdravljenje v novo-2,0(X) d i gJC°- ^a avtomobilu je USvoMcsra V|MStd?a voznike Doktorje Avto.^ V° bin °t0 društvo ^°' 510 'n Avto-moto htohi?- Be,a krajina l^ike jnhata tečaj za voz-vj. .^uktorje. Prijave 5 dobJte n 1*1 iv. društva v No-V in v Črnom- mu dali status pripravnika. Po preteku šestmesečne pripravniške dobe je Vrbanc zaprosil, naj ga ponovno razporede na ustrezno delovno mesto, vendar je dobil odgovor, da samostojnega dela še ne more opravljati. Na takšne očitke v Kanižarici odgovarjajo, da je bil Vrbanc res brez odločbe razporejen za pripravnika, vendar so ga hoteli kasneje nastaviti za nadzornika, takšne razporeditve pa ni dopustil rudarski inšpektor, po katerem je lahko nadzornik le delavec z delovodsko šolo in strokovnim izpitom, zraven tega pa mora imeti najmanj dve leti prakse. Senat sodišča združenega dela, ki mu je predsedoval Vladimir Bajc, je po javni ustni obravnavi zaključil da Vrbanc navzlic nepravilnostim v Kanižarici, nima prav. Res, da so bile vse razporeditve razen prve opravljene brez odločb, predlagatelj niti ne ve, kaj dela in kakšna je njegova osnova za izračun OD, pa vendar sodišče meni, da Vrbanc ni bil po krivdi Rudnika Kanižarice v ničemer oškodovan. Odločba še ni pravnomočna. VLOM V DOBOVI V noči na 22. junij je bilo vlomljeno v mehanično delavnico Ivana Zajca v Dobovi 83 pri Brežicah. Neznanec je iz lokala .odnesel več ključev, izvijačev in delov za avtomobile Zastava 101. Škode je za 35.000 dinarjev. ČE SE PREVEC MUDI 22. junija malo po 21. uri se je na lokalni cesti pri Čatežu zgodila ena hujših prometnih nesreč, v kateri je bil teže ranjen voznik osebnega avtomobila 21-letni Janez Krošelj iz Milavčeve ulice v Brežicah. Razen tega je še gmotne škode za nad 30.0CK) dinarjev. Krošelj je iz Brežic vozil poti Čatežu, v desni ovinek pa je priletel tako hitro, da ga je vrglo na bankino, od tam je zapeljal na pločnik in se prevrnil po skoro 4 m globokem nasipu. & PROSTOVOLJNO ŽIVOTARJENJE — Kaj vse se ne skriva za lepimi pročelji novomeških hiš! Umazane sobe, ki jih nažirata gniloba in plesen, v njih pa delavci iz južnih republik, ki jih je k nam prignala vera v boljši zaslužek. O tem in še marsičem drugem bomo obširneje spregovorili po akciji, ki smo jo pripravili v sodelovanju z novomeško UJV, v naslednji Prilogi. KOLESAR ODLETEL NA NJIVO - Anton Kravcar iz Griča pri Trebnjem je 19. junija peljal osebni avtomobil skozi DoL Nemško vas proti Rodinam. Pri šoli pa je na cesto zavil 13-letni kolesar Anton Plaveč, ki je zadel v avtomobil in padel najprej na pokrov motorja, od tam pa preko strehe zdrknil na njivo. Mladi Plaveč pa je imel tokrat obilo sreče, saj jo je odnesel le z dba z motorjem. Trčil je v prednji del avtomobila in se pri tem laže poškodoval prvo pomoč pa so mu nudili v novomeški bolnišnici Gmotno škodo cenijo na 6.500 din. V LEVO GA JE ZANESLO -Jože Pungeršek iz Lesc je 24. junija okoli poldneva vo~;' osebni avtomobil od Čateža 4 .uti Mali Loki, v lažjimi poškodbami, tako da so mu prvo pomoč nudili kar v zdravstvenem domu Trebnje. ovinku pri Čatežu pa je nasproti pripeljal Jože Hostnik z Roj. Slednjega je med srečanjem zaneslo, tako da NA PREHODU ZBIL PEŠCA -Novomeščan Srečo Kotnik je 19. junija popoldne vozil osebni avtomobil po Ljubljanski cesti v Novem mestu proti Bršljinu, pri Pionirjevem samskem domu pa je zadel Matevža Skodlarja z Vrhnike, ki je šel čez cesto po prehodu za pešce. Skodlar se je pri padcu laže poškodoval, gmotne škode pa je za nekaj stotakov. MOTORIST V AVTOMOBIL -Rudolf Bohte z Novega mesta je 18. junija popoldne vozil osebni avtomobil od Dolža proti Novem mestu. Na Dolžu mu je s stranske poti pred vozilo pripeljal domačin Janez Kobe sta s Pungerškom trčila. Pri nesreči so se laže poškodovali voznik Hostnik in sopotnik Alojz Vrhovšek ter Tončka Pungeršek. škodo na vozilih so ocenili na 38.000 din. PREHITRO ZAVIRAL NA SPOLZKI CESTI - Ljubljančan Vojislav Lauševič je 25. junija vozil osebni avtomobil iz Novega mesta proti Ljubljani in pri Ponikvah dohitel kolono vozil, ki je zmanjševala hitrost zaradi ovire na cesti. Lauševič je sicer močno zaviral, vendar je avtomobil na spolzki cesti zaneslo v levo, kjer je trčil v vozilo Novomeščana Slavka Barboriča, kije pripeljal nasproti. V nesreči so se laže ranili voznik Barborič in njegova sopotnika Ahačič in Rožič. Materialne škode je za 27.000 din. ■ U 1 fI M ZASLUŽEN POČITEK — Ribniški rokometaši so v letošnji sezoni navzlic pomlajeni ekipi osvojili odlično četrto mesto. Veliko zaslug za Inlesov uspeh ima tudi veteran ribniškega rokometa Radič, kije, v minuli sezoni bil tudi trener. Na sliki: trener in igralec Nikola Radič (z očali) v družbi z mladimi in obetavnimi ribniškimi igralci. E9s pomlajeno ekipo četrti Vrsta ribniškega Inlesa je v II. zvezni rokometni ligi osvojila četrto mesto in je tretja slovenska ekipa „Sedanja generacija ribniških igralcev rokometa je izjemno nadarjena in je sposobna premagati vsakega nasprotnika v II. zvezni ligi To so fantje dokazali z lepimi zmagami v boju z bolj znanimi vrstami," je dejal ob koncu IL zvezne lige trener in pralec ekipe Nikola Radič. Ribniška vrsta je namreč zasluženo osvojila četrto mesto in je ob TREBNJE: VESEL PRVI V zelo razburljivem finalu prvega kegljaškega odprtega prvenstva Trebnjega je zasluženo zmagal letošnji mladinski prvak Dolenjske Igor VeseL Kegljal je zanesljivo in na težki stezi dosegel lep dosežek. Vrstni red: 1. Vesel (Krka) 1670 podrtih kegljev, 2. , Bartolj (Mercator) 1666, 3. Bratož (Krka) 1660, 4. Badovinac (Krka) 1645, 5. Rovan (Krško) 1632, 6. Turk (Krka) 1631, 7. Goleš (Mercator) 1619, 8. Sekulič (JLA Brežice) 1569 itd. N. G. Sotošek vodi Konec minulega tedna so se v Orehovi vasi zbrali naši najboljši vozniki motokrosa. V neugodnih vremenskih razmerah so nastopili tekmovalci v kategoriji do 50 in 125 ccm. Zelo uspešno sta nastopila tudi člana črnomaljskega AMD Sotošek in Štukelj. V pivi vožnji je bil Sotošek drugi in je zbral 22 točk, Štukelj pa tretji, ter tako dobil 20 točk. V drugi tekmi sta bila Belokranjca še boljša. Sotošek je zmagal (25 točk), Štukelj pa je pripeljal za njim (22).' Med ekipami je Črnomelj (89 točk) zanesljivo osvojil prvo mesto in prehitel Koper (59) in Tržič (52). Trenutni vrstni red v skupni razvrstitvi: 1. Sotošek (Črnomelj) 129 točk, 2. Mulej (Tržič) 102, 3. Koritnik (SL avto) 97 itd. V minuli dirki sta najboljša Črnomaljca dokazala, da sta se na letošnje vožnje, ki veljajo za državno prvenstvo, dobro pripravila in da bosta zagotovo ponovila lanske uspehe. NOVO MESTO — Osnovna organizacija ZSMS Gotna vas je minulo soboto pripravila mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Nastopilo je deset tekmovalcev, najboljši pa so bili Springer (9 točk), D. Gazvoda (7), B. Škerlj (7) itd. (M. N.) zveznih ligaših iz Celja in Ljubljane zagotovo tretje najboljše moštvo v republiki Pred dobrim letom je sicer le malokdo verjel da se bodo domači rokometaši uvrstili tako visoko. Sile je namreč zapustil ekipo in najbolj črnogledi so napovedali, da bo ektpa izpadla. V svoje roke pa je mlado moštvo prevzel izkušeni Radič, pomagal pa mu je še Dušan Erčulj. Strokovni tandem je takoj začel delati po predloženem načrtu in že v jesenskem delu lige so ,lesarji1 presegli načrtovano. V igri ribni-rokometašev se je opazila no- .................»olj gibljivi, inkovitejšL PENCA DVAKRAT PRVI Novomeščana Bučar in Penca sta v nedeljo nastopila na mednarodnem atletskem mitingu v Gorici Bučar je v teku na 800 m s časom 1 : 55,7 zasedel 2. mesto in za desetinko zgrešil svoj osebni rekord. Penca je bil v tekih z ovirami obakrat prvi: 110 m ov. 14,9, 400 m ov. 52,2. Novomeščana sta nastopila kot gosta v novogoriški ekipi ki je bila v končnem seštevku druga. atletika je -r vost: v obrambi so bili bolj napad pa je posta _____ Vendar se je videlo, predvsem v igri z Jadranom in Kvarnerjem, da je vrsta neizkušena. Bržkone ni prijetno ocenjevati uspešnost posameznih igralcev, prav pa je, da ponovimo trenerjeve besede. Zelo obetaven in marljiv je Božo Karpov, izredno pa je v minuli sezoni zablestel Janez Ilc: odlično je igral domala na vseh tekmah in bil tudi najbolj nevaren strelec. Razumljivo je, da so se izkazali tudi drugi, kajti v nasprotnem primeru se Inles gotovo ne bi uvrstil na odlično četrto m esta Z zadnjo tekmo je vrsto zapustil dolgoletni odlični igralec Alojz Ponikvar. Ekipa je z njim izgubila izkušenega rokometaša, ki pa na klubu najbrž ne bo pozabiL Od ribiških ,barv‘ se poslavljata tudi Radič in Erčulj, dvojica, ki ima veliko zaslug za letošnji ribniški rokometni uspeh. M. GLAVONJIČ »Dolenjski list« tribuna bralcev Dvakrat tretji V finalu atletskega pokala SRS, ki je bilo 23. junija v Celju, sta novomeški vrsti fantov in deklet zasedli tretje mesta Pred atletinjami so bile mladinke Kladi varja in Maribora, pred atleti pa ekipi Olimpije in Kladivaija. Fantje so osvojili dve srebrni medalji (pionir Sega na 400 m : 52,3 in Košmerlj na 1000 m : 2 : 38,7) in eno bronasto 'artinovič v krogli z 12,50 ml a se je v svojem prvem resnem nastopu na 400 m izvrstno odrezal in le za las zaostal za republiškim rekorderjem na tej razdalji, Celjanom Gabrom. V teku na 100 m je bil z odličnim časom 11,3 peti. Novomeška štafeta 4x100 m je s časom 46,7 dosegla 6. mesto, Gačnik je bil 4. v mestu diska z rezultatom 31,98 m in 6. v metu kopja z 39,10 m. Dekleta so osvojila 2 bronasti medalji: Blatnikova v teku na 800 m z novim pionirskim doL rekordom 2 : 24,3 Kraljeva pa v teku na 80 m z ovirami z doL rekordom za ml mladinke 12,6. Tekstosjeva je bila v isti disciplini peta z 12,8, Kraljeva pa v daljini 4. s 499 cm. V skoku v višino je Hribarjeva zasedla 6. mesta preskočila pa je 150 cm. V metu krogle je Ramšakova dosegla 8,29 m in 5. mesto, štafeta 4 x 100 m pa je bila prav tako peta s časom 52,5. J. PENCA Za konec prva zmaga Novomeške košarkarice so dosegle v Sežani prvo zmago ___________— V N ovi Gorici neobjektivna sodnika___________________ Novomeške košarkarice so minuli teden odigrale dve tekmi. V sredo so v zadnjem jesenskem kolu prepričljivo zmagale v Sežani, v soboto popoldan pa so igrale v Novi Gorici in v 1. kolu jesenskega dela slovenske košarkarske lige tesno izgubile z Gostolom. Novinke so po prvem delu tekmovanja z dvema točkama na predzadnjem mestu. AMRŠKOVA DRUGA Ljubljansko športno društvo Invalid je minulo soboto pripravilo republiško prvenstvo invalidov v streljanju z zračno puška Prvenstva so se udeležili najboljši strelci, ki so zmagovali na množičnih področnih predtekmovanjih. Na zaključno tekmovanje se je v E kategorijo uvrstila tudi Sevničanka Amrškova in s 158 krogi zasedla dobro drugo mesta NAPREJ VESNA IN MLADOST Na tridnevnem kvalifikacijskem turnirju štirih prvakov IL zvezne rokometne lige za ženske je okoli 1500 gledalcev videlo kakovosten rokomet Najboljše so bile Sombor-čanke, ki so premagale vse tri nasprotnice, razočarale pa so igralke iz Danilovgrada. Rezultati: Mladost - Zamet 9 : 8, Vesna - Danilovgrad 15:9, Vesna - Mladost 16 : 12, Zamet — Danilovgrad 17: 11, Vesna - Zamet 16 : 14, Mladost — Danilovgrad 17:13. Vrstni red: 1. Vesna 6 točk, 2. Mladost 4, 3. Zamet 2 in 4. Danilovgrad brez točk. GOSTOL - OBUTEV 75 : 62 (40 : 23) V 1. kolu jesenskega dela slovenske košarkarske lige so košarkarice Obutve gostovale v Novi Gorici Medtem ko so doma prvo tekmo z Gostolom izgubile za 17 točk, so imele v soboto zvečer lepo priložnost, da se Novogoričankam za poraz oddolžijo. Navzlic temu da so igrale oslabljene (brez Srebmjakove) in da sta bila domača sodnika očitno naklonjena domačinkam, so bde Novomešcanke v drugem polčasu precej boljše. Šele potem, ko sta morali iz igre zavoljo petih osebnih napak odlični Kuretova in Šeniceva, je domačinkam uspelo tesno zmagati V. Novi Gorici sta razen Kure-tove in Še ničeve zelo dobro igrali tudi Žurova in Bilobrkovca. Obutev: Žura 17, Žagar, Oberč, J. Horvat, Novinc, Tomšič 2, Gra-decki 2, Grivec, Bilobrk 12, Kure 6, Senica 23. KRAS - OBUTEV 30:82(19:31) V zadnji tekmi spomladanskega dela slovenske košarkarske lige ža ženske so novomeške košarkarice sredi minulega tedna nastopile v Sežani Derbi dna se je začel zel nervozno in obe ekipi sta naredi-kopico začetniških napak. Šele pred koncem prvega dela so igralke Obutve z bolj disciplinirano igro povedle, v nadaljevanju prvenstvene tekme spremenile taktiko in z borbeno igro povsem onemogočile domačinke. V tekmi dveh novincev so bile Dolenjke precej boljše in so zasluženo dosegle prvo zmago. V napadu sta se najbolj izkazali Zurova in Šeniceva, v obrambi pa sta zelo dobro igrali Kuretova in Srebmjakova. Obutev: Novinec 6, Srebrnjak 11, Tomšič 2, Grivec 3, Žura 22, Bilobrk 6, Kure 11, Senica 22. LEP ZAKLJUČEK Šolsko športno društvo Katja Rupena iz Novega mesta je ob zaključku šolskega leta pripravilo družabno srečanje trenerjev, članov upravnega odbora mentorjev in športnikov 7. in 8. razredov, in sicer v Dolenjskih Toplicah. Tako so prvič v sedemnajstletni karieri društva zaključili šolsko športno leto s piknikom. BELOKRANJSKI RALLY Avto-moto društvo Bela krajina bo v počastitev dneva borca pripravilo 4. julija tradicionalni belokranjski rally „Po poteh Bele krajine v boju za svobodo". Tekmovalci bodo nastopili v dveh kategorijah, in sicer do 1000 ccm in nad 1000 ccm. Četrti rally ima naslednji program: .zpolnjevanje testa iz prometnih predpisov, obujanje dogodkov iz vojne, spretnostna vožnja, vožnja po etapah (Črnomelj, Ozalj, Karlovac, Duga Resa, Vinica), streljanje z zračno puško, piknik v kampu na Vinici itd. 29. junija 1978 miiiiHutiiiniiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniis cir*. SPOMIN NA POLETJE — V poletnih mesecih ljudje „postrelijo“ največ filmov. Skoraj da ni slovenske družine, ki bi poleg več ali manj potrebne dopustniške krame ne vzela s seboj na letovanje tudi fotografske kamere. Svetlobe je več kot preveč, morski in gorski motivi so tudi barvno zanimivi, zato ni^ nič čudnega, že se mnogi dopustniki spremene v *.................................... :ke — O '----------- O - r U^/IVIUVIIV » s fotografe in pridno beležijo lepe trenutke na film. Rezultati _ i so pač različni in velikokrat priložnostni »fotografi" ugo- | | tavljajo, da je kamera videla povsem drugače kot oni sami. 1 = Primerek zanimive dopustniške fotografije, kjer je naključje 1 | pripomoglo svoje, objavljamo ta teden v naši rubriki. Avtor 1 | nehotenega dvojnega posnetka je G usti Krejan iz Brestanice. 1 | Strogo gledano, gre za povsem ,zgrešen" posntek: moije | | nikje na svetu ni poševno, prav tako odrezane noge in veliko = e prostora nad glavo niso odlika premišljenega usklajevalca 1 i motiva — kljub temu pa fotografija prikazuje pravo dopust- I | niško vzdušje. iiiiiiiiiiimiimiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimii (»oifMia-rt tntSIBB } Kmet in svinčnik DOLENJSKI KMET počasi spoznava, da bo tudi on moral pričeti računati, uporabljati svinčnih in papir. Čas hiti, zaostajanje pa je nevarno. V razvijanju pogodbenega sodelovanja kmečkih pridelovalcev s kmetijskimi zadrugami letos sicer še ne beležimo velikega uspeha, vendar je pri kmetih opaziti že več zanimanja. Važno je, kako bodo zadruge znale to zanimanje kmetov obrniti, ga pravilno usmeriti in tako naše kmetijstvo pravilno razvijati M arsikje bodo občine morale manj mačehovsko kot doslej odpreti blagajno in se malo bolj poglobiti v vprašanje kmetijstva. V NEDELJO se bo začel suhokrajinski kulturni festival. Odprta bo razstava ročnih del in izdelkov mladih tehnikov iz raznih šol v občini Najprej si jo bodo ogledali pioniiji iz vseh šol. Ob 10. uri bo tekmovanje pionirskih pevskih zborov. MARSIKATERI TUJEC se na metliških trgih z zanimanjem ozre po oknih, s katerih ga pozdravljajo cvetoči nageljni, pelargonije, vodenke in drugo cvetje. V tem prednjačijo zlasti hiše na Mestnem trgu. TOVARIŠ HRIBAR iz Podbočja je na Bočju spomladi našel kamnito sekiro, za katero menijo strokovnojaki, da je že več tisoč let stara. Ta dragoceni kos bo eden izmed najpomembnejših predmetov v bodoči krajevni muzejski zbirki, ld jo poseben odbor že pripravlja in bo v sklopu muzeja iz Novega mesta. ZA ODDIH na moiju je sindikalna podružnica tovarne zdravil Krka nabavila dva šotora in opremo. Prav tako ima podružnica svojo knjižnico, pri kateri si člani radi izposojajo knjige. Težave so, ker nima podjetje primernega prostora za sestanke in kulturne prireditve. VEDNO JE bilo slišati, da je Amerika raj za ženske. Napredno usmerjena žena in taka, ki nima moža, se tam ne bo dobro P°čutila* (Iz DOLENJSKEGA LISTA 26. junija 1958) SVETU OKOLI NEOPAZNA, A MOČNA - Američani so že tako navajeni vseh mogočih reklamnih trikov, da so postali skoraj nedovzetni za njeno moč. A strokovnjaki ž a vsiljevanje potrebnih in nepotrebnih izdelkov so iznašli novo orožje: v filme vstavijo reklamno sliko ali geslo, vendar se le-to pojavi na televizijskem ekranu za tako droben hip, da se gledalec skoraj ne zaveda, da ga je videl Podzavestno pa je seveda reklamno sporočilo „zaužil“. Poskusi z reklamiranjem sode in kokic so lepo uspeli Kasneje so morali tako reklamo opustiti. Pred nekaj tedni pa so na enak način poskušali ujeti nekega morilca. Med poročili so nekajkrat spustili sporočilo, naj se oglasi načelniku policije. Poskus ni uspel. RAZSTAVA — Skupina študentov visoke šole za oblikovanje na Rhode Islandu je pripravila razstavo pod geslom „Za-sebni deli vseh oblik in velikosti". Na tej razstavi se je pojavilo največ fotografij spolnih organov študentov in študentk. Uradni predstavniki so zato razstavo zaprli, študentje pa so zahtevali, da potemtakem odstranijo iz ameriških mest vse gole kipe, ker meščanom kažejo enake stvari, kot so jih razstavili vrli oblikovalci APETIT — „Omejiti moram malo svoj apetit,“ je sklenil Count Desmond. Začel se je namreč rediti, zato je namesto osmih mečev vsako noč porinil v želodec le tri Desmond je namreč poklicni požiralec mečev. Debelost, ki se ga loteva, pa verjetno ne izvira iz jeklenih užitkov. Poleg osmih mečev je verjetno umetelnik vsak dan pojedel tudi kaj bolj sočnega in krepčilnega, da mu je pognal trebušček. AKROBAT — Izraelskega obrambnega ministra Ezera Wiezmana, ki je nekdaj rad počel vragolije z letalom, so novinarji vprašali, če še dela akrobacije. Odgovoril je, da mu ni treba. Zamolčal je najbrž, da mu ni treba delati akrobacij z letalom, kot izraelski politik pa mora delati še kakšne vratolomne umetnije. Vlagokaz spremen vremena pokaže (Pri izvrševanji) poljedeljskih opravil, posebno ob času košnje, je za vsacega kmetovalca zelo važno, da mu neugodno vreme ne nagaja. Da se zamore vreme za nekoliko časa naprej določiti, napovedati ali, po domače rečeno prerokovati, zato so razni ljudje, strokovnjaki in nestrokovnjaki, izumili celo vrsto priprav in instrumentov, s pomočjo katerih z večjo ali manjšo sigurnostjo in sicer za več časa ali samo za nekoliko ur vreme naprej napovedo ali prerokujejo. V ta namen služi barometer, potem manj razširjeni psyhometer ali vlagokaz, kteri za dobo pol dneva sigurno vlago in vsled tega spremen vremena pokaže. (List) Der Sueden se bode načelno izogibal domačemu strankarstvu in prepiru ter zastopal narod v celoti Ker bode bolj redko izhajal, mu bode lehko tvarina izbrana. Tak list v središč u države je Slovencem in Hrvatom živo potreben. Naš narod trpi poglavitno pod tem, da se v nje- mu sovražnem poročilu širijo kriva poročila o nas ter ga dosedaj ni glasila, v kojem bi se taka poročila pobijala. Odpor v domačem časopisju pa ni izdaten, ker je le-to malo razširjeno in drugorodnem neumljivo. (Svarilo.) Po mestu in Kandiji hodi neka oseba na naše ime različno kupovat, brez da bi m idva o tem kaj vedela. Ako bi se to morda še kedaj primerilo, prosiva, da nama dotično osebo naznanite brez da bi ji na najino ime kaj dali, ker za dotični osebi oddano blago midva nisva plačnika. Brata Appe, pečarja v Kandiji (V P r a g i) so se obhajale velikanske slovesnosti v proslavo očeta češkega naroda, velikega zgodovinarja Palackega. Prišli so k slavnostnim zastopniki vseh slovanskih rodov, celo iz Rusije. Tudi Slovenci smo bili tam zastopani. Nemški listi se seve jeze nad veličastnimi izjavami slovanske vzajemnosti (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. julija 1898) Za namakanje morska voda Ječmen zraste slani vodi — upanje tudi ob Veliko Človeštvo si lahko pridela dovolj hrane, le izrabiti mo ra vse sposobnosti uporabnih rastlin. Ameriška strokovnjaka za vzgrajanje žitaric Emanuel Epstain m Jeff-rey Noriyn sta nedolgo tej slavila pomemben uspe! pobrala sta žetev s prve njive ječmena, ki sta jo namakala z morsko vodo. Doslej je bila morska voda za poljedelce strup, uspeh obeh strokovnjakov pa zbuja veliko upanja za dežele ob morju. Poskus, da bi ugotovili, ali je sploh mogoče namakati s slano vodo, so potekali celih 15 let. V tem dolgem času so prišli do zaključka, da je to sicer mogoče, vendar le pri nekaterih redkih, neuporabnih rastlinah. Potrjena možnost je spodbudila Norlyna in Epstaina. Najprej sta podvrgla več vrst ječmena „sa mo izbiri" in tako prišla do najbolj uporabnih primerkov za svoj poskus. Na poskusnih poljih sta posejala izbrana zrna. Polja sta namakala vsak teden s slano vodo različne slanosti: od vode s slanostjo morske vode do take, v kateri je bilo 3,5 odst. soli. Kadar je padel dež, sta polja še dodatno namakala, da bi ostala slanost na enaki stopnji. Žetev sicer ni bila najbogatejša, a pridelek je dosegel tretjino najboljšega ameriškega pridelka sploh. Poleg tega so z biokemijsko analizo ugotovili, da je sestava „morskega“ ječmenovega zrna skoraj povsem enaka kot pri običajnem ječmenu. Težave so edino pri izbiri zemljišča za namakanje s slano vodo. Zemlja mora biti porozna, da slanica ne ostaja- prejšnje križanke Zadovoljstvo je naravna pijača mladost*- Ali bomo živeli 300 le Kaj je staranje? — Dolgo življenje je zapisano v Marljiv umirjen in zadovoljen človek bo dolfl0 nost skozi vse življ®'^ ^Ovekov nost, stalnost ter zn* „V naslednjih desetletjih bodo znana sredstva, ki bodo sta- rost in smrt odložila za 40 do 60 let in tako povprečno življenjsko dobo ljudi dvignila na 100 do 120 let. Še nadaljnja raziskovanja lako pripomorejo, da se ta meja postavi na 150 do 200 let. Teoretično ni meje za dolgost življenja." Teh besed ni izrekel kak pisec znanstveno fantastičnih povesti, ampak sovjetski znanstvenik Lev Komarov, ki je predsednik komisije za proučevanje vprašanja dolgega življenja. Komarov je postavil posebno teorijo, po kateri naj bi dolgost življenja odločili geni. Staranje je programirano v genih in ne pomeni nič drugega kot postopno odstopanje od optimalnega delovanja organizma. Ko človekov organizem v celoti dozori, se prične starati, ali drugače povedano, procesi, ki so privedli organizem do zrelosti, se nadaljujejo in povzročajo neželene spremembe v delovanju organizma. Sedanjo povprečno življenjsko dobo je, po teoriji Komarova, mogoče uspešno podaljšati s posegi v genetski sistem. Ko bo znanost sposobna vplivati na delovanje genov, bo 300 let življenja nekaj običajnega. Komarov je mnenja, da se to lahko zgodi že v prihodnjem stoletju. Poleg teh notranjih čini-teljev, ki vplivajo na dolgost življenja, so za mnoge sovjetske gerontolgoe enako pomembni zunanji činitelji. Pri proučevanju načina življenja 40.000 sovjetskih starostnikov so ugotovili, da imajo vsi metuzalemi v navadah nekaj skupnega. To so predvsem delavnost in aktiv- Kdor bo hotel S0vražnik ni več v i. ?> pač pa v občutku Prosta dela in naloge Komisija za medsebojna razmerja pri SOZD IMP Ljubljana, Delovna organizacija Livar Ivančna gorica, Ivančna gorica 91, objavlja naslednja prosta dela in naloge: DELOVNA ORGANIZACIJA LIVAR IVANČNA GORICA, TOZD LIVARNA SIVE IN NODULAR-NE LITINE, 1. VEČ NK DELAVCEV za različna dela v livarni Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: Pod tč. 1: N K delavci za različna dela v livarni Nastop za vse delavce za opravljanje del in nalog je lahko takoj ali po dogovoru, osebni dohodki in poizkusna doba po samoupravnem sporazumu TOZD in DS: Prijave sprejema 15 dni po objavi kadrovsko-splošna služba Delovne organizacije Livar Ivančna gorica. Prevoz bo zagotovljen z lastnim avtobusom. KNJIGOVODSKI CENTER ČRNOMELJ — razpisna komisija 1. RAZPISUJE delo in naloge računovodje za gospodarske SIS in krajevne skupnosti 2. OBJAVLJA delo in naloge materialnega knjigovodje in knjigovodje osnovnih sredstev Pogoji: pod 1. ekonomska srednja šola s 4 leti delovnih izkušenj na takem delovnem mestu in moralno-politična neoporečnost pod 2.: srednja šola z enim letom delovnih izkušenj na takem ali podobnem delovnem mestu. Prijave naj se pošljejo v zaprti ovojnici z oznako „Za razpisno komisijo" v 15 dneh od objave razpisa oz. oglasa. ___________________________________________ čih časih visoko star' ma znanost ne “9.^ magati, spremeniti D A di način življenja, .^ji dandanes naredi vs»* $ bi čakal na Leva Komarova. pa v ! *tovi?Sti’ V ^vomu> tesno-SC Prikrajšanosti in Ob milij0! umetnostna smerfnova gotika) kdorriSe predstavnik saimatov tajništvo premik figure pri tanu 7lm7 stenograf uSesni kamentek okay nor Človek vas pri ubljani laz,jasa črna ptica plural berite dl papiga dl Krajša Prepovedih. , E. KOCBEK etn ^užba v hitrem in glo- k »kaj hw?Snav*janju’ 2310 N one , P°s*anemo žrtve |%enL j game razvade, te Dsedenosti. L B. ZUPANČIČ ^“miiiiuiimininiininiiniiiiininniiMinniiiiiiiiiiiiiinimi . drugim - daje na koncu živo in preddverje nasilje papeieva krona zapreka odprtina steni venezia sladka žgana Pilata eg.bog sonca 2upančičev rojstni kraj gr. trka dl berite dl leni hiši vsi potresi sveta \Tjr~-— ----------------------i_— —— fflbridgeu se stekajo niti iz vsega sveta — Zasebna ustanova nadzoruje naš — planet — V korist znanosti in človeštva — Podoba sveta ni lepa Končan lov 1 ameriškega Velik lov za dvema letoma škega milijarc tederf^ porota P°^jh svetu “bruhne vulkan, ko se kjerkoli na zemlji sečnem sojenju milijarder ni z oporoke ter da so e' dediči velikega pr0 govi sorodniki < jg Ko je Hughes ujj , vo premoženje 06 f milijarde dolarjev, Jjj izkazalo, da 8re Jofl0v. mo“ za 169 seveda ni majhna ^ se potegovali za ko gastva, bi tudi razdat delov pošteno nap?” * ne. Vendar so p°s ostali praznih žep0 • j Prvi so na listi Pr° dičev mormoni iZ tyja. Ta verska » kmalu po bogataš nesla na sodišče „0“ oporoko* SW*”# J na je določala, doj moženje razdeli ne organizacije t mormone. V , omenjen celo . cinske črpalke, W magal Hughesu. 0d# Bogataševim uspelo dobiti naJ ;e \ njake za ugotovjjj, dokumentov. D'0 m mormonska °P dek. r-t, 'er ali ko je potres, zve za dogodek med prvimi Cen- zapi^V »Vetu ^^frajne pojave v Cambridgeu. Center ima po vsem pa t ^Predeno mrežo dopisnikov, njegova poglavitna naloga svoto’_ Vsak kratkotrajni dogodek zabeleži in o njem obvesti neki. ^ ki ot0?aJn*h pojavih, kot so erupcije vulkanov, potresi, nastan-nk_i Kov ind tnroi volilen nski val butne na obalo * ipd > toliko težje. Če torej velikanski val butne na koljj;-’ 6113 nebu zasveti meteor, če se iz tankerja izlije velika nov, j. ..^fte ali če, denimo, pride do velikega pokola pmgvi-.i -ter zgane, dogodek zabeleži in ga sporoči naprej. * ^ dane.* n*edne učinkovitosti S; , s>fi, - Posreduje novico o po-vuHa,Vah. padcu meteori-v* j32H?L kbruhih, ekolo-Ji 2an»J?fah* Časniki se po-mn ^ Pa P°ročila Centra, S? ® Poiavi ^? znanstveniki, saj o. novil ^ spremlja Cen- n“°*Š*in kl°8bral- cen( 0SaRKARJA Pu 'ntet muzeji 1968. leta. ustanovljen v sklo-* muzejskoznanst- ie kmalu tudi na lih °Va,i infLnal°®? zbirati in po-^rnacije o kratkotraj-b-So ^ Pojavih, a j, in *,?^e razširil S • S tem ?5ke kratkotrajne "atasS JC. nje80V Pomen Vs*bV^miiev!?1 Je postal ob; kar Jev*lec ur nadzornik 1 našem planetu do- ja bodisi po zakonih narave, odisi zaradi človekove aktivnosti. Tako pomembna naloga in učinkovitost nista v skladu z zunanjo podobo Centra. Ustanova je nastanjena v trinadstropni stavbi, kjer ima na voljo le del drugega nadstropja. Redno ima zaposlenih tako malo ljudi, da bi jih vse skupaj lahko spravili v navadno hišno dvigalo. Seveda so informatorji, ki so v večini tudi naročniki, pravi motor Centra, niso pa zaposleni v tej ustanovi Zanimivo je, da je letni proračun razmeroma zelo majhen: znaša le 120.000 dolarjev, kar je celo nekaj manj, kot zasluži v enem letu vrhunski ameriški košarkar. VSAKO LETO NOV OTOK V Centru ob vsakem sporočilu dopisnikov takoj stopijo v stik z znanstveniki, da pojav preverijo in določijo. Uporabijo tudi številne druge vire informacij. Šele potem ga vpišejo v kartoteka Prav zaradi množice informacij lahko udeleženci Centra takore-koč v vsakem trenutku napovedo, kaj se dogaja in kaj se lahko dogodi Direktor Robert Citron pravi: ,,Na Zemlji se vsako leto rodi nov otok. V zadnjih osmih letih smo dobili osem novih otokov. Vsako leto v povprečju odkrijemo in zabeležimo tri nove meteorite. Ugotovili smo, da je vsaj dvakrat več vulkanskih izbruhov, kot so ves čas mislili znanstveniki; vsako leto jih zabeležimo okoli 18.“ Vse to kaže, da se naravni pojavi vrste v okviru določenih strašljivo sliko dinamičnega in nevarnega planeta. Če med temi različnimi pqavi iščemo skupni imenovalec, je to popolna človekova nemoč pred divjanjem elementov in lastno neumnostjo. Če človeštvo ne bo izginilo v neki malo verjetni katastrofi, se bo samo uničilo zaradi zlorabe narave, v kateri živi“ Kljub nelepi podobi sedanjosti, kot se iz dneva v dan riše v Centru, pa je v samem obstoju te ustanove tudi nekaj svetlega. Ohrabrujoče je že to, da se podatki zbirajo in da noben važnejši pojav ne gre mimo nezabeležen. Na naravne katastrofe sicer ni mogoče vplivati vendar pa je mogoče učinkovito poseči v reševanje človekovega okolja. Vedenje, do kakšne mere smo in še uničujemo naše okolje, spodbuja k zaščiti Čeprav je Center zasebna us ta- jne j ali. Drugače je seveda s pojavi katerih povzročitelj je človek. Grafikoni Centra kažejo, da se ko- lje z njim že 780 dopisnikov iz 74 držav, njegove usluge pa uspešno uporablja tudi OZN. nova, sodeluje ’ iz 74 ličina nafte, ki uide v morje, iz leta v leto povečuje, prav tako pa se vzpenjajo tudi krivulje, ki kažejo druge načine onesnaževanja okolja. STRAŠLJIVA SUKA ZEMLJE Podatki, ki jih v Centru obdelujejo, nudijo svojevrstno podobo našega rodnega planeta: ta slika ni vesela. Vsak dan se v kartoteko vpisujejo strašljive stvari: potresi, poplave, poboji redkih živali, eksplozije celih gora, nevarno sevanje odpadnih radioaktivnih snovi, gozdni požari, peščeni vi-harii ita. V neki publikaciji Centra so zapisali: ..Neprestano zbiranje dejstev - hladnih, suhoparnih m objektivnih, ki se nabirajo eno za Iz tankerja Amoco Cadiz je steklo v morje ogromno nafte - v Centru so dogodek zabeležili. Rudnik rjavega premoga Senovo razpisuje po sklepu delavskega sveta z dne 8. 9. 1977 in na podlagi določil Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 13/74) JAVNO DRA2BO za prodajo stanovanjskih enot v treh stanovanjskih objektih na Reštanju pri Senovem št 34, 35 in 78 k. o. Reštanj pod naslednjimi pogoji: 1. Izklicna cena stanovanjskih enot v stanov, objektu Reštanj št 34 znaša: — za stanovanja št 1 do 6 po din 22.253,00 — za stanovanje št 7 din 34.328,00 Izklicna cena stanovanjskih enot v stanov, obj. Reštanj št 35 znaša: — za stanovanje št 1 din 51.266,00 — za stanovanja št 2 do 7 po din 30.777,00 Izklicna cena (Veh stanovanjskih enot v stanov, obj. Reštanj št 78 po din 168.181,00 2 Stanovanjske enote predstavljajo zaključne celote s pripadajočim zemljiščem in se licitirajo po načelu ..pregledal—kupil". 3. Dražrtelji morajo pred pričetkom dražbe položiti na blagajni rudnika kavcijo v višini najmanj 5 % od izklicne cene. 4 Prednost do nakupa stanovanjskih enot imajo pod enakimi pogoji dosedanji stanovalci. 5. Dražbo je šteti za uspešno, če se v posameznem objektu odprodajo vse enote. 6. Prodajalec si pridrži pravico, da v roku 30 dni po opravljeni dražbi ponudbo sprejme ali odkloni. 7. Kupnina izlicitirane vrednosti stanovanjske enote mora biti poravnana v 10 dneh po dnevu, ko je dražhelj prejel obvestilo, da je prodajalec sprejel njegovo ponudbo. 8. Vse eventualne davščine in predpisane stroške plača kupec. Javna dražba bo v četrtek, 6. julija 1978. Dražitelji se zberejo ob 9. uri na upravi Rudnika Senovo in se potem skupno s komisijo odpravijo na mesto lokacije dražbe. Vse druge informacije v zvezi s to dražbo lahko dobijo interesenti na upravi Rudnika Senovo. Zbor delavcev in poslovodja POZD šiviljska delavnica »MARIJA VIDIC", Šmarska 10, VAB! K SODELOVANJU: i izučene ali priučene šivilje za delo na domu. Prednost dela na domu imajo šivilje iz Brežic, Krškega, Podsrede, Podčetrtka, Cerkelj, Šentjerneja in okoliša Sevnice. Delo dostavljamo na dom. Dober zaslužek. Prijave pošljite na naslov: POZD šiviljska delavnica ..MARIJA VIDIC", SEVNICA, Šmarska 10, v 15 dneh po dnevu razpisa. O izbiri bomo prijavljene obvestili v 15 dneh po izteku roka za prijave. llllln>iiiiiiiiiiniiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimu „SOP" Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, TOZD OPREMA, Cesta krških žrtev 141 Razpisna komisija razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD OPREMA in 107. člena statuta TOZD OPREMA delovna opravila in naloge individualnega poslovodnega organa TOZD OPREMA DIREKTORJA Poleg predpisanih pogojev ZZD v 511. členu mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo izobrazbo strojne ali ekonomske smeri, — najmanj 5 let delovnih izkušenj na vodilnem mestu z visoko šolsko izobrazbo, najmanj 10 let za višjo šolsko' izobrazbo, — da obvlada svetovni jezik, — da je moralno—politično neoporečen. Izbrani kandidat bo imenovan za razpisana dela in opravila za 4 leta. Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa v zapečatenih kuvertah z oznako „ZA RAZPISNO KOMISIJO" na naslov: „SOP" Krško, CKŽ 141. O izbiri kandidata bomo prijavljene kandidate obvestili v 30 dneh po objavi oglasa. . M i« f?r Sf in Velika *?Te\eC<* t<‘j,, 64 . ostros‘5' »v« je hrbet vJs , V'1** bliiali vseh tre > S ok|evaI vsen . tudi os4®1’ * j* fbtu naDo- S l>bi, °^SUnil ^vno- ‘ V VnHA kanu da' v0jitP težje i" Da se ne bi sam zadušil, ga je moral divjak spustiti. Trenutek nato sta ie stala v plitki vodi in v srditem ruvanju skušala drug drugega popasti *a vrat. A boj ni trajal dolgo. Brž so ga končali Minigi, ki so navalili od vseh strani. Tako se je končala junaška žrtev in Natty Bumpo je bil ujet. V zmagoslavnem sprevodu-so ga odvedli v taborišče. Pri tem nekaj časa nihče ni pomislil na Vah-ta-vah. Orjaški Indijanec, ki je napadel Nattyja, je bil od boja brez sape, in ko je nazadnje spregovoril, je bilo že prepozno za zasledovanje ubežnice. Ko so Ostrostrelca pripeljali k tabornemu ognju, je zagledal okrdg sebe desetino mračnih in divjih obrazov. Med njimi je bil tudi njegov znanec Mogočni Hrast. Ko je ta spoznal Nattyja in povedal svojim ljudem, da je to Sokolje Oko, so zagnali presenečen in radosten vrišč. Zgrnili so se okrog njega in si ga zvedavo ogledovali. Tako znamenitega ujetnika pač niso zlepa imeli. Izkazovali so mu prav nekakšno spoštovanje, toda iz previdnosti so mu vendarle zvezali gležnje. Potem so mu dovolili, da je sedel pri ognju, se naslanjal na drevo in si sušil obleko. Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD »Motiv", Industrija otroške konfekcije »Jutranjka", Sevnica objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas, in sicer: 1) 3 KOMISIONARJE 2) 1 SKLADIŠČNEGA DELAVCA POGOJI: pod 1: — poklicna šola, prodajalec tekstila — 6 mesecev delovnih izkušenj — prednost pri izbiri imajo moški kandidati pod 2: — osnovna šola — skladiščni delavec — 12 mesecev delovnih izkušenj Osebni dohodek po Pravilniku o osnovah in merilih razporejanja čistega dohodka, sredstev za osebne dohodke in skupno porabo. Rok za sprejem ponudb, ki jih kandidati vložijo na TOZD z opisom dosedanjega dela je 15 dni po objavi. O izbiri bomo kandidate obvestili v 15 dneh po sklepu pristojnega odbora. «7 v ,.“ ' . ■■ ’ *>-■'■•■ . :• . ••o | *•’ JaKsi k ir Vfcfe v ,.?i: h 15w ni >?■ 'Bsr- 'M m IZ RODA V ROD — V soboto je bfl v Lukovku shod brigadiijev znane kadrovske brigade Majde Šilc, ki je tod pred 20. leti gradila avtocesto. Krajani so jih prijazno sprejeli, člani mladinske organizacije Joško Prijatelj - Svobodan pa so pripravili prijeten spored. Večina članov te skupine odhaja te dni v brigade. (Foto: Železnik) Zelena luč za gradnjo v Gabru Pojutrišnjem začetek gradnje večnamenskega prostora pri šoli v Velikem Gabru Oba zbora občinske izobraževalne skupnosti sta na seji minuli četrtek sprejela finančni načrt sklada za gradnjo šol in vrstni red gradenj Delegati so ta pomembna vprašanja obravnavali z vso odgovornostjo, kot jo nalaga tudi solidarnostno zbiranje denarja s samoprispevkom. Za Veliki Gaber je sklenjena pogodba z Marlesom za nekaj nad 5,8 milijona dinarjev. Del tega zneska je mogoče dobiti kot premostitveno posojilo. Za gradnjo v Šentrupertu je predvidenih 4,5 milijona dinarjev. V Gabru prehitevajo Sentruperčane, saj so imeli tam pripravljeno dokumentacijo že leta 1972. Na zasedanju skupščine izobraževalne skupnosti se je razvila razprava o tem, čemu velja dati prednost: nabavi opreme za oba nova objekta v Velikem Gabru in Šentrupertu ali financiranju projekta za novo šolo v Trebnjem. Presenetljivo jc, da v Trebnjem še vedno ne vedo, kam z novo šolo. Kot je bilo poudarjeno Aktivni mirenski delegati Sodelujejo z vprašanji in pobudami — Zgled drugim Zadnje skupno zasedanje zborov občinske skupščine in ločena zasedanja niso bila ravno bogata z razpravo. Delegatka iz mirenske Kolinske je opozorila na aktualno vprašanje varstva okolja, ki se ga zavedajo tudi v tej tovarni, in na naloge, ki jih imajo s tem. Ker se v kraju uspešno dogovarjajo za gradnjo čistilne naprave, pričakujejo tudi razume vanje upravnih služb, da bi formalna vprašanja reševali čim bolj nemoteno. Tudi na skupščini izobraževalne skupnosti je mirenski delegat dal vrsto koristnih pobud. Izobraževalna skupnost bo ravno na to pobudo pripravila za vse delegate po en iz- GREDO V BRIGADE Te dni odhajajo številni člani mladinske organizacije Joško Prijatelj— Svobodan iz Ponikev na zvezne mladinske delovne akcije. V Kožbano na Primorskem gredo Jože Pakiš, Tone Kukenberger, Franc Gotlib, Slavko Zupančič, Slavko Hlebec, Jože Avbar in Bojan Smole. Akcije Suha Krajina v delovišču Dobrnič se bodo udeležili Majda Rajer, Janja Kolenc, Franc Gabrijel in Emanuel Poglavc. vod statuta, da bi se V.iko vsi iz prve roke seznanili s pravili igre. Mirensko delegacijo zanima, zakaj odhajajo prosvetni delavci na druge dolžnosti Ravno tako jih zanimajo uspehi študija učiteljev ob delu, njihove težave, kako je s šolnino in podobno. na seji izobraževalne skupnosti, njene strokovne službe ne zadene nikakršna krivda. Kdorkoli se je že kdaj lotil kakšne gradnje, ve, kakšna papirnata vojna je potrebna. Poudarjeno je bilo, da je dobn ljubljanski Projektivni atelje že pred /pol leta nalogo, da opravi vse potrebno, narejenega pa ni bilo skoraj nič. Izobraževalna skupnost je dobila le zahtevo za povišanje cene izdelave projekta od 2 milijonov dinarjev na 2,5 milijona (projektanti so postavljali celo znesek 3,6 milijona dinarjev). Trenutno na občinski upravi sploh nimajo gradbenega referenta, tako da niti za Veliki Gaber ni še sredi minulega tedna ni bil potrjen projekt. Občinski Izvršni svet bo moral ukreniti vse potrebno, da ne bo prihajalo do upravnih zastojev. a. ŽELEZNIK TREBANJSKE NOVICE Levica ne ve za desnico ? Slabo poravnavanje obveznosti po samoupravnih sporazumih Oddelek za gospodarstvo in finance občinske skupščine v Trebnjem je za zadnje ločeno zasedanje zbora združenega dela pripravil pregled o zbiranju denarja po raznih samoupravnih sporazumih v občini Po samoupravnem sporazumu o sofinanciranju vodnogospodarskih del v občini je bilo lani zbranih le nekaj nad 776 tisočakov, namesto dveh milijonov ali le 38,2 odst. predvidenega denarja. Ravno tako kilav je dotok denarja za financiranje krajevnih skupnosti Resnici na ljubo je treba priznati, da se je izkazalo več manjših kolektivov, ki sporazuma sploh niso bili podpisali Še bolj preseneča, da samoupravnega sporazuma ni podpisalo več krajevnih skupnosti, ki denar prejemajo. M?d njimi je celo trebanjska krajevna skupnost. Le-ta po drugi strani tarna, da ni- ma za tokovino za javno razsvetljavo. Krajevne skupnosti tudi sicer ne podpisujejo zgledno: krajevna skupnost Šentrupert je npr. šele pred nedavnim podpisala samoupravni sporazum o pristopu h komunalni skupnosti, kar šele prižiga zeleno luč za 50 odst. delež te skupnosti za zaporni asfaltni sloj na cesti do te vasi. Prav gotovo je treba k vsemu skufmj vnesti več reda. Upoštevati je treba tudi težave gospodarstva. Trimo opozarja, da je vseh sporazumov 29(11), kar je za ta kolektiv lani pomenilo za 20 milijonov obveznosti Trimo je svoje obveznosti zgledno poravnal Umestno je bilo, da so se s temi težavami seznanili tako delegati zbora združenega dela in krajevnih skupnosti na začetku svojega mandatnega obdobja. A. ŽELEZNIK Vozni red avtobusov za proslavo dneva borca 4. julija v Dobre-poljah Avtobus št 1: Šentjernej 7,io Cerovi log 7.25 Orehovica 7,35 Novo mesto 8,00 St. 2: ŠKOCJAN 7,15 Zbure 7,20 Šmarje ta 7,30 Otočec 7,45 Ločna 7,55 Novo mesto 8,00 St 3: GABRJE 7,20 Brusnice 7,30 Ratež 7,35 Novo mesto 8,00 St 4:, MIRNA PEC 7,45 Muhaber „K“ 7,55 Prečna 8,00 Žužemberk 8,45 Št 5: URSNA SELA 7,30 Sušice 7,40 DoL Toplice 7,50 Podturn 8,00 Soteska ^ 8,20 Žužemberk 8,45 St 6: AJDOVEC 8,15 Dvor 8,30 Žužemberk 8,45 St 7: BELA CERKEV 7,30 Otočec 7,45 Ločna 7,55 Novo mesto 8,00 St 8: STRAŽA (»MARKET’) 8,15 Soteska 8,25 Žužemberk 8,45 St 9: PODGRAD 7,30 Cerovec- „ K” Podgrad 7,35 Koroška vas 7,40 Težka voda-Stopiče 7,45 Novo mesto 8,00 St 10: GOTNA VAS 7,45 IMV 7,50 Hotel Kandija 8,00 St 11: BIRCNAVAS 7,40 Ruperč vrh 7,45 Skrjanče 7,50 Regerča vas „K“ 7,55 Šmihel 8,00 St 12: MALI SLATNIK 7,45 Cikava 7,55 Hotel Kandija 8,00 Bolnica 8,05 St- 13: BRŠLJIN 7,50 Novo mesto (A P.) 8,00 . PREDSTRUGE OPOMBA: Odhodi avtobusov iz Predstrug po končani proslavi po dogovoru! TUDI MEŠČANI DELAJO - Na podeželju radi očitajo meščanom, da ne sodelujejo pri udarniškem delu ob skupnih akcijah. To pa ne drži, vsaj zadnje čase ne. Posnetek kaže prebivalce Prisojne poti, ki so ta teden v soboto in celo v nedeljo nepretrgoma delali škarpo na sicer mestni ulici. (Foto: R. Bačer) 1. julija dražje stanarine V poprečju gre za 30-odstotno podražitev, vendar družine z majhnimi osebnimi dohodki ne bodo prizadete V skladu z republiškim dogovorom je bil na zadnji občinski seji v Novem mestu sprejet odlok o povišanju stanarin in najemnin, ki predvideva od 1. julija letos dokajšnje podražitve. Stanarina v družbenih stanovanjih s centralnim ogrevanjem bo višja za 35,36 odst, za stanovanja brez centralnega ogrevanja pa bo potrebno odšteti 23,20 odst. več. Primer: za enoinpolsobno stanovanje s centralnim ogrevanjem (takih je največ) je bilo potrebno doslej plačati 302,30 din na mesec, po novem pa bo stanarina znašala 409.20 din. Da pa zaradi podražitev ne bi bile prizadete družine z nizkimi osebnimi dohodki, je bil dopolnjen tudi odlok o družbeni pomoči za delno nadomestitev stanarin. Družina z mesečnimi prejemki 5.000 din bo HITIJO PRED DOPUSTI Ta teden je Novo mesto zajel val „sestankitisa . Seje sklicujejo tako interesne skupnosti, kot družbenopolitične organizacije in skupščinski organi. Vsi bi radi še pred dopusti opravili, kar jim veleva plan. KJjub temu, da se seje, zasedanja in sestanki kar vrstijo, pa nesklepčnosti kljub tem u skoroda ni lahko po novem prejemala delno nadomestilo stanarine ne glede na število družinskih članov. Seveda pa morajo prosilci za nadomestilo stanarine izpolnjevati pogoje, ki veljajo za vse. Hkrati s stanarinami se po novem odloku povišujejo tudi najemnine za poslovne prostore, in sicer za 30 odstotkov. Z VSAKIM NAJPREJ ZLEPA Na nedavnem zasedanju delegatov novomeške občinske skupščine je bil sprejet med drugimi tudi odlok o ugotovitvi splošnega interesa za rekonstrukcijo Ceste herojev v Novem mestu. Občani vedo, da je rekonstrukcija te ceste nujna zaradi zagotavljanja varnega prometa in pešcev, posebno še zato, ker je tu šola, ker je cesta močno obremenjena zaradi hoje in voženj v službo v ,,Krko“ in „Labod“ itd. Z rekonstrukcijo bodo prizadeta nekatera zemljišča in objekti ob cesti, zato bodo skušali ta zemljišča pridobiti v\ sporazumu z lastniki. Če pogovori ne bodo uspešni in če bo prišlo do zoperstavljala, bo potrebno poseči po zakonskih možnostih. V poštev pride razlastitev. »Zveze” prav nič ne pomagajo Kot vsako leto: vik in krik staršev, ker njihovi otroci niso bili sprejeti v vrtec 760 prošenj, prostih mest pa je le 217 Prišlo ie Petnajstčlanska komisija, ki je 10 dni zapored po osem ur na dan pretresala prošnje za sprejem v novomeške vrtce, je upoštevala le pravilnik. Starši, katerih prošnje za sprejem otrok so bile zavrnjene za letošnje leto, pa spet zganjajo vik in krik. jen. Potem bi jeseni lahko še sprejeli nekaj otrok. RIA BAČER UBRANI GLASOVI - Pevke trebanjskega seksteta so ostale zveste petju tudi po končani osnovni šoli. Redkokdaj manjkajo na prireditvah v središču občine. Za vzor drugim Uspešen zagon celodnevne šole v Mokronogu Mokronoška osnovna šola je še pred iztekom minulega šolskega leta dala izobraževalni skupnosti poročilo o poteku celodnevnega pouka na tej šoli. 3 to obliko je kolektiv moicrono-ške osnovne šole zaoral ledino v izobraževanju trebanjske občine. Odpori starega vodstva šole so že preteklost, med drugim jih je z odločno akcijo presekala ZK. Tako jc pod vodstvom novega ravnatelja Romana Šiška stekla celodnevna šola za pet oddelkov od prvega do četrtega razreda 20. inarca, ko so izpolnili pretežne zahteve Zavoda za šolstvo. Prosvetni delavci že ugotavljajo nesporne prednosti: vsi otroci delajo v enakih pogojih, ravno tako so pod stalnim mentorstvom učitelja in vključeni v kolektiv sošolcev. Čas za učenje je točno določen, to pa omogoča tudi racionalizacijo. Z intenzivnim delom v takšni šoli lahko ustrezneje razvijajo delovno disciplino in privajajo učne in delovne navade. Pomembna spodbuda za vnaprej in tudi najboljše moralno priznanje vsem, ki so se s to šolo ubadali, jc, da so otroci sprejeli celodnevno šolo za svojo. Se tisti starši, ki so imeli pomisleke, so lahko uvideli, da jc uvedba celodnevne šole lep prispevek družbe za boljši napredek in razvoj otrok. a. Ž. Posamezniki priliajajo v vrtce, k tajnici otroškovarstvene skupnosti, telefonirajo, iščejo zveze. Nekateri vpijejo, nekateri jokajo, nekateri grozijo, nekateri skušajo podkupovati Očitno je, da je zaradi pomanjkanja mest v vzgojnovarstvenih zavodih na področju mesta stanje vsako leto bolj pereče. Letos so obravnavali 760 prošenj, od katerih so bile nekatere stare že po 3 leta in tudi več, na razpolago pa je trenutno le 217 novih mest Čeprav je po pravilniku določeno, da jc 20 odst prostih mest rezerviranih za kadrovske zadeve, kar je prišlo v pravilnik na zahtevo delegacij iz združenega dela, letos tega niso mogli upoštevati Morali bi kar 40 mest rezervirati za varstvo otrok kadrov, ki jih delovne organizacije nujno potrebujejo, ne pridejo pa od drugod, ker stavljajo pogoj: sprejem otroka v vrtec. Samo 25 takih mest jc bilo letos odobrenih, ker je število socialnih upravičencev tolikšno. / Med člani komisije so imeli štirje prošnje za svoje otroke, pa so trije odstopili spričo potreb, s kakršnimi so sc srečevali v komisiji Kot ugotavljajo, pa se prizadeti starši jezijo dokaj neodgovorno. „Se noben ni kričal, češ da gradimo premalo vrtcev, marveč vsak stresa jezo le, zakaj je bil sosedov sprejet, njegov pa ne,“ je izjavila Marija Padova n, tajnica skupnosti' otroškega varstva. Ugotavljajo tudi da so podatki, ki so jih navajali mnogi starši v prošnjah, neobjektivni Kar vsi imajo živčne in hudo bolne stare mame, kar vsi žive v kletnih in vlažnih stanovanjih ali imajo neurejene odnose v družini N ckateri so vpisovali še nerojene otroke itd. Letos jc očitno tudi več zanimanja za sprejem dojenčkov v jasli, največji interes pa je za sprejem otrok v varstvo od 2. do 3. leta starosti Najbrž iz te zagate ne vodi prerekanje in naknadno iskanje zvez intervencij, marveč le pospešena gradnja vrtcev. Kje je bU glas mater in očetov, kadar se je o tem razpravljalo? Ena izmed možnosti je še zaposlovanje varuhinj, druga pa v tem, da bo bršljinski vrtec do roka zgra- Novomeška kronika MIZE NA TRGU - Šolski centei za gostinstvo namerava s strežbo n» prostem poživiti Glavni trg in ustre" či gostom. Pred Gostiščem, kjer F slaščičarna z bifejem, bodo postavi*1 več miz in stolov. Poznavalci razmet napovedujejo, da bo vselej zasedeno- TA TEDEN DVA PROTI ENI ' Novo mesto je minuli teden postal® številnejše za tri občane. V poro?" nišnici so rodile: Jožica Guštin,** Skalickyjeve 6 — Manico; Anio* Ivandič iz Segove 18 - Marka ® Darinka Kotnik iz Gubčeve 24 Boštjana. KAR SRCE POŽELI - P^C-deljekova tržnica je bila zelo d0 založena z vsakovrstnim sadjem ', zelenjavo, pa tudi cene so se v. |e niem tednu malce odtajale. Edin0' glede češenj menijo kupci, d* L predrage. Dobiti je bilo paradi®?' po 16 in 20 din, kumare po 15 krompir po 10,50 din, koren po * din, papriko po 38 din, jagode P, 40 din, češnje po 32 din, fižol P° din in zelje po 8 din kilogram. Šentjernej - 25 let KRVODAJALSTVA - V Iskrini menzi je bila pred kratkim jubilejna proslava za širše območje. Ob tej priložnosti je Milica Šali podelila priznanja najbolj zaslužnim krvodajalcem in aktivistom RK. (Foto: Miklič) DOLENJSKI LISTi Stran uredilo: RIA BAČER Ena gospa je rekla, da se £ prejšnje dni starim mamam jj* ralo kolcati. Komisija za SP. jem otrok v novomeške vrt cer namreč vsako posebej re. orj če še lahko dela, koliko je P. močeh itd. Dokler bo v w ^ taka stiska za prostor, je »'® ca servis" še vedno zelo spo vana in čislana ustanova ■ Št. 26 (1507) 29. junija Kako do lepših Brežic ? Urejene so le glavne ulice in okolica zasebnih hiš Med vsemi krajevnimi skupnostmi se sam oupravno najteže uveljavlja KS Brežice — mesto. Slaba udeležba na zborih je kroničen pojav. Kljub vsemu je zadnji zbor pokazal, da so tudi v mestu nekateri interesi skupni in da bi lahko povezovali ljudi. Gre predvsem za željo po urejenem okolju v vseh mestnih predelih. Na prvo mesto sodi seveda asfaltiranje ulic in pločnikov, vendar ta program zaosta- NOVO V BREŽICAH PRITOŽBE NA DNEVNEM REDU — Stanovalci Cemelčeve uli-® so na zboru občanov sprožili vPrašanje, kako dolgo bo betonarna Poleg zdravstvenega doma obratovala za druge objekte in povzročala hrup v okolici. KS bo zato vlo-^{a prijavo na medobčinsko inšpek-®jo. Občani iz Cemelčeve so tudi sioer prizadeti zaradi neposredne bli-‘tae gradbišča, saj so jim cesto popolnoma uničili Sami je ne morejo vzdrževati, zato zahtevajo čim-Pt^J robnike in asfalt V STATUTU TUDI GRB - Na Predlog občinske Turistične zveze oo statut brežiške krajevne skupnosti vseboval tudi predpis o grbu. občani so se na zboru odločili, naj j>o to grb mesta Brežic in ne grb krajevne skupnosti Brežice - mesto. Ni ZANIMANJA — Mladi delavci j* slabo odzivajo na pobude sindikata, da bi si sleherni med njimi pridobil osnovno splošno izobrazbo in oo delu dokončal osemletka Večer-"° »olo organizira delavska univerza, Pa je število prijavljencev vsakič ouvisno le od osebnih odločitev in sebnega pogleda na izobraževanje, ostaja v tozdih še vedno precej ae-“Vcev brez prepotrebnega osnovno-solskega znanja. POPUST ZA DELAVCE - Odkar “Miavilišče Čateške Toplice prodaja J^topnice za kopanje v termalnih oazemh po znižanih cenah, več kot Polovico zaposlenih v občini izkopa ugodnost, za katero je dal pobudo sindikat BREŽIŠKE VESTI ja, ker ga izvajalec ne utegne sproti uresničevati po vsej občini Mesto pa kazijo še druge stvari, ki bi jih z večjo zavzetostjo hišnih svetov lahko obvladovali brez hujših težav. Na zadnjem zboru je bilo namreč veliko pripomb glede zapuščenosti okolice stanovanjskih blokov, zlasti naselja pri domu JLA. Nekateri razpravljalci so menili, da bi morala za redno košnjo zadostovati sredstva iz prispevka za m estno zemljišče, zvedeli pa so, da se tega denarja zbere na leto komaj 180 tisočakov in da ta vsota nikakor ne zadošča za vzdrževanje vseh javnih površin. Razen tega v prihodnje krajevna skupnost ne bo več razpolagala s tem denaijem, ker računajo, da se bo stekel v blagajno SIS za komunalno dejavnost. Rešitev so prisotni nakazali v dogovarjanju in večji angažiranosti stanovalcev oz. hišnih svetov. Cestna služba zdaj namreč res vzdržuje nekaj zelenic ob glavnih ulicah, če pa bi ji naložili skrb za vse mesto, bi ji morali zagotoviti tudi denarne vire. Pa še potem je vprašanje, če bo to zmogla, ko vemo, da je še z modernizacijo cest v zaostanku. INŠPEKTORAT POROČA Za sejo občinske skupščine v Brežicah, ki je sklicana za 6. julij, so delegati me d drugim dobili tudi poročilo o delu medobčinskega inšpektorata s sedežem v Krškem. Se-stavljalci v njem omenjajo, da kršitve v brežiški občini izstopajo, da so primeri boli vpadljivi kot drugod. Izvršni svet predlaga delegatom, naj se pripravijo na razpravo in naj s posebno pozornostjo spregovorijo o zapiranju trga, o težavah glede smetišča, o nedovoljeni obrti in črnih gradnjah ter o problemih v zvezi z odpadnimi olji DEŽ JE PONAGAJAL V Pišecah letos niso imeli sreče, ko so pripravljali gasilski dan. Napovedali so ga 11. junija pa jim je vse račune prekrižal dež. Za nov datum se niso mogli odločiti, ker je prireditev ta mesec veliko. Skelnili so nekoliko počakati in organizirati le proslavo 70-letnice obstoja doma čega gasilskega društva. V MUZEJU — Ta m^sec se izteka sezona obiskov šolskih skupin v Posavskem muzeju v Brežicah. Po ogledu zbirk si šolarji vsakič izberejo za spomin še razglednico ali brošuro o Brežicah (Foto: J. Teppey) DESETO LETO PRAVNE POMOČI Na službo za pravno pomoč pri občinskem svetu Zveze sindikatov v Brežicah se obrača vsako leto nad 500 delavcev in njihovih družinskih članov, članov ZZB NOV, upokojencev, invalidov ter drugih občanov in pravnih oseb. Prizadeti prosijo za nasvete, pojasnila, za sestavljanje vlog, ugovorov, tožb in pritožb. Pravna pomoč je brezplačna. Služba rešuje zadeve s področja delovnih razmerij, invalidskega, pokojninskega in zdravstvenega varstva, pomaga pri stanovanjskih in premoženjskopravnih zadevah, daje nasvete pri oporokah in drugih družinskih zadevah. LETOVANJE V PROGRAME Delovni kolektivi v brežiški občini trenutno nimajo veliko možnosti za organizirano letovanje ob morju. Za vključitev v Počitniško skupnost Krško lani ni bilo enotnega odziva, zato sindikat ni uspel z akcijo po skupni graditvi počitniškega središča na Lošinju. Najdlje so prišli tisti kolektivi, ki sami nakupujejo ležišča, to sta Gozdno gospodarstvo in Agraria. V Savudriji pa so možnosti omejene in ni mogoče računati na povečanje zmogljivosti 1 Uspehi prikrivajo težave _______Izgube v gospodarstvu večje kot lani - Ponovno pojavi nelikvidnosti »Medkongresna“ konferenca ZK krške občine, ki je ocenjevala Se trime8e^» gospodarjenja v združenem delu, je morala g0„^T?at. opozoriti, da razveseljivi lanskoletni kazalci o napredku vaio • ajCn^a’ republiška poprečja, lahko koga uspa- J ui da se v njih skriva tudi marsikaj narazveseljivega. Ker se ■ Ve ^Ponavljajo skorajda vedno v enih in istih tozdih, so zato ie i pristopa. Boljše počutje _za stroji ^ Lisci humanizirajo — delo__________________ r J>rost°re, v katerih delajo kon-j^-ionarke v tozdu tovarne Jr^.na Senovem, znova spre-/“nJajo. Zvedeli smo, da z grad-nuni in drugimi deB uresniču-načrt za humanizacijo de-** pogojev, ki ga je naredil Zv°jni sektor matične delovne r ®a^acije. Preurejanje bodo jjčali do 1. septembra letos, spremenjenimi in dodatnimi r°stori bodo na Senovem okrožili tehnologijo proizvod-Poskrbeli pa bodo tudi za JjOdnejšo mikroklimo delovnih o »torov. To pomeni, da bodo ^Kotovili stalno svežino zraka in - - enakomerno temperatu-fkozi vse leta .Drugačna notranja oprema pa J bi omogočila preobrat od in-ne*tr*jskega počutja do sprošče-3a’ za vse kar najbolj ugodneje 'ttdušja. Po tem prvem korala naj bi prinesli nadaljnjo Ij ^nizacijo še nekateri stro-t yni nasveti institucij, ki se s j« Problemi dalj časa ukvaija-. !n ki so na tem področju za-jfcžile že nekaj uspešnih {zbolijo • Ob tem je prav, če zapiše-da so del sredstev za predane novosti v senovski Lisci ?8otovile s solidarnostnim zdru-^njem vse temeljne organiza-združenega dela. KRŠKI Tednik Tako smo slišali, da so izgube po skupni vsoti presegle lanske v enakem obdobju, da akum ulativnost nenehno pada in da se ponovno pojavlja nelikvidnost Ob tem se je kot rdeča nit v razpravi vlekla misel, naj tokrat konferenca o obravnavani problematiki ne bi sprejemala novih sklepov, marveč naj bi pričeli hitreje in bolj odgovorno ter dosledno uresničevati tisto, kar so že sklenili in za kar so se že dogovorili Kvantiteten napredek, predvsem OCENA IN DOGOVOR Včeraj je bila sklicana skupščina občinske organizacije Zveze sindikatov v Krškem. Na dnevnem redu je bila ocena štiriletnega dela občinskega sveta in njegovih organov in dogovor o delovnih usmeritvah za novo mandatno obdobje. BO TO POMAGALO? V krški občini se že več let ubadajo z izredno visokim bolniškim staležem. Da bi izostanke vsaj nekoliko zmanjšali, bodo ponovno vpeljali nadzor bolnikov na domu. Razen tega naj bi ves čas zdravljanja predpisoval bolniški stalež isti zdravnik. Delovne organizacije pa se bodo poslej več posvečale socialnim razmeram zaposlenih, ker ugotavljajo da neurejen socialni položaj delavcev močno vpliva na izostanke. VEČJE STANARINE Z julijem se bo podražila najemnina družbenih stanovanj. V krški občini bodo stanarine v stanovanjih brez centralnega ogrevanja dražje za 25,22 odst, najemnine za stanovanja s kotlovnicami pa povprečno za 38,12 odst. Tak predlog je dal skupščini svet samoupravne enote za upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskim skladom. v industriji, bo treba čnnprej spremeniti v ..kvaliteto", ko naj bi nove proizvodne zmogljivosti poleg večjega celotnega prihodka zagotovile vendarle tudi večji ostanek dohodka. V kolikšni meri lahko to dosežejo z boljšo kadrovsko in štipendijsko politiko, ni moč natanko napovedati, vendar postaja prav zamujeno na tem področju že danes ena izmed poglavitnih ovir na poti k še boljšemu gospodarjenju. Ponoven skromen razpis kadrovskih in drugih štipendij je kaj slabo spričevalo za vse dosedanje dogovore o kadrovski politiki, zato bo nujno komuniste v združenem delu v največjem številu vključiti med tiste, ki bodo reševanje te problematike končno postavili na trdne temelje z daljnoročnim načrtovanjem. Z. S. KRŠKE NOVICE VISOK PRESEŽEK - Posavsko--dolenjska mladinska brigada na gradnji proge Šamac-Sarajevo je v prvi dekadi začrtano delo močno presegla in n ormo izpolnila 240 odst, kar jo je uvrstilo na prvo mesta Pričakujemo, da bodo tako uspešni tudi brigadirji, ki so iz krške občine odšli v nedeljo na zvezno akcijo ..Kozjansko 78 . UPRAVIČENA KRITIKA -Novoizvoljenim delegatom za zbore občinske skupščine in skupščine SIS, oziroma predsednikom teh delegacij, je lahko udeležba na seminarju, ki sta ga zanje pripravila OK SZDL in občinski sindikalni svet, kaj slabo spričevalo: od ponedeljka do četrtka v minulem tednu so le redko kje zabeležili polovico „po-vabljenih“, kljub prošnjam in opozorilom, naj bi nihče ne manjkal! VŠTRIC KONGRESU - Tudi v krški občini 11. kongresa ZKJ niso spremljali samo kot poslušalci poročil o njegovem poteku, marveč so med njim pripravili dve pomembni seji, neposredno povezam z vprašanji, ki so jih obravnavali v Beogradu. Tako so na seji članov konference ZK ocenjevali trimesečno gospodarjenje in uresničevanje določil zakona o združenem delu, občinska konferenca SZDL pa je pripravila posvet o uresničevanju samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev v temeljni organizaciji kooperantov krškega ..Agrokombinata". Skupaj močni Pobuda telesnokulturne skupnosti: obveznice za športno dvorano! Izvršni odbor občinske telesno-ku lt urne skupnosti se je po delovnih organizacijah že obrnil na delovne ljudi s prošnjo, da tej skupnosti podarijo prejete obveznice posojila za ceste. Z denarjem, zbranim s to solidarnostno akcijo, nameravajo pospešiti gradnjo prepotrebnih športnih objektov v občini Po srednjeročnem načrtu je v Sevnici predvidena gradnja bazena, večnamenske dvorane in športnih igrišč. V Krmelju naj bi ravno tako zgradili športno dvorano in dopolnili igrišča. Do pobude za podarjanje obveznic je, kot smo že poročali, prišlo iz želje, da bi v Sevnici zgradili večnamensko športno dvorano. Kot je znano, v vsej občini ni pokritega prostora, ki bi lahko sprejel več kot 400 gledalcev. V novi dvorani naj bi bilo prostora vsaj za tisoč ljudi V njej bi lahko prirejali poleg športnih tudi kulturne in zabavne prireditve ter zborovanja. Kot poudaijajo v lepaku, je gradnja več kot nujna -otroci se lahko igrajo dejansko samo na cesti Izvršni odbor ima že natiskana priznanja, ki ga prejme vsak darovalec obveznic. Predvideno je, da bodo imena darovalcev častno izobešena v novem objektu, kot ob vsaki podobni akciji je tudi ob tej pomemben že začetek. Pobude prvih darovalcev je najboljša spodbuda drugim. Prvi odmevi so ugodni O odzivu bomo še poročali. A. Ž. ŠPORTNI DAN V „LISCI“ Zadnjo soboto je komisija za . ort pri OZD Lisca organizirala IL tradicionalno srečanje delavcev Lisce. Navkljub slabemu vremenu se je športnega srečanja udeležilo okrog 400 elanov kolektiva. Rezultati: kros: 1. Senovo, 2. Krmelj, 3. Sevnica; vrv: 1. Senovo, 2. Zemun, 3. Krmelj; streljanje: L Zagorje, 2. Se vnica, 3. Ze mun; odbojka: 1. Krmelj, 2. do 3. Sovnica in Senova Organizatorji so pripravili tudi množčni trim pohod na Lisco, ki so se ga udeležili delavci iz vseh tozdov. OBVEŠČENOST PA TAKA! Na prvi letošnji tribuni sevni-škega kluba samoupravijalcev je skušal predavatelj Rebolj iz Ljubljane z neposrednimi vprašanji razgibati sicer redke poslušalce. Med drugim ga je zanimslo, kakšna lokalna sredstva obveščanja uporabljajo. Jože Jeke, predsednik občinskega sindikalnega sveta in sekretar občinske skupščine, je povedal, da imajo v občini lokalno radijsko postajo in še nekaj prostora (toliko kot ga sofinancirajo, op. ur.) v ,.nekem" Dolenjskem listu, nato pa je predavatelj brž povprašal, kolikokrat na teden ta radio oddaja. Odgovor je bil, da enkrat aH dvakrat Predavatelj Rebolj je zatem hitro izračunal, koiiko informacij bi lahko spravili v eter, če bi radio še bolj izkoristili za obveščanje. Kaj bi šele dejal, če bi slišal, da sevniški radio oddaja nadvse prizadevno že nekaj let trikrat na teden, od letošnje pomladi pa celo štiri-tat? A. Ž. REVIJA SPRETNOSTI - Za šolarji je še eno bolj ali manj uspešno šolsko leto. Da je bilo več dobrega so pokazali minuli petek člani številnih vrst sevni-škega Partizana (prva slika), v soboto pa so nastopih na telovadni akademiji vsi učenci boštanjske šole (na sliki: uspešen seskok). (Foto: Železnik) »Dolenjski list« v vsako družino STOPNJUJEJO DEJAVNOST Konec tedna je klub samouprav-Ijalcev po zadnji skupščini izvedel prvi seminar za predsednike osnovnih sindikalnih organizacij. Razveseljivo je, daje bilo kar 45 prisotnih. Znano je, da je bila še po tretjem poskusu skupščine tega luuba sklepčnost vprašljiva. Samo delo dokazuje, da je vseeno zanimanje za delo kluba. V torek so v dvorani gasilskega doma priredili prvo javno tribuno. SEVNIŠKI PABERKI BREZ VARSTVA? - Občudovalci sevniškega gradu trenutno lahko občudujejo popolna vrata na obsežno grajsko livado le v barvni brošuri, ki je izšla ob 154etnici Jutranjke. Eden od lepih kamenitih stebrov je žalostno nametan za grajskim zidom, kjer so prislonjena tudi lepa kovinska vrata, če jih že ni kdd odpeljal k svojemu vikendu. V obzidju zevajo na stežaj odprta vratca z varovalkami, števcem in preklopno uro - v izzziv takemu in drugačnemu vremenu. Javna sramota je, da grad očitno, sedaj ko zaradi starosti ne more več tja tako redno prizadevni Jože Smodej, nima več pravega varstva, čeprav ima kulturna skupnost poklicnega tajnika. u poči je b: DELAVSKA PROSLAVA - V ičastitev dneva samoupravijalcev bila v torek v sevniškem gasilskem domu proslava, katere značilnost je bil nastop številnih delavskih kulturnih skupin, od sevniške Lisce do Krmelja. ,z KKVNI&EI VKNTiVH I Povrtnine - dodatni kmečki dinar Bo letošnja letina kumaric boljša od minulih dveh? Dohodkovni odnosi mi surovinami, nenasiten požiralnik raznovrstnih vrtnin. Znano je, da je organiziranje Trebanjska Kmetijska zadruga ima sklenjene dolgoročne pogodbe s predelovalno industrijo za vrsto vrtnin. V nadaljnjih načrtih dajejo takšni kooperaciji precej poudarka predvsem zato, ker omogoča smotrnejšo izrabo časa in zemlje kooperantov. Žal pridelovalci kumaric zadnji dve leti niso imeli kaj dosti sreče z letino. Če jim nasadov ni oklestila toča, jim je pridelek skrčila suša. Kot pravi direktor inž. Slavko Nemanič, so bili kmetje lani za pridelek, kolikor ga je pač bilo, zadovoljni z izkupičkom. Odkup je bil dobro organiziran, vedno so se držali dogovorjenega odvzema, tudi cena je bila primerna. V zadrugi opozarjajo na to, da bi kazalo razširiti še druge kulture. V mislih imajo češnje; izkušnje iz Pomurja kažejo na Vredno ogleda Prednost potovanjem po domovini lep dohodek pri pridelovanju ijšil Tveganje je pri hrenu še poseb- hrena na manjših površin; vanju inah. no majhno, dohodek pa nadvse ugoden. Svoje čase je bila okolica Velikega Gabra znana po pridelovanju če bule. Ob organiziranju kakršnekoli dodatne pridelave ne pozabljajo, da se je treba lotevati le tistega, za kar je na kraju na voljo tudi ustrezen kupec. Velik obet pomeni načrtovana tovarna hrane ljubljanske Kolinske. V njej naj bi brez težav poskrbeli za 500.000 obrokov. Tovarna bo, posebno ob primerjavi s sedanji- To pomlad je bil Bojan Kolenc, družbenopolitični in društveni delavec z Mirne, vodja dvodnevnega izleta trebanjskega združenja samostojnih obrtnikov po Bosni Gostilničar Kolenc gleda na vse tudi skozi očala turističnega delavca. Vseeno daje prednost popotovanjem po domovini, saj imamo mnogo neprecenljivih lepot z bogatim kulturnim in borbenim izročilom vrednih ogleda. Tako je menil tudi, ko so pripravljali izlet obrtnikov. Na pot je krenilo enajst avtomobilov. V pičlih dveh dneh so prevozili nad 800 km. „Nihče ni čutil prevelike utrujenosti, vse je šlo bre^ najmanjše okvare. Vso pot smo {--evozili v koloni Med drugim smo bili v Drvarju, Jajcu in na legendarni Kozari,“ pripoveduje Kolenc. Kar največ le.;>ot je seveda spravil tudi na ban 'i filmski trak. „Za najmanj četrturni film bo prav gotovo," pravi drobnih pridelovalcev dolgoročnejša naloga kot izgradnja same tovarne. Zato že sedaj opozarjajo na to možnost A. ŽELEZNIK MOKRONOG PRAZNUJE Prvega julija slavi krajevna skupnost Mokronog svoj praznik v spomin na številne akcije partizanov v tem trgu. Letošnja proslava bo na sam spominski dan, v soboto, ob 19. uri na gradu. V. kulturnem sporedu bodo nastopili mokronoški šolarji, folklorna skupina in pevski zbor. Slavnostni govornik bo predsednik sveta KS Tone Koščak. Ob tej priliki bodo podelili petero bronastih priznanj OF. Priznanja bodo prejeli: Anton Popit, Lučka Dreža, Olga Janežič, Marjan Uhan in Franc Gregorčič. Iz kraja v kraj NIKOLI NE VEŠ - Ko se je šent-ruperška delegacija vrnila z zadnjega zasedanja občinske skupščine, so doma brž povprašali zakaj krajevna skupnost ni sprejela sklepa o pristopu h komunalni skupnosti Tačas pa je v kraju že potekal sestanek, DOM SLOGE — Lovci iz Velikega Gabra so prišli do lepega doma ob izdatnem udarniškem delu. kjer so razpravljali o pristopu. Predsednik Zgonc je delegatom pojasnil, da se prej ni upal podpisati sporazuma o pristopu, zakaj človek nikoli ne ve, če ne bi to potegnilo za seboj kakšne obveznosti Znano namreč je, da sosedje na Mirni še sed« nimajo zadovoljivega odgovora od komunalne skupnosti, kaj je z denarjem za komunalno opremljanje Roj, Sentruperčani pa so to pomlad zložili skoraj milijardo starih dinarjev za asfaltiranje svojih cest • MOGOČNA ČRPALKA - V mirenskem kopališču lahko hitro izpraznijo in tudi ponovno napolnijo veliki bazen. Tega seveda ne bi zmogli zgolj z naravnim pritokom. Že pred časom so namreč vgradili močno črpiilko, ki zmore potisniti v bazen kar 7.000 litrov vode v minuti TREBANJSKE NOVICE ISKR A-AVTOMATIKA, Ljubljana, n. sub. o. TOZD ELA Novo mesto, n. sub. o. objavlja naslednja prosta dela in delovne naloge: 1. PLANER-ANALITIK 2. REFERENT ZA ŠTEVILČENJE * 3. NORMIREC 4. TEHNOLOG 5t ANALITIK ŠTUDIJA DELA & STRUGAR 7. PLOSČINSKI BRUSILEC 8. KOPIRNI BRUSILEC Pogoji: pod 1) višja šola ekonomske ali organizacijske smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 2) tehniška srednja šola strojne ali elektro smeri, 2 leti delovnih izkušenj pod 3) tehniška srednja šola elektro ali strojne smeri, 2 leti delovnih izkušenj pod 4) tehniška srednja šola elektro ali strojne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 5) višja šola organizacijske ali ekonomske smeri pod 6) kovinostrugar, 2 leti delovnih izkušenj pod 7) poklicna šola kovinarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj pod 8) poklicna šola kovinarske stroke, 1 leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave na naslov: ISKRA—AVTOMATIKA, TOZD ELA, Novo mesto, Ragov-ska 7a, v 15 dneh po objavi rsim SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO, Delovna skupnost skupnih služb, objavlja nas'ednja prosta dela in opravila: 1. VODJA INTERNE BANKE POGOJI ZA SPREJEM: 1. — končana ekonomska fakulteta - poznavanje bančnega poslovanja ter praksa na vodstvenih delovnih mestih v bančništvu Kandidat bo pridobil lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem trimesečnega poizkusnega dela. Ponudbo z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi sprejema 15 dni po objavi SGP »PIONIR", Kadrovska služba, Kettejev drevored 37. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. Šolski center sevnica - dsss objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas: MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja izobrazba in 2 leti delovnih izkušenj v finančni in materialni stroki — nepopolna srednja izobrazba in 5 let delovnih izkušenj v finančni in materialni stroki. Prijave z dokazili pošljite na naslov v 15 dneh po objavi. Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve občinske skupščine Novo mesto RAZPISUJE prosta dela in naloge: RAVNATE UA OSNOVNE Dolenjske Toplice. SOLE »BAZA 20' POGOJI: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po prvem odstavku 89. člena zakona o osnovni šoli, biti družbeno politično razgledani, moralno politično neoporečni, ter imeti organizacijske sposobnosti za navedena dela in naloge. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve pri občinski skupščini Novo mesto. »LABOD" TOVARNA OBLAČIL NOVO M ESTO Kadrovsko-socialna služba »LABOD" tovarna oblačil Novo mesto. Delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1. SALDAKONTIST KUPCEV Pogoji: — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delih — poizkusno delo traja tri mesece 2. FAKTURIST Pogoji: — nižja strokovna izobrazba, administrativne smeri — najmanj 2 leti izkušenj na podobnih delovnih nalogah — poizkusno delo traja 2 meseca Vloge z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovsko-socialna služba »Labod" Novo mesto. Cesta herojev 27, 15 dni po objavi. LICITACIJA! KMETIJSKO GOSPODARSTVO DOB PRI MIRNI Prodaja na javni licitaciji naslednja osnovna sredstva: TRAKTOR STEYER 28 KS, TRAKTOR FERGUSON 35 KS, Z NAKLADALCEM PEŠCI, FERGUSON KOSILNICO (PRIKLJUČEK). ROČNO KOSILNICO BCS, DROBILEC ZA KAMENJE Z DIESEL MOTORJEM IN NAKLADALEC HIA P. Licitacija bo 8. 7. 1978 ob 8. uri na dvorišču Kmetijskega gospodarstva Slovenska vas, Dob pri Mirni na Dolenjskem. SPLOSNO GRADBENO PODJETJE »PIONIR" NOVO MESTO, TOZD LESNI OBRAT, objavlja prosta dela in opravila: 1. 2 NK delavca za delo v strojni delavnici 2. 2 NK delavca za sestavo furnirja POGOJI ZA SPREJEM: 1. in 2. končana ali nedokončana osnovna šola Ka ndidati bodo pridobili lastnost delavca v združenem delu za nedoločen čas, s polnim delovnim časom in s pogojem tri mesečnega poizkusnega dela. Ponudbo z opisom dosedanjega dela, življenjepisom in dokazili o izobrazbi, sprejema 15 dni od objave SGP »PIONIR" kadrovska služba, Kettejev drevored 37. Kandidati bodo o rezultatih razpisa obveščeni v 30 dneh po zaključku oglasa. KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE »NOVOGRAD" NOVO MESTO, n.sub.o. objavlja naslednja prosta dela in naloge: - V TOZD VODOVOD IN KANALIZACIJA 1. POMOČNIKA DIREKTORJA 2. VODJO NOVOGRADENJ 3. INKASANTA Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: - gradbeni tehnik ali geometer s 5 leti delovnih izkušenj in opravljenim strokovnim izpitom. pod 2: - gradbeni tehnik ali geodetski tehnik s 3 leti delovnih izkušenj pod 3: - poklicna šola in najmanj šest mesecev delovnih izkušenj Kandidati za objavljena dela in naloge naj vložijo prijave v 15 dneh od dneva objave na naslov: Komunalno in gradbeno podjetje »Novograd" Novo mesto, Kadrovska služba, Germova 3. Prijavljeni kandidati za objavljena dela in naloge bodo obveščeni o izidu izbire v roku 30 dni po preteku roka objave. Komisija za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto RAZPISUJE \ prosta dela in naloge: RAVNATELJA ZDRAVSTVENE ŠOLE NOVO MESTO POGOJI: Kandidati morajo izpolnjevati pogoje po 56. členu zakona o srednjem šolstvu, biti družbeno politično razgledani, moralno politično neoporečni ter imeti organizacijske sposobnosti za navedena dela in naloge. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in dokazili o strokovni izobrazbi in delovnih izkušnjah je treba poslati v 15 dneh po objavi razpisa komisiji za volitve in imenovanja ter administrativne zadeve skupščine občine Novo mesto. NOVOLES TOZD »SIGMAT' BRESTANICA razpisuje JAVNO LICITACIJO za prodajo GOSPODARSKEGA POSLOPJA - bivše delavnice v centru Brestanice. Prostori so primerni za opravljanje obrtne dejavnosti. Izklicna cena je 133.938,35 din. Licitacija bo v petek, 7. 7. 1978 ob 8. uri zjutraj na objektu. Podjetje za PTT promet Ljubljana n.sol.o. Ljubljana TOZD Poštno prometni center Ljubljana, Trg OF 5 objavlja VEC PROSTIH DEL IN NALOG DELAVCEV V POŠTNEM CENTRU Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: za dela v usmerjanju poštnih pošiljk da imajo srednjo oziroma nepopolno srednjo šolo PTT, splošne ali druge smeri IN VEC PROSTIH DEL IN NALOG DELAVCEV ZA DELA V IZMENJAVI SKLEPOV IN PAKETOV Delo je v izmenah. Za vsa dela je določeno trimesečno poizkusno delo. Pismene prijave sprejema splošna služba TOZD Poštno prometni center Ljubljana, Trg OF 5 do 12. 7. 1978. SIS za varstvo pred požarom občine Krško Izvršni odbor SIS in OGZ razpisujeta prosto delovno mesto ADMINISTR ATORJA(-KE) Pogoji: 1. dovršena administrativna šola z znanjem strojepisja 2. samostojno vodenje administracije 3. poskusna doba 3 mesece Osebni dohodek po družbenem dogovoru. Rok prijave 15 dni po objavi na gornji naslov. LICITACIJA! INDUSTRIJA MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO — TOZD Tovarna opreme Mirna razpisuje na podlagi sklepa delavskega sveta LICITACIJO za odprodajo odpisanih in iz uporabe že izločenih osnovnih sredstev. Licitacija bo v prostorih TOZD-a na Mimi dne 3. 7. 1978. Za družbeni sektor bo pričetek ob 13. uri, za ostale interesente ob 14. uri. OBČINSKO SODIŠČE V NOVEM MESTU objavlja LICITACIJO za prodajo starega pohištva in rabljenih pisalnih strojev. Licitacija bo v ponedeljek, 3. julija pred sobo 70 ob 9. uri. TECTYL CENTER ZUNANJA IN NOTRANJA ZAŠČITA VOZILA -BREZSKRBNOST VOZNIKA IN DOLGO ŽIVLJENJE NJEGOVEGA JEKLENEGA KONJIČKA/ 4-letna GARANCIJA ZA ZAŠČITO VSEH NOVIH VOZIL. TECTYL PETER PERDEC avtomehanik Pod Trško goro 90 Novo mesto telefon: 22-372 Strokovno opravljeno delo — konkurenčne . cene! _ POGANSKO LEBNIH CENAH!^ 9 *NEX ADR,E na Počitnice v SONČNO TUNIZIJO 8—dnevi paket (letalo, 7 polnih penzionov, letališka taksa, transferji) SAMO 3.490 din. Za otroke znatni popusti, odhod vsak torek od 11. julija 1978 dalje. TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji in ZDA. LONDON, 3—krat na teden za posameznike. INTEREXPORT LJUBLJANA $ INEX Potovalna agencija PRIJAVE IN INFORMACIJ^ INEX, Novo mesto, Novi trg tel. (068) 23-773 „c te, INEX, Ljubljana, Titova 25/ (061) 312-995 in 327-947 INEX, Maribor, Volkmerjev P’ hod 4, tel. (062) 24-571 . IZLETNIK Celje, Velenje Žalec TELEVIZIJSKI SPORED i*etek, 30. vi. 1© trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 J*.05 OBZORNIK JU5 O STR ŽE K, nadaljevanje in Konec ^•45 O VISOKEM KRVNEM PR1- flSKU V okviru petkovih oddaj o j^stveni vzgoji bo tokrat na Poredu filmski prispevek o visokem T^em pritisku, torej o bolezni, ki planeš množično kosi življenja Mi. Oddajo o tej bolezni, o °erSnji skrbi za človekovo zdravje, opuščanju škodljivih razvad in Podobnem so ljubljanski televizijci "'Pravili skupaj s tovarno Lek in Ravniki Bolnišnice dr. Petra Der-o Ja- Slišali bomo vrsto zanimivosti ^ciji za odkrivanje in prepreče-visokega krvnega pritiska pa o značilnostih te bolezni in njenih vzrokih (preveč sladkorja in maščob v krvi, kajenje, zmanjšana telesna dejavnost, čezmerna telesne teža, dolgotrajna živčna napetost). 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 GOSTITELJI IN GOSTJE 21.05 RAZGLEDI: ODTRGANA VEJICA VENE Prištinski televizijci so pred kratkim obiskali Albance Arbreše, ki že 400 let živijo v Kalabriji. Zakaj so se preselili v Južno Italijo? Na to vprašanje bo skušala odgovoriti oddaja, ki bo posegla tudi v čase Skenderbcgovega vojskovanja, izvedeli pa bomo tudi, kako danes živijo Arbreši, kakšne pravice imajo do svojega jezika, kulture in še česa. Slišati je namreč glasove, da ta vejica albanskega naroda vene. 21.40 R. Graves: JAZ, KLAVDIJ Klavdij je postal cesar. Najprej se odloči, da bo maščeval Kaligulovo smrt; podpiše obsodbo za Kasija, morilca cesarja, njegove žene in hčerke. Tako se je uresničila še druga Livijina prerokba. Klavdijeva želja po republiki je z leti usihala. Ljudje so imeli cesarja sprva radi, Robota. 1. VII. trgovska hiša maximarket‘ Ljubljana I }ljO OBZORNIK j/-45 3i. športno prvenstvo la,’ Prenos iz Splita jo, RISANKA TV DNEVNIK h.,® F. Vlček - P. Borovička: ^Tarja nii <*ran,s*ca nanizanka z gor-naslovom obsega enajst zabav-p, Gre za pripoved o bivšem em nadzorniku Evženu Humlu, „Po zdravnikovem nasvetu in na^VarjanJu zeta> v°znika taksija, y Wavi dobro kupčijo - kupi hišico j. uešnovi, vasi v osrednji Češki, junak nanizanke je Bohouš **r, nekdanji monter, ki pozna . e* od Prage do Bagdada. Zaposlen v trešnovski kmetijski zadrugi in s~*nuje v Hum lovi hiši. Po značajih ^ si junaka popolnoma različna, _ °už je prijazen, vselej pripravljen pomagati vsakemu, Humi pa je nezadovoljnež, ki nikomur ne zaupa, povsod išče prepir in dela zdrahe. To značajsko nasprotje poskuša dobrodušni Bohouš premostiti s potrpežljivostjo in dobro voljo. Z njegovo pomočjo Humi kmalu naveže stike z vaščani, jim pomaga pri delu in se počasi navaja na vaško življenje. Bohouš in Humi izgladita vrsto nesporazumov med zadružniki, udeležujeta se kulturnih prireditev na vasi, končno pa sta celo priči na poroki Humlovega vnuka z vaško frizerko. Po scenariju F. Vlčka in P. Borovičke je nanizanko zrežiral znani češki filmski ustvarjalec František Filip, glavne vloge pa igrajo Jiri Sovak, Josef Kemr, Jana Hlavačova, Josef kasneje pa so ga zaradi njegove pohlepne in pohotne žene Mešali ne začeli sovražiti. Za Mesalinino po-hujšljivost so vedeli vsi, le Klavdij je bil slep in gluh za njena početja. Herod, prvi cesarjev svetovalec, odide iz Rima. Klavdij ustreže ženi in na Herodovo mesto pride lepi Apij Silan, v katerega je zaljubljena Mcsalina. Slednja si zaman prizadeva, da bi osvojila novega svetovalca, zato ga obtoži izdaje in Klavdij podpiše zanj smrtno obsodbo. 22.30 TV DNEVNIK 17.00 31. športno prvenstvo JLA (prenos iz Splita) - 18.30 Zagrebška kronika — 18.45 Zabavnoglasbena oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kulturni mozaik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 31. športno prvenstvo JLA (reportaža iz Splita) - 21.35 Portreti - 22.05 Srečanje študentov glasbenih akademij v Rovinju - 23.00 Književni klub Vinklar, Josef Vetrovec, Jirina Boh-dalova in Vladimir Menšik. 21.00 OLIVER,film Film Oliver je edini glasbeni film angleškega režiseija Carola Reeda, ki ga poznamo zlasti po izvrstnem filmu Tretji človek. Slednjega je posnel po literarni predlogi Grahama Greena, Oliverja pa po Dickensovem romanu Oliver Twist. Film je posnet v pbliki musicala, zato je režiser posvetil veliko pozornost glasbenemu in baletnemu delu. V Oliverju, ki je nastal pred desetimi teti, igrajo Mark Lester, Oliver Reed, Shani Wallis in drugi. 23.20 TV DNEVNIK 23.35 625 lb.40 Jugoslavija: Romunija (prenos rokometne tekme) - 18.15 TV novice - 18.30 Narodna glasba -19.00 Izobraževalna oddaja - 19.30 TV dnevnik - 20.00 G. Verdi: Traviata (1. del opere) - 21.10 24 ur - 21.15 TV esej: Ivo Andrič -študent v Krakowu - 21.50 Športna sobota nedelja, 2. vii le I POROČILA ijj-ro NEDELJSKO DOBRO RO: PEVSKI TABOR 77 lanjt sP°redu bo sedmi del oddaje o nastopu pevskih zborov v dva t Pri Stični, čez približno Pa bodo televizijci začeli *■- . Jat» reportažne zapise z le- UdejJ'"®a Pevskega tabora, ki se ga je nv ?■ °*c°tt 120 pevskih zborov 9.25 625 in pevcev. C0VlC Vitezovič: DIMITRIJE TU-,0° HUnterjevO ZLATO •o ^ -Jevanko z gornjin naslovom V) Avstralci Trinajst zgodb "“»zalo pionirske čase nasejje- L. OolinA Hm 70 Xaea w\ |j| ki so na moč podobni osvajanju ameriškega Divjega zahoda, zato ne bo manjkalo niti zlatokopov niti streljanja, le da bo mrtvih in sploh nasilja precej manj ko v tovrstnih ameriških nadaljevankah. Glavni avstralski junak bo Scott Hunter, ki ga igra Andrew Hawthom. 11.30 LJUDJE IN ZEMLJA Dva junijska dogodka bosta vplivala na usmeritev kmetijstva: XL kongres ZKJ in občni zbor Zadružne zveze Slovenije. O tem vplivu bo poročal prvi prispevek. Kakšna je moja zadruga? Na to vprašanje bodo skušali odgovoriti člani trebanjske Kmetijske zadruge. Sledil bo prispevek o vlogi hranilno-kreditne službe pri posodabljanju kmetijstva, televizijci pa so obiskali tudi vinogradniško skupnost v Bučah na Kozjanskem. 12.30 POROČILA 14.00 AVTOMOBILSKA DIRKA FORMULE 1 ZA VELIKO NAGRADO FRANCIJE 15.30 Športna poročila 15.35 OKROGLI SVET 16.00 NASTOP ANSAMBLA ROLLING STONES 17.50 GLINASTI GOLOB, film Po filmih Cmi biser, Košček modrega neba, Zgodnja jesen in Glasujem za ljubezen je režiser Toma Janič pred dvanajstimi leti posnel še Glinastega goloba, nato pa je opustil filmsko ustvarjalnost Na kratko o vsebini zadnjega Janičevega filma: Ilegalec kljub mučenju ni izdal tovarišev in načrta o izvedbi drzne diverzije. Gestapovci so ga vseeno izpustili, to pa je spravilo v dvom ile-galčeve tovariše. Izpuščeni je postal tarča gestapovcev, ki so ho teh prek njega izvedeti kaj več o akciji, katero so le slutili, sumničenje ilegalcev pa je bilo tako veliko, da so, sicer nedolžnega tovariša obsodili na smrt V glavnih vlogah nastopajo Zoran Radmilovič, Bata Zivojinovič, Stojan Arandjelovič, Antun Nalis in Dušan Janičtfevič. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 K. Klarič: S POLNO PARO 21.05 OD SUTJESKE DO GA- TAČKEGA POLJA 21.25 TV DNEVNIK 21.40 PORTRET MIRA STREŽA- JA 2zoo Športni pregled 8.55 Poročila - 9.00 Oddaje za JLA - 12.00 Poročila - 16.40 Jugoslavija: SZ (prenos rokometne tekme, med odmorom reportaža s konjskih dirk) - 18.15 Real: Evropa (prenos košarkarske tekme iz Madrida) -19.45 Kratek film - 20.00 Bojevniki sonca - 20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film EDELJEK, 3. VII. trgovska hiša maximarket Ljubljana I n Kmetijska oddaja 'Au obzornik ^ britanska enciklope- Mladi za mlade g ^sanica % jv dnevnik IfAMBNJAVA, 1. del | tajska nadaljevanka z gor- njim naslovom je nastala iz obsežnega gradiva, ki je bilo posneto za celovečerni film Dekliški most Slednjega smo si že lahko ogledali v kinematografih, 1976 je bil prikazan na Festu, na puljskem festivalu pa je isto leto dobil nagrado Cidalc. Kot najboljši filmje bil Dekliški most proglašen na srečanju filmskih delavcev v Kosmanju in re žiser Miomir M. Stamenkovič je zanj dobil kipec svobode. Pri sestavljanju nadaljevanke je režiser upošteval značilnosti televizijskega posredovanja; nastali so trije deli, vsak bo trajal 55 minut. Vsebinsko izhodišče je takole: Iz partizanskega štaba so sporočili, da bodo na Dekliškem mostu izvedli zamenjavo ujetnikov. Nemška komanda je sprejela zahtevo, da bo za vsakega nemškega oficirja osvobodila po dva, za navadnega vojaka pa po enega pripadnika narodnoosvobodilne vojske ali taboriščnika. Glasbo za nadaljevanko je napisal Bojan Adamič, igrajo pa Žarko Radič, Dragan Nikolič, Olga Kacjan, Peter Carsten, Tanasije Uzunovič. 20.55 KULTURNE DIAGONALE 21.35 TV DNEVNIK 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Deček in očala - 18.30 Dositejevc basni - 18.45 Mladi za mlade — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Športna oddaja - 20.30 Aktualna oddaja - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film TOREK, 4. VII. I® trgovska hiša maximarket Ljubljana 1 10.25 POROČILA 10.30 ZBORI IZ SLAVONIJE 10.55 PROSLAVA OB DNEVU BORCA, prenos iz Predstruge pri Dobre poljah 12.15 POROČILA 16.35 ZBOR PIONIRJEV 17.15 PARTIZANSKI SAMOSPEVI: SE VES... Partizanske samospeve K. Pahorja, M. Kozine, F. Sturma, P. Sivica, R. Simonitija, D. Cvetka in J. Kuharja bodo peli znani slovenski operni pevci Marcel Ostaševski (bariton), Nada Vidmar (sopran) in Bogdana Stritar (alt). Pevce bo spremljal pianist Pavel Sivic, za li- kovno dopolnilo pa bo služil prikaz grafik na temo NOB. 17.55 POROČILA 18.05 NASTOP VOJAŠKIH OKRESTROV 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZAMENJAVA, 2. del 20.55 A Blokvist: MAJA Z VIHARNEGA OTOKA Finka Anni Blomkvist se je v pr o-, stem času ukvarjala s kulturno zgodovino rodnih alandskih otokov v Botniškem zalivu, raziskovala pa je tudi življenjske usode svojih prednikov. Tako je pred desetimi leti napisala roman o Maji, sestri starega očeta, in to delo je postalo predloga za nadaljevanko v šestih delih. Gre za prikaz življenja v drugi polovici prejšnjega stoletja, trdega življenja na otokih, kjer so ljudje še dandanes v precejšnji meri odvisni le od naklonjenosti vetra in moija. V ospredju dogajanja je Maja, kmečka žena in mati, ki se ob možu z vsemi močmi bori za dobro otrok, se nenehno spopada z življenskimi stiskami in se razveseli vsakega, še tako skromnega prazničnega dogodka. Nadaljevanko je posnel režiser Ake Lindman, Majo igra Rose-Marie Rosenback, sploh pa nastopajo zvečine amaterski igralci. 22.20 TV DNEVNIK 18.30 TV novice - 18.45 Dokumentarni film - 19.00 Po sledeh... - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Kolo za Tita - 21.00 24 ur - 21.10 Stiri-desetletnik - 22.00 Izviri SREDA, 5. VII. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana l 17.25 OBZORNIK 17.40 DOGODIVŠČINE MALEGA MIHCA, film Mladi gledalci se gotovo še spomnijo nadaljevanke o porednem Mihcu, ki je bila posneta po literarni predlogi avtorice Pike Nogavičke. Nemški in švedski televizijci so družni pripravili še celovečerni film, ki je v glavnem zbir najznačilnejših porednosti malega Milica. Vredno si jih je še enkrat ogledati. 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 ZAMENJAVA 3. del 20.55 MOSKOVSKO VELIKO GLEDALIŠČE - OPERA Drevi bomo gledali prvi del oddaje o moskovskem Velikem gledališču, ki sojo ljubljanski televizijci v sodelovanju s sovjetsko centralno televizijo posneli februarja in marca letos. Prvi del je posvečen operi tega gledališča. O njenem sedanjem trenutku, o nekaterih težavah, delu in načrtih bodo govorili glavni režiser Boris Pokrovski, dirigent Fuad Mansurov, basist Artur Ejzen in te- norist Vladislav Pjavko. Videli bomo tudi nekaj prizorov iz oper Boris Godunov, Evgenij Onjegin, Vojna in mir, Carmen in Cosi fan tutte. 21.55 ,TV DNEVNIK 22.10 MELODIJE ISTRE IN KVARNERJA, posnetek iz Novega Vinodolskega 18.00 Poročila - 18.05 TV koledar — 18.15 Daljnogled - 18.45 Glasbeni solisti - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Feljton — 20.30 Evropa danes: Antwerpen - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 TV drama -22.35 Zabava vas Charles Aznavour ČETRTEK, 6. VII. I© trgovska hiša maximarket Ljubljana 18.00 OBZORNIK 18.10 FOLKLORNI ANSAMBEL PIATNICKI 18.45 NA SEDMI STEZI 19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: POLETJE 42 Ameriškega režiseija Roberta Mulligana poznamo zlasti po filmu Ubiti ptioo oponašalko (z Gregorjem Packom v glavni vlogi), od več kot deset njegovih filmskih stvaritev pa bomo tokrat gledali Poletje 42. Kot pove že naslov, se dogajanje odvija 1942. Trije fantje, veliki prijatelji, med počitnicami ne mislijo na nič drugega ko na dekleta. Henry se zagleda v osamlejno sosedo Do-roty, katere mož je odšel na fronto. Med mladima se splete prijateljstvo, še posebej pa ju zbliža vest, da je Dorotiyn mož padeL Noč preživita skupaj, naslednjo jutro pa je hiša prazna. O tem filmu je Mulligan dejal: „Nisem ne realist ne moralist in nisem zato posnel filma, da bi z njim dajal lekcije mladim ljudem. Nikakršne sodbe o neki generaciji izpred štirideset let nisem hotel vštevati. Film sem posnel tako, kot stvari čutim, in ne, da bi z njim karkoli dokazoval" Film nima nič skupnega s ceneno sentimentalnostjo, pač pa podaja vezi med ljudmi tako, da jih sprejmemo kot naravne, ne da bi o njih posebej razmišljali. Igrajo: Jennifer 0‘Neill, Gery Grimes, Jerry Houser in 01iwer Conant 21.45 TV DNEVNIK 22.00 JAZZ NA EKRANU: KVARTET ITARU OKI Na sporedu bo prvi del oddaje o japonskem trobentaču Itaru Okiju, ki igra jazz že skoraj dve desetletju Najprej je igral v dixieland skupini, nato pa se je preusmeril na modemi jazz. Sredi šestdesetih let je igral v kvintetu Sada Watanabeja. z Artom Farmeijem in Maynardom Fergusso-nom pa je 1969 nastopil tudi na ljubljanskem festivalu jazza. Pred desetletjem je bil Itaru Oki pobudnik za začetek progresivnega jazza na Japonskem. 2Z40 POROČILA 1 8.00 Poročila - 18.05 TV koledar - 18.15 Čudežno sedlo - 18.45 AH morda veste? - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 start. .. - 23.30 Poročila PRVI RADIJSKI PROGRAM PETEK, 30. VI. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 .Orkester Helmuta Zacharia-sa. 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 11.03 Zna no in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Matija Kovačič: Novosti v osnutku novega zakona o združevanju kmetov). 12.40 Pihalne godbe. 13.50. Človek in zdravje. 14,05 Glasbena pravljica (F. Milčinski - P. Sivic: Policaj m Cefi-zelj). 14.25,Naši umetniki mladim poslušalcem. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Napotki za turiste. 15.45 Naš gost 18.05 ,Z opernih odrov. 19.45 Minute z ansam blom Dobri znanci 20.00 Stop pops 20. 2L15.Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05,Literarni nokturno. 23.15, Jazz pred polnočjo. 0.05,- 4.30,Nočni program. SOBOTA, 1. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Češki plesi za klavir. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 11.40, Mi pojemo. 12.10, Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v juliju). 12.4(3 Veseli domači napevi 14.05 ,Od arije do arije. 15.30 Vedre melodije. 15.45 S knjižnega trga. 17.00, Zunanjepolitični magazin. 18.05, Poletni aivertimento. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampi-ča. 20.00. Uganite, zavrtite in se pogovorite. 21.00. Za prijetno razvedrilo. 21.30 , Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05-4.30 Nočni program. NEDELJA, 2. VII. 7.15, Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (L Zorman pred muzejem). 10.50 Glasbena medigra. 11.15 Naši poslušalci čestitajo m pozdravljajo. 13.20,Za kmetijske proizvajalce. 13.45, Orkester Manuel Riga. 14.05 Nedeljsko popoldne. 16.00 Zabavna radijska igra (Ž. Petan: Igralci). 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 ,V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (A Gradnik: Pesmi). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 r- 4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 3. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško potovanje od strani do strani 9.20 .Pesmice na potepa 9.40 Vedre melodije. 11.03, Za vsakogar nekaj. 12.10, Veliki revnsld orkestri 12.30 asvetl zemlja v pesmi in besedi 20.30 Radijska igra (F. Rudolf: Ognjeni krst). 21.08,Zvočne kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Jugoslovanska revohi-cionama lirika). 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 - 4.30 Nočni program. SREDA, 5. VII. 8.08, Glasbena matineja. 9.05 .Pisan _ rak mali zabavni ansambli 9.40 Zapoj-esem. 11.03 Po Talijinih poteh. Kmetijski nasveti (inž. Vukadin Si-šakovič: Varstvo proti ribezovi brstni pršici). 12.40 Pihalne godbe. 14.05,Pojo amaterski zbori 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naš radio. 18.05 Izročila tisočletij. 18.25, Zvočni signali 19.45 Minute s triom Vitala Ahačiča. 20.00, Kulturni vodnik. 20.10 Operni koncert 22.20, Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05, Literarni nokturno (K. Spur: Jasenovac). 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 4. VII. 8.07 Praznična matineja z deli jugoslovanskih skladateljev. 9.05 N. Dolžan: Pesem se nikoli ne pozabi 9.20,Ne zabite, bratje! 9.35 Pihalni orkester Ljudske milice. 10.05 Uspehi slovenskih avtorjev lahke in zabavne glasbe. 10.40 Kdo pa so ti mladi fantje. 10.00, Prenos Partizanskega sla\ja iz Predstruge v Suhi krajini 12.10, Popularne operne melodije z našimi pevci 13.20 ,V. Novak: Revolucionarne izkušnje in naš čas. - D. Flere: Nedeljsko jutro). 8.42 . 9.05 Se pomni- Skladbe za mladino. 13.45, Delavska pihalna godba iz i Poljub" la Antologij! ludonarnih pesmi 17.30 J. Plešnar: Trbovelj. 14.05Priljubljene popevke jugoslovanskih skladateljev. 1,5.20 domače. 16.00 Antologija revo- te, tovariši? 10.05. Nedeljska panorama lahke glasbe. 10.30 Humoreska tega tedna (R Čopič: Bombaši Osvobodilni boj afriških narodov na jugu celine. 18.05 Pesmio junaštvu. 19.45,Z našimi orkestri in ansambli zabavne glasbe. 20.00 Slovenska svet pravljic in zgodb. 9.20 Ig rajo mali za’ mo pest 12.10,Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti (France Guna: Odvzemanje medu). 12.40 Pihalne Ibe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasne kulture. 14.30 Na& poslušalci čestitjao in pozdravljajo. 15.45 S] mini in pisma (R. Borko: spomini na Zupančiča). 18.05 Iz dela GMS. 18.30 Slovenska in svetovna zborovska glasba. 19.45 Minute z ansamblom Francija Puharja. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20,S festivalov jazza. 23.05 literarni nokturno (E. Lemo: Pesmi). 23.15 , Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasi« 0.05 - 4.30 Nočni program. ČETRTEK, 6. VII. 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9,20, Počitniški pozdravi 9.40 Narodne in ponarodele. 11.03 Uganite, pa vam zaigramo! 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. Aleksander Hržic: Uši na vrtninah). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05, Komorni zbor RTV Ljubljana. 14.20,Koncert za mlade poslufalce. 14.40 Mehurčki 15.30 Paleta ritmov z ansambli 18.05 Glasbeni zapisi ruskih skladateljev s poti po svetu. 19.45. Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom. 20.00, Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00, Literarni večer. 21.40, Lepe melodije. 22.20, Skladbe Samuela Barberja. 23.05 Literarni nokturno (J. W. Goethe: Pesmi). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05,- 4.30.Nočni program. tedenske Četrtek, 29. junija - Peter in Pavel Petek, 30. junija - Ema Sobota, 1. julija - Bogo Nedelja, 2. julija - Marija Ponedeljek, 3. julija - Nada Torek, 4. julija - Dan borca Sreda, 5. julija - Ante Četrtek, 6. julija - Bogomila LUNINE MENE 5. julija ob 10. in 50 min.: mlaj BREŽICE: 30. - 1. 7. amer. barvni film „Hollywood ali pro- Ul SLUŽBO DOBI TAKOJ zaposlim monterja rolet in žaluzij. Po možnosti delavec lesne stroke. OD po dogovoru. Roletar-stvo Lojze Medle, Žabja vas 47, Novo mesto. SOBOSLIKARSTVO in pleskarstvo Ivan Bobič, Marjana Kozinc Sl, Novo mesto, sprejme več vajencev za soboslikarsko in pleskarsko stroko. Informacije po telefonu 21-115 ali pismeno na gornjem naslovu. SPREJMEM v uk dimnikarskega vajenca. Dimnikarstvo Kočevje, Jože Lavrič. Hrana in stanovanje zagotovljena. TAKOJ zaposlim dekle, kije končalo osnovno šolo. Delo je lahko (pakiranje in štetje raznih drobnih predmetov iz plastike). Stanovanje preskrbljeno. Pišite ali se osebno oglasite na naslov: Vinko Pungerčar, Ljubija na-Bizovik, 61261 Dobrunje, Trenkova pot 23. VAJENKO sprejme frizerski salon LavTinšek, Krško. ZAPOSLIMO natakarico, kuharico in gospodinjsko pomočnico. Za-ielena praksa. Nudimo stanovanje, hrano in proste nedelje. Samo osebne ponudbe v bifeju „JEŽ”, Podutiška 56, Ljubljana. SLUŽBO IŠČE SPREJMEM službo čistilke za 4 ure. Naslov v upravi lista (2349/78). STANOVANJA NA STANOVANJE v okolici Ljubljane sprejmem dva študenta. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro ,.JESEN". PRODAM garsonjero v bloku (37 m2) s centralno in telefonom. Naslov v upravi lista (2345/78). IŠČEVA enosobno stanovanje. Plačava vnaprej. Sva brez otrok. Naslov v upravi lista (2353/78). KOŠARKARSKI KLUB Novo mesto išče sobo za dva fanta. Po- nudbe: Janez Prijatelj, teL dopoldne 23-030, popoldne 21-419. DVA UČENCA iščeta opremljeno sobo v Novem mestu. Ponudbe po telefonu od 15. ure na št 22-228. ŠOBO ali garsonjero v Novem mestu išče uslužbenka. Ponudbe na naslov: Marija Fabjančič, Rudnik 7, Kočevje. ŠTIRIČLANSKA družina nujno išče stanovanje v Novem mestu ali Dolenjskih Toplicah. Ponudbe pod šifro ,.NUJNO”. IŠČEM samsko sobo v Novem mestu. Luka Aščič, Na lazu 22, Novo m<*sto. pad“; 2. - 3. angL barvni tilm ,,Bruce Lee - veliki gospodar"; 4. - 5. amer. barvni film ..Naslovna stran".: ČRNOMELJ: 2. 7. ameriški spektakel „Potres“; 4. 7. nemška drama „Poskus bega". KRŠKO: 29. 6. itaL film „Uči-teljica in mafija". NOVO MESTO: 30. - 2. 7. hong-konški film „King-Kong je ušel"; 4. 7. domači barvni film „Hajduški časi". RIBNICA: 1. 2. nemški barvni film ..Rdeči orkester". TREBNJE: 1. - 2. 7. vojni film „Od Andrena do pekla". iSCEM neopremljeno sobo, po možnosti s posebnim vhodom, v okolici Novega mesta. Ponudbe pod ..UPOKOJENKA”. Motorna vozila UGODNO prodam osebni avtomobil fiat 1300, letnik 1971. Ogled možen vsak dan od 15. do 19. ure. Ernest Schauer, Metlika, CBE 118 ali po telefonu (068) 77-334. PRODAM pony expres, star 9 mesecev. Naslov v upravi lista (2298/78). PRODAM dobro ohranjen osebni avto Renault 10 (blatniki menja-ni, motor generalno popravljen, registriran za leto 1978). Poizve se na Tratah 17, Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam zastavo 750, letnik 1973, v dobrem stanju. Drago Gril, Dobindol 9, Uršna sela. PRODAM traktor znamke Bautz s kosilnico in dvobrazdnim plugom. Viljem Lavrič, Nad gorico 24 a, Črnuče-Ljubljana. PRODAM NSU I 200 C, registriran do novembra. Ogled ob ponedeljkih in četrtkih. Črnič, Semiška 2, Cmomelj. PRODAM fiat 750, letnik 71, v dobrem stanju. Naslov v upravi lista (2319/78). PO UGODNI ceni prodam neregistrirano zastavo 750, letnik 1969, lahko tudi po delih. Jože Cugelj, Vrh 8. Šentrupert. PRODAM dobro ohranjeno Lado, letnik 1975. Zadnik, Čatež 4 2, Brežice. PRODAM motor Javva 350, letnik 1977. Ogled vsak dan po 14. uri. Zagrebška 13, stanovanje 9, Novo mesta PRODAM VW, starejši letnik. Ivo Dominič, pri Perše, Družinska vas 89, Šmarješke Toplice. TRAKTOR STEYER 28 KS, generalno popravljen,' s koso, letnik 60, prodam. Janez Antončič, Pra- preče 1, Šmarješke Toplice. EUGEOT 404, dobro ohranie prodam ali zamenjam za Z 750 ali PEUGEOT dobro ohranjen, Diano. Telefon 21-563. PRODAM zastavo 750, letnik 1972, po delih. Danita Bučarja 13 (Mala Bučna vas). Ogled vsak dan od 14. ure naprej. AMD TREBNJE proda Škodo S 100 za izklicno ceno 21.650 din. Licitacija bo v nedeljo dne 2. julija 1978 ob 8 uri v Trebnjem. PRODAM skoraj nov traktor Ursus 355, obračalnik za traktor, kosilnico BCS, plug in brane. Anton Berus, Srednji Globodol 6, Mirna peč. PRODAM R 10, neregistriran v voznem stanju s širokimi kolesnimi obroči Cena 10.000 din. Branko Uhernik, Otočec 48. PRODAM LADO, letnik 1973. Cena 53.000,00 din. Ogled možen vsako nedeljo dopoldne. Mitja Legan, Ajdovec 2, Dvor. PRODAM 750, letnik 73. Kranjc, Cešča vas 28, Novo mesto. PRODAM spačka, letnik 72. Cena 15.000 din. Gorenc, Gradišče la, DoL Toplice. PRODAM škodo. Informacije na telefon 22-264. SPACKA, letnik 1976, prodamo. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Popadič, Nad mlini 23, Novo mesto. PRODAM poltovorni diesel fiat 620 za B kategorijo, Simco 1000 in NSU TTS po ugodni ceni. Ogled po 1 8. uri. Marjan Čučnik, Reger-ča vas 95, Novo mesto. PRODAM fiat 850 special, registriran do marca 79. Kaplan, V Brezov log 50, Novo mesto. UGODNO prodam fiat 125 P, letnik 1976, 34000 km. Informacije Turk, Zagrebška 13, Novo mesto, teL 22-411. PRODAM fiat 850. Franc Povše, Kleno vik 7, Škocjan. SPAČKA 1976/IV, nujno prodam. TeL (068) 22-922. PRODAM KOVAŠKO orodje (kompletno) prodam. Stanko Hosta, Sela 16, Šentjernej. PRODAM dobro oliranjeno spalnico, kombinirano omaro, mizico, 3 fotelje in 2 kavča. Naslov v upravi lista (2320/78). ZARADI bolezni prodam črno bel--televizor znamke Ambasador Niš, še pod garancijo do. 13. 12. 1978. Naslov v upravi lista (2281/78). PRODAM srednje težko kobilo. Udovič, Korita 15, Dobrnič. PRODAM nov kultivator z ježem. Ivan Venetič, Vrčice 3, Semič. ZARADI bolezni prodam 6 let staro kravo. Tomič, Loke, Straža. PRODAM kravo s prvim teletom. Goriška vas 9, Mirna peč. PRODAM KAMP prikolico IMV 310. Cena 2,5 M, delno na kredit. Telefon 23-360, Maistrova 20, Novo mesta PRODAM rabljeno traktorsko prikolico po nizki ceni. Jože Drobnič, Rumanja vas 13, Straža. PRODAM traktorsko kosilnico Mertel za traktorje Zetor in traktor Zetor 25. Franc Rupar, Goriška vas 12, Škocjan. PRODAM frezar Agraria, malo rabljen. Franc Kukman, Jablan 23, Mirna peč. NUJNO prodam nove sode 200, 240, 300 in 450 L ter motorno žago Homelite, malo rabljeno. Cena ugodna. Banič, Pristava 26, 68273 Leskovec. PRODAM ohranjeno spalnico. Naslov v upravi lista (2365/78) ali teL 23-458. UGODNO prodam dobro ohranjen žitni kombajn Zmaj 780. Krnc, Žabja vas 6, Novo mesta PRODAM Marlesovo kuhinjo. Telefon 21-001, Nad mlini 44, stanov. 4. PRODAM traktorsko kosilnico Me-' rtel in kabino za Ferguson 35. Alojz Kirn, Dobravica 15, Šentjernej. KUPIM KUPIM garsonjero ali večjo sobo s posebnim vhodom v Novem mestu ali bljižnji okolici. Plačam takoj v gotovini. Naslov v upravi Usta (2302/78). KUPIM rabljen dobro oliranjen plinski štedilnik. Naslov v upravi lista ali na telefon 23—389 (2294/78). KUPIM dograjeno hišo ali hišo do tretje faze (strehe) v Črnomlju ali bljižni okolici. Ponudbe na telefon (068) 76-522 popoldne. KUPIM vikend med Brežicami in Novim mestom. Husak, Lenjin-gradska 4/VII, Zagreb. ZAHVALA Po nenadni in mučni bolezni nas je v 68. letu življenja za vedno zapustil mož, oče in stari oče IGNAC GOLOB Grič pri Klevevžu 14 Šmar. T oplice J*!?"0,? /ahvaljujemo_vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in kolektivom IMV Novo mesto, Iskri Bršljin ter KZ Krka Novo mesto za podarjene vence in cvetic. Posebna zalivala zdravstvenemu domu Trebnje, dr. Starcu, dr. Janezu Kramarju in župniku iz Šmarjetc za V*?1 ?ZZB Omarje ta za podarjeni venec, za aktivnost pri pogrebnem sprevodu m za poslovilne besede pri odprtem grobu. Vsi njegovi KUPIM stroj za pletenje žičnih mrež. Alojz Jelen, Srebrniče 1, Novo mesto. Namesto cvetja na grob pokojne Anice UŠAJ poklanjata Zvezi slepih Novo mesto 300,00 din Julka in Majda. Namesto cvetja na grob pokojnega Jožeta Žagarja daruje Zvezi slepih Novo mesto 250,00 din Julka. Za poklonjena zneska se imenovanima najlepše zahvaljuje Medobčinska organizacija slepih in sLibovid-nih Novo mesto. Elizabeta Jukič iz Vukovega sela -Marino, Marjeta Šegula iz Brežic -Aleša, Ljudmila Krošelj iz Vrhja -deklico, Kornelija Pope-Toth iz Rajlovca - dečka. PRODAM parcelo v Novi gori, primerno za vikend. Naslov v upravi lista (2356/78). GOZD (pribL 2,5 ha) prodam nad Malimi Vodenicami, Kostanjevica na KrkL Informacije pri Pepci Vodeničar, Male Vodenice. PRODAM enodružinsko hišo z vrtom in gospodarskim poslopjem. Mira Pirnat, Šentlenart 121, 68250 Brežice. PRODAM novo hišo in 1 ha 11 arov obdelovalne zemlje ali brez zemlje. Hiša je zgrajena do tretje faze, do hiše je možno z vsakim avtomobilom. Oddaljena je 4 km od Krškega v smeri Kremena. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Ivan Mesojedec, Radniška kolonija, Senovo 73. V ZG. POHANCI (Rucman vrh) prodam zemljišče (0,65 ha), sadovnjak, travnik, primerno za vinograd, in stavbišče za vikend. Dovoz z vsakim vozilom. Blaž Lipar, Volčje 34, 68256 Sromlje. PRODAM novo vikend hišo v DoL Toplicah. Informacije na teL 21-579 od 13. do 14. ure. V NAJEM oddam hišo in 4 ha zemlje. Naslov v upravi lista (2341/78). POROČNI PRSTANI! - Poročni prstan, ki vam ga bo izdelal zlatar v Gosposki 5 v Ljubljani, bo trajen spomin na sklenitev vaše zakonske zveze! — Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! mti' DRAGEMU atetu JANEZU FABJANU iz DoL Sušic želi za dvojno praznovanje, zlasti za 80-letnico, še veliko srečnih in veselih let hčerka Anica z družino. DRAGI mami, babici in prababici MARIJI NOVAK iz Novega mesta, Kristanova 41, iskreno čestitajo za 87. rojstni dan in ji želijo še obilo zdravih in zadovoljnih let, otroci z družinami, vnukinje in pravnuk. r ALOJZ MUHIČ, Jama 6, preklicujem neresnično ogovarjanje svoje žene in Franca Šušteršiča iz Re-gerče vasL FRANC BLATNIK iz Željn 5, p. Kočevje, preklicujem vse svoje izjave o moji sestri Jožici Sevenšek, ker so izmišljene in neresnične, ter se ji opravičujem. & eiiman V času od 17. 6. 1978 do 24. 6. 1978 so v Brežiški porodnišnici rodile: Vesna Horvatič iz Velikih Malenc — Afrodito, Janja Milenkovič iz Boršta - Ines, Ema Pangrič iz Krškega - dečka, Katica Tomaško-vič iz Braslovja - Draga, Janja Dimeč iz Spodnjega Starega grada -Bojana, Elizabeta Štibuhar iz Rud -Slavico, Anica Holetič iz Samobora - deklico, Durda Kupres iz Medsav - dečka, Valerija Lipar iz Župeče vasi — Damjana, Pavla Mužar iz Mihalovca - Ivano, Štefanija Travni-kar iz Pišec — dečka, Neža Denžič iz Blatnega - deklico, Olga Domik iz Podbočjega - deklico, Anica Šinko iz Brežic - Melito, Melita Zorko iz Gor. Lenarta - Antona, Svetlana Vidojevič iz Brežic - Darka, Kristina Kodeh iz Sevnice - dečka, Marija Hodko iz Sevnice - Blaža, Biserka Deak iz Male Gorice — deklico, Cecilija Žajber iz Gorice - deklico, V času od 15. do 21. junija so v novomeški porodnišnici rodile: Štefka Bele iz Cadraž — Bernardko, Milka Mavrič iz Otočca - Giegorja, Ana Čadonič z Zilj - Antona; Alenka Smrekar iz gradu Struga -Miha, Fanika Štefanič iz Orehovca - Ido, Martina Pavlin iz Soteske -Rolanda, Marija Nemanič iz Rosal-nic - Andreja, Gordana Fabič iz Kasunov - Dijano, Cvetka Bevc iz Mihovicc - Matjaža, Pavla Strajnar iz Soteske - Jožeta, Marjeta Kovačič iz Gabija - Barbaro, Majda Pavlenič iz Hrastja - Natašo, Pavla Novak z Dvora - Andreja, Stanka Kadunc z Roj - Primoža, Jožica Pucelj iz Bršljina - Roka, Marjet* Povše z Uršnih sel - Dejana, Marija Krevs iz Dolnje Nemške vasi ' Nevenko, Rozalija Perpar iz Knežje vasi - Alenko, Marija Zevnik s Sela - Miro, Nada Strlekar iz Sevnice -Danijela, Janika Umek s Senovega -Jernejo, Marija Kupljenik iz Brezovice - deklico, Anica Bcmardič 1 Gornjega Mokrega polja - deklico« Marija Hrastar iz Srednjega Gričevja - dečka, Marija Udovč iz Mihovega - deklico, Nada Hvala iz Bršljina ' dečka. - ČESTITAMO! ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, atka, tatka in brata LEOPOLDA JELENIČA se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali v teh težkih trenutkih, nam ustno ali pismeno izrazili sožalje, ZB za pomoč pri organizaciji pogreba, vsem njegovim bejnim tovarišem ter predstavnikom JLA, lovcem, pevcem, godbenikom, predvsem pa govornikom tov. Francu Koširju in Tonetu Fabjanu za tople besede ob odprtem grobu ter tov. Enici Škof, Vinku Vlahoviču, Francu Planincu, zdravniškemu osebju v Črnomlju, ki so mu lajšali bolečine v zadnjih dneh, sosedom ter vsem' prijateljem m znancem, ki so se v tolikem številu poslovili od njega, ga spremili na njegovi zadnji poti ter ga zasuli z venci in šopki. Žena Rezka, sin Leo, hčerki Vida in Zinka z družinami in sestre » * OO ZSMS Smolenja vas vabi na VESELICO, ki bo dne 1. julija 1978, s pričetkom ob 18.30 urL Zabaval vas bo ansambel „VESELI MARTINI”. Za pijačo in jedačo preskrbljeno. VABLJENI! CENJENE STRANKE obveščam, da imam zaprto delavnico od 1. julija do 31. julija 1978. Vnaprej se priporočam. Avgust Modic, Trdinova 49, avtokleparstvo in avtoličarstvo, Novo mesta OBVEŠČAM cenjene stranke, da bo zaradi letnega dopusta delavnica od 1. julija do 15. julija zaprta. Blažo Tasev, akumulatorska delavnica, Novo mesto. OBVEŠČAM cenjene strank e, da bo mlin od 15. julija do 15. avgusta 1978 zaprt. Anton Štine, Nad mlini 58. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JANEZA ŠKOFA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in delovnim kolektivom, ki so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, izrazili sožalje in ga spremili na zadnji poti. Zahvaljujemo se dr. Novakovi m ostalemu osebju kirurškega oddelka, predstavnikom ZZB Novo mesto, ZZB Suhor ter sosedom za poslovilne besede ob odprtem grobu in pevcem ter godbenikom. Za vse, vsem prisrčna hvala. Žalujoči: žena Cilka, hčerka Marija in sin Janez z družinama ter drugo sorodstvo. Ob bridki izgubi naše drage tete ANE ZRIMŠEK se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: brat Franc z ženo Ivano in nečaka Jože in Janez z družinama Zahvala internemu oddelku splošne bolnišnice Novo inesto za vso pomoč, katero ste nudili moji hčerki MILENCI GOLOB. Posebno zahvalo sem dolžan dr. Starcu, ki sc je z vso vnemo trudil, da je hčerka ostala živa, Zahvala tudi stricu Ludviku. Hvaležni STANKO GOLOB. DOLENJSKI LISf IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Cmomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 198 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz 50 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) " Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 1° tu. 1 y// - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije ^ SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu; 52100-603-30624 - Naslov uredništva: 68001 Novo -------------------------------------- rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CZr Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Nepričakovano nam je usoda 12. junija iztrgala iz družinskega kroga našo drago in skrbno ženo, mamo, sestro in teto MARIJO ZAJC roj. KRESAL z Dolenjega Karteljevega Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in vaščanom, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih. Posebna hvala zdravstvenemu osebju nevrološkega oddelka splošne bolnice Novo mesto in oddelku predilnice Novoteksa Novo mesta Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste ji darovali cvetje m jo spremili do njenega preranega zadnjega počivališča. Žalujoči: mož France, hčerka Jelka in drugo sorodstvo Uvedba samoprispevka v občini Ribnica skupnost Ljubljana, ki sofinancira izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici, so dolžne, da določijo s posebnim samoupravnim sporazumom ZA HVALA Po dolgi in mučni bolezni nas je 12. junija 1978 v 82. letu starosti za vedno zapustila naša ljuba žena, m ima, stara mama m teta MARIJA JAKŠA roj. KRAKAR s Sel pri Vrčicah 1, Semič Iskrena hvala sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so ji pomagali in jo tolažili med dolgotrajno boleznijo. Posebno se zahvaljujemo dr. Kohnu iz Semiča, vsem, ki so ji darovali cvetje, vence ter nam izrekli sožalje, sosedom, IMV Semič, j večnega ča za opravljeni obred. Zahvaljujemo s Žalujoči: mož Ivan, hčerki Milka z možem, Rozi z družino, sinova Franci in Lojze z družinama, sinova Polde, Tone, hčerka Anica in drugo sorodstvo. Semič, Vinica, Ljubljana ZAHVALA Ob nenadni izgubi našega moža in očeta MARTINA BAJUKA iz Bojanje vasi se iskreno Zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in prijateljem za izrečeno sožalje, darovalcem cvetja, gasilcem, organizaciji ZB, govorniku za poslovilne besede in župniku za opravljeni obred, žena Ana in otroci OSMRTNICA Po kratki in hudi bolezni nas je v 52. letu starosti zapustil naš dobri mož in oče ALOJZ MAJZELJ iz Metlike l Za njim žalujejo: žena Katarina, sinova Tone z družino, Slavko, Hčerka Pavlina in drugo sorodstvo. Na podlagi 2. in . 7. člena zakona o samoprispevku (Ur. L SRS št 3—8/73) ter 165. člena statuta občine Ribnica (Skupščinski Dolenjski list 11/78) je skupščina občine Ribnica na skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1978 sprejela ODLOK o uvedbi krajevnega samopris-pev ka na območju občine Ribnica (ki zajema KS Ribnica, KS Sodražica, KS Dolenja vas, KS Loški potok, KS Sv. Gregor in KS Velike Poljane) za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda in komunalnih objektov. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Na območju občine Ribnica, ki zajema KS Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor in Velike Poljane, se na podlagi odlo- čitve delovnih ljudi in občanov na referendumu dne 18. 6. , 19,78 uvede krajevni samoprispevek za skupno sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Ribnici in za sofinanciranje gradnje ostalih objektov družbenega standarda in komunalnih objektov po programih posameznih krajevnih skupnosti 2. člen Samoprispevek se uvede v denarni obliki za obdobje petih let, in sicer za čas od 1. 7. 1978 do 30. 6.1983. 3. člen Za iste namene, za katere se zbira samoprispevek, lahko prispevajo občani z darili in volili. 4. člen Sredstva, zbrana s samoprispevkom, so namenska in se smejo uporabljati izključno za sofinanciranje gradnje objektov družbenega standarda in komunalnih objektov v posameznih krajevnih skupnostih ter za skupno sofinanciranje gradnje zdravstvenega doma v Ribnici. 5. člen Občinska skupščina, TOZD ZD Ribnica in Regionalna zdravstvena V SPOMIN Boleč je spomin na 1. julij 1977, ko smo za vedno izgubili ljubljenega sina, brata in svaka LJUBA OREHKA iz Mirne peči Njegova mnogo prerana smrt je v našem domu napravila praznino, ki je ne bomo nikoli zapolnili. Hvala vsem, ki se ga spominjate ter obiskujete in krasite njegov grob. Posebno se zahvaljujemo njegovim sošolcem iz Šolskega centra Krško in mladincem mladinskega aktiva Dolenja vas. Žalujoči: mama, oče, brat Janez in brat Slavko z družino * V SPOMIN 27. junija je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš ljubljeni mož, ati, dedi, sin in brat JOŽE SAJEVIC iz Novega m esta Vsem, ki se ga spominjate in obiskujete njegov grob, iskrena hvala! Vsi njegovi V SPOMIN Boleč in žalosten je spomin na 3. julij pred enim letom, ko si nas komaj v 18. letu starosti na tragičen način za vedno zapustil naš dragi sin, brat, vnuk in nečak ZVONKO GREGORČIČ iz Smolenje vasi pri Novem mestu Bolečina v naših srcih je nepopisna, ko pomislimo, da Tebe dragi Zvonko ne bo več med nas. Tvoj obraz nas spremlja vsepovsod in naša od žalosti krvaveča srca Te ne bodo nikoli Pozabila. Hvala vsem, ki obiskujete njegov mnogo prerani grob in se ga kakorkoli spominjate. Neutolažljivi: vsi njegovi V SPOMIN Boleč je spomin na junij, ko mineva leto dni, odkar nas je zapustila naša nepozabna mama, babica in prababica JOŽEFA ŠIVAK iz Novega mesta Kruta usoda te je iztrgala iz naše sredine. Nikoli Te ne bomo pozabili Žalujoči: hčerke Pepca, Fani, Majda in sin Gustelj z družinami OPRAVIČILO BRALCEM i faradi nujnih (plačanih) objav smo morali izpustiti podlistek, za I > ^ se bralcem opravičujemo in jih prosimo za razumevanje. _________________________________ UREDNIŠTVO DL V SPOMIN 30. junija bodo minila žalostna štiri leta, odkar si tragično odšel od nas, ljubi orat FRANC JERMAN Locka c. 2, Črnomelj Vsem, ki se ga še spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke ali postojite ob grobu z dobro mislijo, od srca lepa hvala. Vsi tvoji! način dela in financiranja izgradnje, pristojnosti izvršitve in druge organe ter njihove pristojnosti Sporazum iz prej mora biti sklenjen naj' konca leta 1978. odstavka ije do ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se obveznosti prisilno izterjajo po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov občanov. 13. člen Samoprispevek se iz območij KS Ribnica, Sodražica, Dolenja vas, Loški potok, Sv. Gregor, Velike Poljane zbira na skupni zbirni račun, iz OBVEZNOSTI PLAČEVANJA SAMOPRISPEVKA 6. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani, ki stalno prebivajo na območju občine Ribnica: 1. delovni ljudje iz razmerja v združenem delu od osebnih dohodkov oziroma nadomestil osebnih dohodkov in delavci pri zasebnih delodajalcih od neto osebnih dohodkov, 2. upokojeni občani od pokojnin; 3. delovni ljudje in občani, ki so zavezanci davka iz osebnega dohodka od kmetijske dejavnosti od katastrskega dohodka negozdnih površin in od osnov za davek od gozda; 4. delovni ljudje in občani, ki samostojno kot glavni ali postranski poklic opravljajo obrtne in druge gospoaarske dejavnosti, intelektualne storitve, avtorske storitve in avtorske pravice, patentov in tehničnih izboljšav - od dohodka, zmanjšanega za prispevek in davke; 5. občani, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Ribnica, pa ustvarjajo dohodek izven območja SR Slovenije, od ugotovljenega osebnega dohodka oziroma od ugotovljenega poprečnega osebnega dohodka v občini Ribnica za preteklo leto. 7. člen Samoprispevek plačujejo delovni ljudje in občani po stopnji 2 % od dohodka iz 6. člena tega odloka. 8. člen Za oprostitev plačevanja samoprispevka se uporabljajo določbe 10. člena zaKona o samoprispevku. Samoprispevek se ne plačuje od socialnih podpor, invalidnin, pokojnin z varstvenim dodatkom, otroškega dodatka, štipendij učencev, dijakov in študentov ter od nagrad, ki jih prejemajo učenci v gospodarstvu. Samoprispevka 1. delovni , im ajo osebne dohodke iz razmerja v združenem delu in pokojnin, ki ne presegajo vsakoletnega mejnega zneska najnižjih osebnih dohodkov in aterega služba družbenega knjigovodstva razporeja sredstva po naslednjem ključu: 52,13 % na posebni račun za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici 17,38 % na tekoči račun KS Ribnica 11,50 % na tekoči račun KS Sodražica 5,76 % na tekoči račun KS Dolenja vas 9,00 % na tekoči račun KS Loški potok 3,11 % na tekoči račun KS Sv. Gre- ?*2 % na tekoči račun KS Velike Poljane 14. člen Služba družbenega knjigovodstva je pooblaščena, da kontrolira, kako organizacija združenega dela in druge organizacije oziroma izplačevalci osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in plačujejo samoprispevek. 15. člen Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s samoprispevkom, ki pripadajo posamezni krajevni skupnosti, imajo skupščine krajevnih skupnosti in občani pri obravnavi finančnega poročila na zborih občanov. Nadzor nad zbiranjem in porabo sredstev, zbranih s samoprispevkom za izgradnjo zdravstvenega doma v Ribnici, pa opravlja organ, ki je določen s posebnim samoupravnim sporazumom iz 5. člena tega odloka. Skladi samoprispevka v posameznih krajevnih skupnostih morajo letno poročati izvršnemu svetu in skupščini občine Ribnica o realizaciji sredstev samoprispevka in izvršenih delih. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE pevka tudi ne plačujejo: li ljudje in občani, ki le dohodke iz razmerja v mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji; 2. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti, če letni katastrski dohodek ne presega 3.000 din na gospodarstvo in jim je kmetijstvo edini vir preživljanja; 3. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od kmetijske dejavnosti v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšanja po zakonu o davkih občanov; 4. delovni ljudje in občani, ki imajo osebne dohodke od oprav- obrtnih storitev in drugih gos-skih dejavnostih v celoti za tisto leto, ko imajo pravico do oprostitev in olajšav po zakonu o davkih občanov, razen za učence v gospodarstvu. 9. člen Samoprispevka bodo na zahtevo oproščeni tudi delovni ljudje i n občani, ki imajo osebne dohodke iz razmeija v združenem delu oziroma nadomestila t er od pokojnin, če dohodek na enega družinskega člana ne presega polovice vsakoletnega mejnega zneska najnižjega osebnega donodka, oziroma vsakoletnega mejnega zneska najnižjih pokojnin v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri tem bi se v dohodek šteli dohodki, ki so osnova za odmero samoprispevka. O zahtevah občanov bo na podlagi mnenja Občinske skupnosti so-osebna iška skupščina. 10. člen Od samoprispevka, ki ga plačujejo delovni ljudje in občani po tem odloku, se po 151. členu zakona o davkih občanov (Ut. L SRS 21/74) ne plačuje davek od skupnega dohodka občanov. IZVAJANJE ODLOKA 11. člen Izplačevalec osebnega dohodka delavcem v združenem delu in delavcem pri zasebnih delodajalcih ter izplačevalec pokojnin je dolžan obračunati samoprispevek ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov oziroma pokojnin in ga plačati istočasno z drugimi prispevki Izplačevalec obračuna in odvede samoprispevek tudi v drugih primerili, kadar izplača občanom osebni dohodek po odbitku, ki izvira iz kakršnegakoli vira dohodka iz 6. člena tega odloka. 12. člen Zavezanci samoprispevka, navedeni v 6. členu tega odloka pod točko 3, 4 in 5, morajo svoje obveznosti izpolniti v rokih in na način, kot davek iz osebnega dohodka teh zavezancev. Samoprispevek od katastrskega dohodka, od dohodka obrtnikov in za druge navedene zavezance bo obračunavala davčna uprava skupno z davki zavezancev. Od zavezancev, 16. člen Programi za financiranje in izgradnjo objektov družbenega standarda in komunalnih objektov po območjih posameznih krajevnih skupnosti so sestavni del tega odloka. Za morebitni višek dohodkov in izdatkov, ki se bo zbral s samoprispevkom, bo sestavljen nov program o usmeritvi dohodkov. Program usmeritve sredstev morajo potrditi zbori delovnih ljudi in občanov. 17. člen Po izteku obdobja, za katero se uvaja samoprispevek, morajo vsi porabniki sredstev sestaviti zaključni račun o zbranih in uporabljenih sredstvih samoprispevka ter ga predložiti v sprejem skupščini občine Ribnica in zborom delovnih ljudi in občanov. 18. člen Enotna navodila za izvajanje tega odloka daje izvršni svet skupščine občine Ribnica. t 19. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. 7., 1978 itevilka: 014-1.78.01 Datum: 28. 6.19.78 Predsednik skupščine občine Ribnica: ŠTANE KROMAR, L r. dal^e gl 1IUU.IIJU VUVUldKC SKUpilUSU « cialnega varstva odločala pose bi komisija, ki jo imenuje občinsl skupščina. POJASNILO: objava »Odloka o uvedbi krajevnega samoprispevka na območju občine Ribnica" Je sestavni del prih. številke »Skupščinskega Dolenjskega lista“, ki bo izšel 6. 7. 1978, zaradi nujnosti pa je tiskana, U daneS" UREDNIŠTVO Dopolnitev sklepa ObS Ribnico V Skupščinskem Dolenjskem listu št 14 je bfl 8. junija 1978 objavljen pod tek. št 137 , .Sklep o uvedbi začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji ITPP (Industrija termičnih aparatov, žičnih pletiv in plastike) Ribnica, Seškova 17“. Zaradi tiskarske napake sta v 5. členu tega sklepa izpadla tretji in četrti odstavek, ki se glasita: »Začasni organ je dolžan zagotoviti dopolnitev sanacijskega programa, oziroma izdelati in sprejeti nov sanacijski program po predpisanem postopku ter predlagati ustrezne ukrepe za njegovo izvajanje in predlagati poslovno politiko delovne organizacije. Začasni organ prevzame funkcije upravljanja, ki jih opravljajo delavci v skladu s 490. členom zakona o združenem delu, ko odločajo o vpraša njih, ki so po 495. členu zakona o združenem delu in samo- | upravnih splošnih aktih v delovnem področju delavskega sveta." Z gornjo objavo dopolnjujemo navedeni sklep občinske skupščine Ribnica. Uredništvo Dolenjsk ega lista IGRAH LETALSKA PREČNA koncu tedna invalid-kamnoseK, Čeprav 60-letnemu inv*® Alojzu Eijavcu leva rok* »Poznal sem Žagarja” Po poklicu učitelj, po notranjem klicu ljudski prosvetitelj, po prepričanju, miselnosti in ravnanju proletarec, tovariš, komunist. To je Janez Grašič, tajnik občinske izobraževalne skupnosti v Novem mestu, mož z vzburljivo, nemalokrat trpko preteklostjo, vselej pripravljen, da se odzove klicu naprednega časa in da na voljo svoje moči, sposobnosti, znanje in izkušnje. Tek je nekdanji aktivist OF, interniranec v Trevi-su in Gonarsu, borec Levstikove brigade, organizator partizanskega šolstva na obronkih roških gozdov in sam eden prvih partizanskih učiteljev, po osvoboditvi vnet zagovornik zidave osnovnih šol v odročnejših krajih in neomahljiv pri zagotavljanju pogojev za izobraževanje kmečkih otrok še danes. Ves razpet in razdan na najrazličnejših področjih zunaj delovnega mesta, aktiven tako v Zvezi prijateljev mladine in utrjevanju pionirske organizacije kot neizčrpen in domiseln pri obujanju tradicij NOR Za vse to delo, ki je bilo vedno na meji skrajne požrtvovalnosti, mu je Slovenija nedavno podelila eno od šestih letošnjih Žagarjevih nagrad. Že pred leti je ta Grašičev delež za splošni blagor ocenilo Novo mesto in se mu zanj oddolžilo s Trdinovo nagrado. Na obe priznanji je Grašič sila ponosen, a kako bi ne bil! „ V stari Jugoslaviji česa takega nismo bili deležni, doživljali smo nasprotna presenečenja, ko je za vestno opravljenje nalog nemalokrat sledil odpust, kasneje, med okupacijo, pa tudi internacija, izgnanstvo, zapor, krematorij. Mnogi zavedni učitelji so postali žrtve fašističnega nasilja in ne bi bilo prav, da bi jih pozabili “ Učiteljski kruh je začel Grašič okušati 1937, ko je bil z beograjskim ministrskim dekretom postan na šolo v Podstenice. To je bilo njegovo prvo srečanje z Dolenjsko, saj je Grašič po rodu Gorenjec, sin malega kmeta in sedlarja iz Spodnjih Dupelj. V Podstenicah je učil vseh osem razredov. Kot zaveden slovenski učitelj pa v tem kraju ni bil dobrodošel, saj so Nemci, ki so nekoč tu živeli, skupaj s Slovenci, prav v letih njegovega službovanja dvigali glavo. Lfita 1941 je prišel na osnovno šolo v Vavto vas. Razmere so bile iu neprimerno boljše, veliko je pomenilo že to, da je dobil svoj razred. Stanoval pa je tudi tu kot podnajemnik. „Pri Pečjakovih,“ se spominja Grašič, “ in z gospodarjem sva bila v isti sobi Ko so prišli Italijani, so sobo vzeli za skladišče, jaz pa sem se znašel na odprtem podstrešju, da je celo snežilo po meni “ Naj je življenje kazalo učitelju še tako neprijazen obraz, je bil učiteljski poklic kljub temu priljubljen.,,Mladi sm o se zanj radi odločali, celo premalo je bilo prostora za vse kandidate, ki so želeli v ta poklic, in premalo delovnih mest. Z mladino smo imeli veselje delati, živeli smo s krajem in ljudmi Vzornike smo iskali med starejšimi učitelji in eden takih je bil tudi narodni heroj Stane Žagar, učitelj na šoli v Dobravi pri Kranju, / o katerem se imenuje nagrada. “ Grašič je Žagarja poznal „Bilo je še v dijaških letih, “ se spominja. ,JVa nekem popotovanju me je pot zanesla na šolo, kjer je učil Od prijateljev iz Dobrave in okoliških krajev sem veliko slišal o njem. Sprejel me je nadvse prisrčno kot starega prijatelja in v pogovoru kar sipal napotke, koristne za življenje in delo. “ In še pravi Grašič, da bi se morati učitelji tudi dandanes zgledovati po takih Žagarjih, neustrašnih in zavzetih borcih. Potem ne bi bili v zadregi, kako vzgajati mladi rod, oblikovati osebnosti za življenje današnjega in jutrišnjega dne. I. ZORAN Je plin moril šele po več urah ? Po novi domnevi se je plin ob eksploziji pomešal z zrakom, nato pa šele po več urah zaradi teže izločil iz zraka, se spustil na dno jame in presenetil jamarje „Reševalci ponesrečenih jamarjev so naredili vse, kar so mogli, saj je bilo reševanje zaradi blata, ozkih prehodov in blatnih strmin izredno težko," je dejal dr. Peter Habič, predsednik Inštituta za raziskavo krasa (IRK) iz Postojne potem, ko si je 22. junija ogledal kraj nesreče kočevskih jamarjev v jami Bilpa III. Minuli četrtek je namreč jamo Bilpa III obiskala skupina, v kateri sta bila po dva predstavnika IRK (drugi je bil inž. Ivan Kenda), dva predstavnika kočevskih jamarjev in dva člana reševalne ekipe in kočevskega rudnika. Z njimi se je povzpel v jamo tudi oče tragično preminulega jamarja Maijana Rusa. Dr. Peter Habič se je po ogledu kraja nesreče strinjal z mnenjem kočevskih jamarjev, da ponesrečeni gotovo ne bi šli v jamo, če bi ugotovili notri plin, zaradi česar sta možni inačiči, da je ogljikov dvokis oz. ogljikov monoksid vdrl med jamarje iz nadaljevanja jame, ko so odstranili zamašek, ali pa zaradi nenadne spremembe smeri vetra v jami. Nakazal pa je še tretjo možnost: da se je plin po eksploziji pome šal z zrakom in da jamarjem ne bi posebno škodoval, če bi šli v jamo takoj po eksploziji Po nekaj urah pa se je teiji plin začel v veliki dvorani posedati in je jamarje zastrupit Mlada reševalca iz bivšega kočevskega rudnika, ki sta bila zdaj v jami, sta zatrdila, da so v tej jami nemogoči pogoji za reševanje in da sta si vso zadevo razlagala precej druga- če. V jami so namreč take ožine, da se z reševalnimi aparati na hrbtu niti ne da naprej. Tokrat so šli v jamo brez aparatov, ker je preizkus pokazal, daje notri le 0,5 odstotka plina. Zaradi teh ugotovitev so se vsi strokovnjaki strinjali, da sta takoj po nesreči opravila zelo pogumno delo kočevska jamarja Danilo Mo-har-Sine in Janez Solar, ki sta šla štirikrat v jamo, da bi rešila tovariše, žal brezuspešno. Med sedanjo akcijo so iz jame odnesli tudi opremo in preostalo razstrelivo, kije ostalo tam še od nesreče. Predstavnik kočevskega Jamar- HUD VETER V KOČEVJU V soboto, 24. junija, je v Kočevju in okolici močno pihalo, vmes pa je tudi bolj ali manj deževalo. Veter je bil tako močan, da je lomil tudi zelo debele veje okrasnega, sadnega in drugega drevja, raznašal je pokošeno travo, metal rože z balkonov itd. Kolikšna je škoda, še ni znano. »Igre brez meja” po semiško Komaj dobrih štirinajst dni je minilo, odkar smo pred televizoiji napeto sledili nastopu Novomeščanov v Belgiji, in že smo bili preteklo nedeljo ponovno „Na igrah brez meja“, tokrat v Semiču, ki jih je letos že četrto leto po svoje prikrojil. Tokrat so bile pod pokroviteljstvom ,Jskre“ in nosile gedo „Vse za turizem“. Popoldne se je ob igrišču TVD nje smučarske kape", gre verjetno Partizan nagnetlo prek tisoč gledal- za drag primerek. Pionir iz Kota je cev, ki so se ob domislicah organi- za nalogo potreboval le 15 sekund, zatorjev in izvajalcev do solz nasme- kar je bilo preveč za prvo mesto. jall Igre so bile res samo semiške, saj so imeli pravico do nastopa le prebivalci KS Semič, pa še to ne vsi Sest ekip s po dvanajstimi nastopajočimi se je pomerilo v sedmih igrah in Rdeči niti, imenovani „Vasova-— nje“. Janez mora preko več ovir kar najhitreje priti na Mickino dvorišče, potem pa po lestvah k Micki v „štibelc“, pa čeprav moker in tepen. Le dvaindvajset sekund je za to potreboval ,.najhitrejši Janez" iz Štrekljevca. Že prva igra je raztresla smeh. Čeprav so nameravali sprva iskati iz-~ gubljenega smučarja v kosih penaste gume, so igro preimenovali v „I*ka- Toda ekipa Kota je bila po sedmi igri na zadnjem mestu. V naslednjih igrah so se sovaščani med seboj merili v tem, kdo ima boljšo natakarico in boljšega ribiča, ki je ribe iz stiropora (ime ni znano) lovil s ribiškim kavljem. Najaktual-nejša igra se je imenovala ..Očistimo onesnaženo Kolpo". Tekmovalci so v pravih poletnih kostumih skakali v veliko, z vodo napolnjeno kad in z dna pobirali „dragocenosti!1 Preden so po (belokranjski navadi) igrišče spremenili v veselični prostor in mize napolnili z odojki in jančki, so razglasili najboljše. Pokal skega kluba Dušan Tošaj je ob zaključku odgovoril na naše vprašanje o nadaljnjih raziskavah tako: „Kljub nesreči morala našim jamarjem ni padla. Z raziskovanji in tudi iskanjem podzemne poti iz teh jam v smeri proti Kočevju bomo nadaljevali." J. PRIMC Sevnica greznica treh porečij? Po mazutu v Mimi še gnojnica v Sevnični USPEL ,GLAS MLADIH* Osnovna organizacija ZSMS čmomlajske Dolenjke je v soboto, 24. junija, v kulturnem domu organzirala prvi belokranjski festival „Glas mladih 78". Občinstvu, ki je popolnoma napolnilo dvorano, se je predstavilo 18 pevcev in pevk. Zmagal je vojak črnomaljskega garnizona Jaša Eljani, drugo mesto je žirija prisodila Josipu Luiču iz Prilišča, tretja pa je bila Čmomaljka Tatjana Rožič. Zaradi velikega zanimanja za to prireditev so organizatorji — 00 ZSMS Dolenjke, OK ZSMS in Glasbena mladina Bele krajine - sklenili, da jo bodo pripravili vsako leta V ponedelje popoldne sta Franc Pipan st in sin Milan ob 16.30 pod Zabukovjem ugotovila neznosen smrad v dolini potoka Sevnične. Komisija sevniške ribiške družine in miličniki so raziskali potok že uro po prijavi Dimnikar Dilvo Osovnikar, ljubitelj narave, nam je v torek skrušeno pripovedoval nekatera opažanja. Gnojnica je pritekla iz velikanske greznice obrata šentjurskega Kmetijskega kombinata v Visočah pri Planini Jama meri 30 x 15 metrov, globoka pa je okrog 3 metre. Sevnična je čist saimonidni revir, vanj so ribiči to pomlad vložili mnogo rib iz gojitvenih potokov. Sevniški ribiči so bili tako še enkrat prizadeti V zadnji številki smo poročali o izlivu mazuta v rečico Mimo iz Kolinske. Raziskava UJV v času tega poročanja še ni bila končana. A. Ž. nenavadno živahno: vsakih nekaj minut nam je nad glavami preletelo tekmovalno letalo. Še bolj živo je bilo na vzletno pristajalni stezi v Prečni, kjer je bilo tudi za oči radovednih obiskovalcev paše dovolj. (Foto: M. Moškon) Slavko Kos sedmi, Zavrl deseti V Prečni XIV. prvenstvo motornih pilotov Slovenije seje postavil pred fotografsko kamero petinsedemdesetletni Alojz Rus. V precep je namreč ujel dva modrasja velikana. Prvi je meril 80 cm, drugi pa je bil kar za šest centimetrov večji. Rus je nevarni strupenjači ulovil v Humcu in Dolenji vasi. (Foto: Pezelj) Nova turistična zanimivost v Beli krajini — V četrtih semiških igrah se je v sedmih disciplinah pomerilo šest ekip - Najuspešnejši so bili predstavniki Štrekljevca je prejela ekipa iz Štrekljevca, ki je zbrala 47. točk, tej pa so sledile ekipe iz Stranske vasi (31), Črešnjevca (30), Rožnega dola (27) in Kota (22). J. PAVLIN V petek, soboto in nedeljo se je na letališču v Prečni odvijalo pod pokroviteljstvom Industrije motornih vozil iz Novega mesta XIV. republiško prvenstvo motornih pilotov Slovenije. Navzlic muhastemu vremenu je 19 letalcev uspešno opravilo 3 discipline z nalogami iz izvidništva, orientacije, točnosti prihoda na kontrolo in natančnosti pristajanja. Med tekmovalci je nastopala tudi državna reprezentanca za trening pred odhodom na mednarodni aerorally v Avstrijo. Tako lahko rečemo, daje bila konkurenca na jugoslovanski ravni Pokroviteljica IMV je udeležencem v soboto zvečer priredila sprejem na Otočcu, tekmovalci in gostje pa so nasploh pohvalili organizacijo prireditve in prijetno okolje dolenjskega letalskega centra. Zmagovalec je prejel pokal Zveze letalskih organizacij Slovenije, zlato medaljo in pokal pokrovitelja, drugouvrščeni srebrno medaljo in pokal pokrovitelja, tretjeuvTŠčeni bronasto medaljo in pokal zadnji pa tolažilno hlevsko laterno. Rezultati: 1. Oto Verbančič (r-obin, Maribor) 570,7 točke; 2. Danilo Hojnik (aero 3, Ptuj) 547, 2; 3. Zmago Jeršan (aero 3, Ljubljana) 494,5; 4. A. Hauptman (kurir, Ljubljana), 77,4; 5. M. Som (aero 3, Lj.) 451,9; 6. M. Kralj (aero 3, Ptuj) 446,1; 7. Slavko Kos (aero 3, N. mesto) 435,1; 8. K Krepfl (aero 3, Pt) 406,8; 9. P. Kamer (piper s. cub. Ca) 392,1; 10. Marko Zavrl (aero 3, N. mesto) 372,3; 16. Tone Lovšin (aero 3, N. mesto) 243,0. Izven konkurence: člana reprezen- tance Svetomir Trifunovič (piger cherokee, Zagreb) 498,5 in Ivo var (cessna 172, B. Luka) 415,2. Tobogan po ribniško Izvirno narečje in humor presenetila vse »OČISTIMO KOLPO" V semiških iger, povrhu vsega pa še — je bila le ena od šestih disciplin najbolj spodbudna. Kos. POSVET PRED AKCIJO^ Udeleženci ogleda kraja nesrt v jami Bilpa III si pred akc 22. junija ogledujejo načrt ja*£ in se dogovarjajo za potek v dela. (F< delitev dela. (Foto: Primc) UTOPLJENEC V BREGANI 20. junija zjutraj so v potoku 9 ga na pri Brega nskem selu n* moško truplo. Komisija, ki je p«* na kraj nesreče, je ugotovila, d* utopljenec 64-letni Janeh Psič Brezja pri Veliki Dolini Domnev« da je šel prejšnji večer po poti n'*' mlina čez leseno brv, ki je šil01 samo 40 centimetrov. Iz nje moral pasti v poldrugi meter glo** tolmun, od tam pa ga je vod* nesla do vejevja, kjer so ga op** Na truplu ni bilo znakov nasilja, to gre očitno za nesrečen slučaj- Zadnja letošnja televizijska oddaja »Veseli tobogan" na celini je bila minuli teden v Ribnici Naslednje bodo namreč na otokih, prva na Krku. Organizatorji so prodali 500 kart, kar je rekord za dvorano doma JLA, iznajdljivi Ribničani pa so poskrbeli, da je bilo gledalcev nad 600. Vzdušje v dvorani je bilo res ribniško, saj ni manjkalo nadjanja za te in one, nastopajoči pa so poželi tudi buren aplavz. Pred mikrofoni in kamerami se je zvrstilo 22 nastopajočih, ki so jih izbrali na avdiciji izmed 48 kandidatov. Vsi so pokazali, da Ribničan ni le dober izdelovalec zobotrebcev in druge suhe robe, ampak daje med mladino veliko talentov za glasbo, recitiranje, humor, igranje itd. Glavni pečat pa je nastopu dalo ribniško narečje in smisel za humor, kar bo gotovo pritegnilo k televizorjem veliko gledal- V oddaji so med drugim nastopili učenci osnovnih šol Ribnica, Loški potok, Sodražica, Dolenja vas in Sušje, učenci glasbene šole, malčki iz ribniškega vrtca in nonet „Vitra“. Gosta programa sta bila Miha Mate in Matjaž Tominc. Oddajo so vodili Mija Skrabec, Aleš Valič in Božo M. GLAVONJIČ Po marmor celi - v Carrarro Edini kamnosek na Kf čevskem o naraščajoč željah ljudi glede nagrolr nikov Alojz Erjavec iz Mahovnik pri Kočevju je 90-odstotni $ valid. Čeprajf je star šele 60 k' je že 15 let "upokojen. V svoj«1*! življenju je najprej od vasi do si brusil žage, kasneje je bil tf zarski delovodja, nato še mili* nik in tik pred upokojitvijo cd vršilec dolžnosti komandira p**, staje milice. Čeprav je invalid in upokpl* nec, ni mirovaL Poizkušal je sa bi se lotil, končno pa se f' najresneje poprijel kamnoseŠ^V Najprej je pomagal in se učil r| kamnoseku Crnkoviču v Ko' ju, potem pa je šel pogledat 5C mojstrom v Ljubljano, IzoloJJ Lož. Temu delu se je tako P učil da se zdaj ne ustraši not nega mojstra. Ima popoldan*^ kamnoseško obrt in je kamnosek na območju od Rfr1 ce do Kočevja in Kolpe, saj 7 mojster Crnkovič že pred trijj leti umrL Zaradi invalidnosti la sicer sam bolj malo, zato ri ima dva ali tri delavce. <; Prari, da so ljudje naro^ včasih okvirje in spomenike k betona, danes pa samo še iz ^ morja in čmega granita, kal 7 tudi dokaz, da niso v stisk« denar. Po marmor mor* Cačak, po čmi granit pa cel*•. Carrarro, kjer je naročal ali kamen za svoje kipe tudi veliki florentinski slikar in ' Michelangelo Buonarottl Alojz Erjavec pravi: > „Ce bi jaz umrl, bi hotel i**^ ffrnhii Koli .Vmmnn nbfi**^. suhe um stro lekt dolg rite pre( na grobu bolj skromno obe>^> saj nisem vajen razkošja. Vč^ sem tako svetoval tudi strankam, a ni nič poma^JJ Vsak hoče nekaj dragega. temu ni posebnega zaslužk^, ^ je material drag, pa še voZ je treba daleč.* ne služi, se je seštva. Pravi, da se ko priučil, da se nobenega mojstra Primc)