Slovenci pa Avstrija. Pogosto se nasprotniki nara posmehujejo. Pravijo, da nas je malo, da smo majben uarod, ubog narodič. No, zakaj pa se toraj toliko bojijo vsakega narodnega vetriča pri nas, zakaj se jim vselej blače stresejo, kedar čujejo o slovenskej vlogi, o slovenskej prošnji, o slovenskej zmagi pri volitvah, ali še celo o slovenskem — taboru ? Zato, ker slutijo našo važnost za Avstrijo, katero oni hočejo razdreti in razkosati med Nemce, Magjare, Rumuue in Italijane. To želijo, po tem hrepenijo! Ali temu največja zapreka smo avstrijski Slovani, v prvej vrsti bratje nam Čebi in potem mi zaničevani Slovenci. Mi smo živ jez zoper nemškoprusko in laško povodenj, ki streže miljeno Avstrijo zaliti. Čehov je okolo 6 milijonov ter stanujejo gosto naseljeni naravnost v sredini Evrope, okolo zlate Prage in dalje po Moravskem in Šleskem. Oni so živ jez, ki brani, da ne morejo pruski Nemci iz Berolina, Draždanj in Vratislava meni nič tebi nič prodirati proti jugu k Dunavu, kder v krasnem Dunaji ali Beči stoluje naš svitli cesar iz preuzvišene rodbine loreno-babsburške. To je severozapadna straža slovanska za Avstrijo in ub enem uzrok, zakaj nemški liberalci in pruski freimaurerji Čebe toliko sovražijo, črtijo! Slovencev štejemo 1,200.000 duš. Ni nas veliko, a tem važneji smo za obstanek Avstrije dežele, v katerih prebivamo od sv. Godharta na Ogerskem po spodnjem Štajerskem, južnem Koroškem, potem Kraujskem, Goriškem, Primorji ob obalih Jadranskega morja globoko v Istro, kder ruejašimo z brati Hrvati. Zavoljo Jadranskega morja smo živ jez na eni strani zoper Italijani, ki bočejo pograbiti Gorico, Trst in Istrijo, na drugi strani pa zopet zoper prusko-nemško cesarstvo, ki na vso moč skuša prodreti črez tiiolske, salcbarške, koroške in štajerske planine do Jadranskega morja. Se ve, da je to mogoče le potem, ko 80 Avstrijo razdrli ali jo s cesarsko rodbino vred potisnoli v Budimpesto, kar očivestno uame- ravajo. Pri tem delu pa zopet trčijo na slovansk jez, in ta jez smo mi Slovenci in toraj velevažni pogoj za obstanek celokupne Avstrije. Kdor tega ne ve, ta se mora čuditi strastnej besnosti, s katero nemški liberalci v nas Slovence pšejo nemščino; a vsakemu, ki to zua, jasno je vse. Nemški liberalci so več ali menje razkriti zavezniki Bismarkove velike Nemčije ter bočejo nas Slovence hitrej ko mogoče iztrebiti, potlačiti, duševno in gmotno uničiti, ostanke pa ponemČiti in tako pruskonemškej velesili most nadelati do Jadranskega morja! To je pravo jedro razupitej nemškej ,,kulturi", konečui namen sedanjeinu ponemčevanju Slovencev! Slovani v Avstriji boiimo se resnično za obstanek cesarstva, v prvej vrsti Cehi in Slovenci; slednja dva naroda ob enem za svoj lastni obstanek. Čehi iu Slovenci stojimo sredi silne mejnaiodne vojske, čije izid naposled odloči, kaj bo z našim cesarstvom. Vsak narodnjak na slovenskej zemlji je ob enem boritelj za Avstrijo. Tega se lehko prepriča vsak, kdor ni nalašč glub in slep. Tega se pa moramo čedalje bolje zavedati in po tem tudi srčno in pogumno potegovati se za narodne pravice svojih rojakov. Ne plašimo se, ne bojmo se prusakov in raznih ,,kulturonoscev", ampak čedalje srčneje in odločneje tirjajmo pravice, katere gredo pred Bogom in pred postavo Slovencem; kajti • tako delamo ob enetn za* prospeh in obstanek svojega naroda pa tudi cele Avstrije!