Registre National de la Propiednd Intelectual No. 413193 Redaccion y Administracion: Calle Victor Martinez 50 (Suc. 6) Buenos Aires, Argentina “ESLOVENiA LIBRE” Ano (Leto) XI (G) BUENOS AIRES, 9. JULIJA (JULIO) 1953 No. (Štev.) 27. °z ® SZti kh S asC c cj< tr. Victor FRANQUEO A PAGAR TARIFA REDUCIDA Concesion N? 3824 Martinez 50 - Buenos Aires Konferenca v Washingfonu Konferenca treh zahodnih velesil, ki bi se morala začeti dne 8. julija na Ber- mudih, je morala biti odložena, ker je zbolel predsednik angleške vlade sir Winston Churchill, ki je bil glavni za¬ govornik te konference treh, ki bi se nato morala razširiti še ne konferenco štirih. Niti konferenca treh na Bermu- dih, niti poznejša konferenca štirih ni bila simpatična ameriškemu javnemu mnenju. Predsednik Eisenhower je do¬ volj pogosto jasno povedal, pod kakšni¬ mi pogoji bi se mogli začeti razgovori s sovjeti, ko je terjal, da morajo komu¬ nisti najprej skleniti mir na Koreji, ta¬ koj nato pa morajo sovjeti pristati na podpis pogodbe o avstrijski neodvinosti. Niti v eni, niti v drugi smeri sovjeti ni¬ so pokazali kake posebne vneme. Bese¬ dilo za premirje na Koreji je sicer se¬ stavljeno, toda kdo ve, kdaj bo podpisa¬ no — in kdaj bo sklenjen res pravi mir na Koreji. O pogodbi z Avstrijo pa ne marajo sovjeti sploh ničesar čuti, pač pa urejajo zadeve drugega reda kar po svoje, ko se pogajajo s Perzijo in ko ponujajo Turkom posebne dogovore o zahodnih turških mejah in Dardanelah. Vkljub tem ponovnim dokazom sov¬ jetske slabe volje, pa so v Londonu vztrajali pri tem, da mora priti čimprej do pogajanj s sovjeti, ker da so novi oblastniki v Moskvi resnično za po¬ ravnavo vseh spornih vprašanj. Za po¬ gajanja s sovjeti je angleško javno mnenje skoraj v celoti na strani Chur¬ chillove zamisli. Bilo je treba precej na¬ porov, da so Churchilla zadržali, da ni kar sam krenil v Moskvo in kar v nagli¬ ci so morali skleniti, da bo treba naj¬ prej imeti konferenco zahodnih zavez¬ nikov samih. In da je taka konferenca potrebna, so v USA zelo trdno prepričani. Ameriški listi vedno bolj pogosto pišejo o tem, kako se enotnost med zahodnimi zavez¬ niki krha. Člani ameriškega senata grenko komentirajo obnašanje zavezni¬ kov Združenih držav in nekateri izmed njih celo zagovarjajo misel, da je treba besedo zavezniki dati pod narekovaj, ka¬ dar se govori o evropskih zaveznikih Severne Amerike. Edino sredstvo, ki ga ima ameriška vlada na razpolago, so obilne vsote, ki so šle za podporo evropskim državam ali pa za orožje, ki je šlo evropskim za veznikom. Vse to je požrlo ogromne mi¬ lijarde dolarjev — in senatorji so sedaj začeli te podpore silno krčiti in omeje vati. Ako bodo ti načrti v senatu pro drli, v 1. 1955 nobena evropska država ne bi več prejemala kake posebne pod pore od Združenih držav. Toda brez ameriške podpore cela vr¬ sta vprašanj ne more biti urejena. In tako so sklenili na konferenci treh zu¬ nanjih ministrov, ki se začne 10. julija v Washingtonu, obravnavati predvsem položaj Francije v Indokini. Francija še vedno vztraja na stališču, da mora sa¬ ma voditi borbo proti tamošnjim komu¬ nistom, ameriško stališče pa je, da bi morala Francija dovoliti večje ameriško sodelovanje ( nadzorovanje) pri razvoju borb v Indokini. Na Koreji še ni podpisano premirje s komunisti. Ker ima Anglija do kom. Ki¬ tajske posebno stališče, menijo, da bi morala. Anglija pokazati, kolikšen je njen javni in zakulisni vpliv. Šele tedaj bi bila v Aziji vpostavljena taka enot¬ nost zaveznikov, da bi sedanje pogajanje Amerikancev s komunisti ne izgledalo tako, kakor da USA moledujejo komu¬ niste za mir, oziroma premirje. Ker so ameriški krediti tisti, ki v ve¬ liki meri ohranjajo pokonci evropsko oboroževanje, terja ameriška vlada s po¬ sebno pravico, da naj se evropske drža¬ ve vendarle že sporazumejo o tem ka¬ ko organizirati evropsko obrambno obo¬ roženo silo. Dosedaj so samo poslanci zahodnega nemškega parlamenta v Bon¬ nu odobrili pariške konvencije o tej vojski. Drugi še čakajo — in to zlasti Francozi, dasi je bil njih vojni minister Pleven tisti, ki je načrt za dogovore o tej oboroženi sili izdelal. Ta predkonferenca ima toliko težkih zadev na dnevnem redu, da bo moralo Veličasten sprejem generala IbaAeza v Argentini Od ponedeljka popoldne se mudi na obisku v Argentini predsednik čilske re¬ publike general Carlos Ibanez del Čam¬ po. Prišel je, da vrne nedavni obisk predsednika generala Perona, ki ga je napravil čilskemu narodu in da skupno z njim podpiše pogodbo o gospodarski zvezi med Argentino in Čilom. Od ponedeljka dalje živi argentinska prestolnica v prazničnem razpoloženju. Mesto je okrašeno z argent. in čilski¬ mi zastavami ter grbi obeh držav. V izložbenih oknih v trgovskih lokalih so postavljene slike obeh predsednikov. Po¬ sebno lepo je okrašen Majski trg. Pred vladno palačo je postavljena velika častna tribuna, ki sega do prvega nad¬ stropja. Z nje je predsednik general Pe¬ ron predstavil svojega visokega gosta ogromni množici naroda. Čilski predsednik general Ibanez je prispel v Bs. Aires v ponedeljek popol¬ dne z letalom, ki je' pristalo na mestnem letališču blizu pristanišča. Tu ga je sprejel predsednik general Peron. Na častni tribuni so bili vsi ministri zvez¬ ne vlade, ostali visoki državni predstav¬ niki, generaliteta in admiraliteta, viso¬ ki cerkveni dostojanstveniki na čelu z buenosaireškim nadškofom kardinalom j Copellom, vsi člani diplomatskega zbo¬ ra z apostolskim nuncijem Msgr. Zani- nom na čelu. Vojaška godba je v pozdrav odigrala himni obeh držav s topov pa so oddali 21 častnih strelov. Ko sta oba pred¬ sednika pregledovala častno četo kade¬ tov letalske akademije, ki so jima izka¬ zali vojaške časti, je vojaška godba igrala predsedniško koračnico San Lo- I renzo. Predsednik gral Peron je nato svojega visokega gosta povedel na čast¬ no tribuno na letališču, kjer mu je predstavil člane svoje vlade in ostale do¬ stojanstvenike. Po slovesnem in prisrčnem sprejemu na letelišču sta oba predsednika z ožjim spremstvom sedla v odprt avtomobil, ter nastopila pot proti vladni palači po prostranih in dolgih avenidah. Po vseh avenidah so na obeh straneh delali špa¬ lir oddelki argentinske suhozemske voj¬ ske, mornarice in letalstva, za njimi pa velikanske množice naroda, ki so oba predsednika navdušeno pozdravljale z vzklikanjem in mahanjem zastavic in belih robcev. Avtomobil, v katerem sta se vozila oba predsednika, je spremljal častni oddelek San Martinovih grena¬ dirjev na konjih. Na poti do predsedniške palače se je general Ibanez ustavil pred palačo CGT — Glavne delavske zveze. Položil je venec pred podobo pok. gospe Eve Peron. Njenemu spominu se je poklo¬ nil z enominutnim molkom. Po prihodu v vladno palačo je pred¬ sednik general Peron povedel generala Ibaneza v svoj delovni kabinet, nato sta se pa oba predsednika pojavila na častni tribuni zbranim množicam naro¬ da, ki so napolnile prostrani Majski trg do zadnjega prostora. Polne so bi¬ le tudi vse avenide, ki vodijo na ta trg. Ljudje SO' bili na primer zbrani na Maj¬ ski avenidi vse do kongresne palače na Kongresnem trgu. Ogromne množice ljudi so obema predsednikoma prirejale viharne ovaci¬ je. Ko se je navdušenje malo poleglo, je vojaška godba zaigrala najprej ar¬ gentinsko, nato pa čilensko državno himno, takoj nato je pa povzel besedo predsednik general Peron ter je v iz¬ branih besedah predstavil svojega go¬ sta in gosta argentinskega naroda ter vlade predsednika Ibaneza. Poveličeval je njegovo delo za čilsko delovno ljud¬ stvo in sporazum, ki ga bosta sedaj podpisala in s katerim se bo prijatelj¬ stvo med obema državama še poglobilo ih utrdilo. Argentina se je za ta spo¬ razum odločila z vso iskrenostjo in od¬ kritostjo. Ta sporazum hoče doseči sa¬ mo to, da dokaže, da na enem delu ze¬ meljske oble živita naroda v dveh dr¬ žavah kot bratje v miru in slogi. S prisrčno dobrodošlico predsedniku generalu Ibanezu v Argentini je pred¬ sednik general Peron zaključil svoj po¬ zdravni govor, ki so ga množice naro¬ da stalno prekinjale z vzkliki obema predsednikoma, Argentini in Čilu. Ko je povzel besedo predsednik ge¬ neral Ibanez je vsa množica znova vzva¬ lovila v viharnem vzklikanju bratstvu narodov obeh držav in njunima pred¬ sednikoma. Nato se je pa general Iba¬ nez najprej zahvalil za veličasten spre¬ jem, ki mu ga je argentinski narod pripravil. Sporočil mu je pozdrave či- lenskega naroda, nato je pa razvijal misli o dalekosežnosti pomena gospo¬ darske unije med obema državama in o koristih, ki jih bosta od tega sporazu¬ ma imela naroda obeh republik, ker se gospodarstvo obeh držav v vsem spo- polnjuje. Z govorom predsednika generala Iba- neza je bila slavnost na Majskem trgu zaključena. V torek dopoldne je čilski predsed¬ nik general Ibanez položil venca pred mavzolej . Osvoboditelja generala San Martina in pred spomenik čilskega na¬ rodnega heroja 0’Higginsa, nato sta pa oba predsednika še pregledovala zadnje detalje sporazuma o gospodarski uniji med obema republikama. V torek po¬ poldne je predsednik gral Peron prire¬ dil v vladni palači velik sprejem v čast svojega visokega gosta, na katerega so bile povabljene najodličnejše osebnosti Buenos Airesa in vsi člani diplomatske¬ ga zbora. Zvečer so pa v čast obeh pred¬ sednikov priredili slovesen banket čast¬ niki buenosaireške garnizije. V sredo dopoldne sta predsednika ge¬ nerala Peron in Ibanez podpisala spo¬ razum o gospodarski uniji med Argen¬ tino in Čilom, popoldne pa je bila v po¬ častitev čilskega predsednika slavnostna skupna seja argent. senata in poslan¬ ske zbornice. S predsednikom čilske republike so prispeli V Argentino tudi njegov zuna¬ nji minister dr. Oskar Fenner, pravo¬ sodni minister dr. Santiago Wilson, po¬ veljnik čilskega letalstva general Ar- mando Ortiz Ramirez, predsednikov sin Ricardo Ibanez kot njegov osebni taj¬ nik. V Buenos Aires je prišlo tudi več čilenskih poslancev in senatorjev ter ve¬ liko časnikarjev. KOMUNIZEM V NOVI OBLEKI V vzhodnem delu Berlina so bili pro¬ tikomunistični nemiri, ki še niso pone¬ hali. Prav tako se nadaljujejo enaki ne¬ miri v drugih delih vzhodne Nemčije. Na Poljskem so se pojavili prot : komu- nistični guerilski oddelki, ki so prizade¬ jali sovjetskim transportom in doma¬ čim komunistom take težave, da je mo¬ rala varšavska kom. vlada baje oklica¬ ti obsedno stanje. Nemiri v češkoslo¬ vaški so že mimo, toda tudi tam so biti na razpolago precej dobre volje in časa, da bodo odstranjene težave, ki razdvajajo zahodne zaveznike. In kje so še zadeve, ki se nanašajo na sovjete! bili delavci tisti, ki so se začeli dvigati proti osrednji kom. vladi v Pragi. Naj¬ večje pa je bilo presenečenje, ki se je zgodilo v Budimpešti. Na Madžarskem nemirov ni bilo, a je kom. vlada odsto¬ pila. Z vodsta madžarske komunistične politike je moral oditi Matjaš Rakoši, eden najbolj krvavih mož svetovnega komunizma. Iz vodsta in s politbiroja so morali poleg njega še njegovi naj¬ zvestejši sodelavci. Na čelo vlade je pri¬ šel sicer tudi komunist Imre Nagy, a že takoj prvi dan je nova vlada objavi¬ la celo vrsto ukrepov, ki postavljajo do¬ sedanji teroristični način uveljavljanja komunizma na glavo in prehaja vse dr¬ žavno življenje navidez na čisto nove temelje. 137° ANIVERSARIO DE LA INDEPENDENCIA ARGENTINA En la sesion del 9 de Julio de 1816 el Congreso Nacional bajo la presidencia del doetor Francisco Narciso de Laprida despues de largas deliberaciones pro¬ damo en Tucuman la Independencia de las Provincias Unidas de Sudamerica. Asi resulto completada la Revolucion de Mayo de 1810. La Argentina era peliticamente independiente pero no economicamente. Esta independencia dio a la Argentina el actual presidente de la Nacion general JUAN D. PERON pro- clamandola en la mišma časa historica en Tucuman hace 6 anos. Esta indepen¬ dencia es hoy realidad y la Nacion goža en paz todas las riquezas de su propio suelo y toda la vida y la accion puhlica de la Argentina esta dedicada tambien a! servicio del bien comun y de la paz mundial. El 1379 aniversario de la Independencia sera celebrado con gran fervor pa¬ triotko en todo el Pais. Estos festejos aleanzaran gran contorno especialmente en Bs. Aires, donde seran presididos por los presidentes de la Argentina y Chile generales JUAN D. PERON y CARLOS IBAnEZ DEL ČAMPO quien se en- cuentra en la Metropoli Argentina de visita al nuestro primer Magistrado y a la Argentina. En la catedral tendra lugar el solemne Te Deum. Terminado oficio religioso las unidades de las fuerzas armadas Argentinas incluyendo las unida- des de la Marina de guerra y las formaciones aereas desfilaršn ante los doš presidentes. 137. OBLETNICA ARGENTINSKE NEODVISNOSTI Po daljših razpravah je Narodni kongres v Tucumanu pod predsedstvom dr. Francisca Narcisa de Laprida 9. julija 1816 proglasil neodvisnost Združenih pro¬ vinc Južne Amerike. Tako je bila spopolnjena majska revolucija iz leta 1810. Argentina je bila politično sicer neodvisna, ne pa še gospodarsko. Gospodarsko neodvisnost Argen¬ tine je pred 6. leti proglasil v isti zgodovinski hiši v Tucumanu sedanji predsed¬ nik republike general JUAN D. PERON. Gospodarska neodvisnost Argentine je dejstvo in narod v miru lahko uživa sadove bogastva lastne grude. Pa tudi vse javno udejstvovanje Argentine je usmerjeno v službo dobrinam vsega sveta in za utrditev svetovnega miru. 137. obletnico argentinske neodvisnosti bodo po vsej republiki slavili z glo¬ bokim rodoljubnim čustvom in navdušenjem. Te slavnosti bodo posebno veličast¬ ne v prestolnici radi navzočnosti predsednika čilske republike generala CARLO¬ SA IBASJEZA DEL ČAMPO, ki se mudi tu in vrača obisk predsedniku gene¬ ralu Peronu. V katedrali bo najprej slovesen Te Deum, takoj nato pa mogočna vojaška parada oddelkov vseh vrst orožja argentinske vojske pred obema pred¬ sednikoma. ALI MOSKVA ŠE POPUŠČA? V Nemčiji vre, na Poljskem vre, na Madžarskem je komunizem dal velike koncesije — ali je to znak slabosti vod¬ stva novih oblastnikov v Moskvi? Dasi bi bilo pričakovati, da bodo v Moskvi vse to vrenje po Stalinovi smrti smatra¬ li za nevarnost, se očevidno za to prav nič ne zmenijo. Glavni propagandist moskovske vlade Ilija Ehrenburg piše naprej v moskovski “Pravdi” članke o tem, kako je treba sovjetom verjeti, da so za mir. Sovjeti hočejo z vsemi žive¬ ti v največjem soglasju, trgovati hočejo z vsem svetom in njih oblast je danes tako trdna, da ne vidijo nikjer nobene potrebe po vojnih ukrepih. Res je, v sa¬ telitskih državah je bilo storjenih mno¬ go napak — a te bodo odstranjene in povsod bo zacvetelo blagostanje. Ako do tega ne bo prišlo, tedaj so vsega krivi Amerikanci, ki se mrzlično pripravljajo na vojno in nanjo tudi hujskajo. Prav nič pa se Ehrenburg ne razburja zaradi nemirov v Srednji Evropi, kakor da so ti tako malo- pomembni, da se sovjet¬ skim oblastnikom v Moskvi zaradi tega ni treba razburjati. Še več, v Moskvi gredo celo dalie. Kakor popuščajo v mednarodni politiki, tako popuščajo tu¬ di pri uveljavljanju komunizma v Sred¬ nji Evropi. Po dogodkih v Nemčiji, na Poljskem in v češkoslovaški, bi bilo težko pričakovati, da bodo sovjeti šli še dalje in pri spremembah na Madžarskem pokazali, da so res zelo grešili in da ho¬ čejo vse to popraviti, ko uvajajo spet zasebno lastnino v malih obratih in po¬ sestvih, večjo produkcijo življenjskih potrebščin in celo večjo svobodo posa¬ meznim veroizpovedim. Ko so se v Nemčiji dvignili proti sovjetom delavci, so sovjeti hitro bili kos svojim nalogam in je bil mir in red kmalu obnovljen. Izgleda tako, kakor da iim je bilo prav, da je do vsega te¬ ga prišlo. Tiste, ki so nemire priredili, so vsaj lahko prepričali o dvojem: 1. sov¬ jetski tanki so dovolj močni za zaduši¬ tev takih uporov in 2. tisti, ki bi mora¬ li priti tem protikomunistom v Nemči¬ ji na pomoč, se takorekoč Skoraj da ni¬ so zganili. Pomoči niso uporniki v vzhod¬ ni Nemčiji prejeli niti od zahodnih nemških oblasti, kaj šele da bi j'm pri¬ skočili na pomoč zahodni zavezniki, ali pa vsaj Amerikanci. Ko so se uprli de¬ lavci v ČSR, ni bilo nobene posebne po¬ moči z zahoda. Protikomunistični parti¬ zanski oddelki na Poljskem se bodo kmalu lahko prepričali, da podpore z zahoda ni in ne bo... Da pa ubogim madžarskim “protikomunistom” prihra¬ nijo kako tako razočaranje na pomoč z zahoda, pa so komunisti kar sami pohi¬ teli, in dali Madžarom velike olajšave, ko so vrgli z oblasti najbolj osovražene¬ ga komunista ne samo na Madžarskem, ampak v vsej Evropi. “POMOČ ZAHODA JE PREVARA” Eisenhower in Dulles sta med volilno borbo v USA obljubljala, da bodo Zdru¬ žene države dosegle, da bodo uporniki proti Moskvi prejeli pravočasno pomoč in da bo sovjetska oblast iz Srednje Evrope odstranjena. Sedaj so sovjeti na¬ zorno poskrbeli zato, da antikomunisti v Srednji Evropi uvidijo, da pomoči z zahoda ne more biti. USA so tudi ob¬ ljubljale, da bodo morali nasilni režimi pasti in da se bo morala sovjetska ob¬ last umakniti na Dnjepr in Bug. Pa ali je to potrebno, ako sedaj iz Moskve sa¬ me prihajajo remedure, ki bodo vsebino komunističnih režimov “počlovečile”, o- ziroma omilile. Kar se ponuja z zahoda je zato samo nepotrebno slepomišenje, v Moskvi že vedo, kaj je treba storiti in kdor bo zaupal Moskvi, ta se bo obdržal na površini. Stalinov režim je iz Moskve širil pre¬ plah pred komunizmom s svojim teror¬ jem in strahotnim policijskim režimom. Stalin je prav tako, kakor sedanji ob¬ lastniki, računal na končni neizogibni spopad med obema svetovoma in zato je skušal zahodno Evropo hromiti s strahom in obupom. Novi oblastniki z Malenkovim na čelu so samo spremeni¬ li taktiko. Začeli so rušiti protikomuni¬ stične postojanke v Evropi na ta način, da so začeli komunizem kazati v lepi, človečanski luči, obenem pa dokazovati, da je sleherno upanje na kako podporo v boju proti komunizmu nesmiselno. Ker je še velik del evropskega prebival¬ stva v svoji zbeganosti pred nevarnostjo komunizma mnenja, da bi “bil nazad¬ nje komunizem vendarle znosen, ako bi ne bil tako krvav in nasilen,” se sedaj komunistični svet polašča teh plahih duš, ki komaj čakajo na take vrste bal¬ zam ... In v nekaj mesecih se lahko ta “prijetna” sapica iz Moskve tako pola¬ sti velikega dela evropskega prebival¬ stva, da bo kar klilo zagovornikov za prijateljstvo in sporazum z Moskvo. In takih ljudi bo dovolj v Nemčiji, Ita- (Nadaljevanje na 2. strani) o IZ TEDNA V TEDEN U.S.A.: Ameriški kongres je odobril Eisenhowerjev predlog, po katerem bo 5.000 tujcev, ki so bili vsaj 90 dni v voj¬ ski na Koreji, dobilo takoj ameriško državljanstvo. — Dr. Milton Eisenhovver je kot posebni odposlanec gen. Eisenho- werja prepotoval že Kolumbijo, kjer je bil v Bogota sprejet pri predsedniku te države Rojasu Pavilli, od tam odletel v Ekvador v Quito in nadaljeval potovanje v Peru, kjer se je ustavil v Limi. Po vseh prestolnicah ima gospodarske in politične razgovore s predsedniki vlad. — Ameriška vlada ima letos 9.389 mili¬ jonov deficita, je objavilo ameriško fi¬ nančno ministrstvo. Je t 0 največji defi¬ cit, ki ga je ameriška vlada imela v zadnjih šestih letih. Dohodki so znašali v finančnem letu, ki se je končalo 30. junija, 65.000 milijonov dolarjev, izdat¬ ki pa 74.000 milijonov. Vlada namerava najeti posojilo v višini 5.500 milijonov dolarjev. ŠPANIJA: španski tisk je te dni ob¬ tožil Churchilla, da je na bermuški kon¬ ferenci nameraval sabotirati špansko- ameriška pogajanja za vojaško zvezo ter se zlasti zgraža nad dejstvom, da je Churchill podaril Gibraltar v uporabo NATO-ju, češ, da ni pri tem niti malo računal, da je Gibraltar prav za prav španski in da brez sodelovanja Španije v novi vojni Gibraltar ne bo več služil svojemu namenu. IRSKA: Irci so po svoje sprejeli novo angleško kraljico, ko so ob njenem pri¬ hodu v Belfast na Irskem na železniš¬ kih tirih eksplodirale bombe, pozneje pa so v mestu ugasnile vse luči za tri ure prav v času, ko se je kraljica s svojim soprogom vozila po mestu na županstvo. Študentje belfaške univerze so ob pri¬ hodu Elizabete na univerzo sneli bri¬ tansko zastavo in jo zagnali na ulico. Prav tako so podirali slavoloke po uli¬ cah, kjer se je kraljica vozila. Za kralji¬ čin prihod je stratežke točke mesta za¬ sedlo 5500 angleških vojakov. FRANCIJA: Francoski katoliški pisa¬ telj Francois Mauriac je izstopil iz Zve¬ ze častne legije v protest proti kazno¬ vanju nekega francoskega vojaka Tujske Legije v Indokini, ki je bil obsojen “za¬ radi nasilnega postopanja proti komu- stom.” Prav tako je kritiziral maršala Juina zaradi njegovih napadov na ma¬ roški nacionalizem. ITALIJA: De Gasperi, ki je spet dobil mandat za sestavo nove italijanske vla¬ de, je imel že daljše konference s ko¬ munistom Togliattijem, z levičarskim so¬ cialistom Nennijem in z drugimi prvaki opozicije. GRČIJA: V Atenah se je v torek pri¬ čela konferenca Balkanske zveze. Jugo¬ slovansko delegacijo vodi Aleš Bebler. VZHODNA NEMČIJA: Komunistični nemški predsednik Wilhelm Pieck, ki se “zdravi” v Moskvi, je od tam poslal po¬ ziv vzhodnonemškemu narodu, naj pre¬ neha z nemiri, istočasno pa priznal, da je KP izgubila stik z delavstvom. Podo¬ ben poziv in priznanje je pred dnevi ob¬ javil tudi komunistični ministrski pred¬ sednik Ulbricht. PERZIJA: Perzija je sprejela sovjet¬ ski predlog za konferenco, na kateri bo¬ do razpravljali: 1) o revizij pogodbe iz 1. 1921 med ZSSR in Perzijo, po kateri lahko ZSSR v slučaju nevarnosti zase¬ de Perzijo (kar se je n. pr. zgodilo med drugo svetovno vojno); 2) o reševanju obmejnih vprašanj med obema država¬ ma in 3) o vrnitvi 12 ton zlata, ki ga je ZSSR med drugo svetovno vojno odpe¬ ljala iz Perzije. EGIPT: Egipčanski predsednik gen. Naguib je sprožil vprašanje obrambe sueškega prekopa na konferenci držav arabske lige v Kairo ter predlagal, naj bi prekop varovalo 8 divizij arabskih držav, katerih vsaka bi štela po 19.000 mož. FORMOZA: Čangkajšek je dobil iz francoske Indokine 30.000 svojih vojakov na Formozo. V Indokino se je ta vojska že pred leti umaknila iz Kitajske pred prodirajočimi komunisti. Prevoz tega vo¬ jaštva je trajal več mesecev. ZSSR: Malenkov je poklical v Mo¬ skvo nenadoma: Malika iz Londona, Za- rubina iz Washingtona in Pavlova iz Pariza. Povoda za nenadno odpoklicanje treh sovjetskih veleposlanikov ne vedo, ker nobeden ni hotel ob odhodu dati izja¬ ve, menijo pa, da je v zvezi s konferen¬ co zahodnih zun. ministrov v Washing- tonu. Malenkov baje pripravlja novo so¬ vjetsko mirovno ofenzivo, ki naj bi jo ZSSR sprožila morda še pred washing- tonsko konferenco, če ne pa takoj po njej. Naročajte in širite Svobodno Slovenijo - PORAVNAJTE NAROČNINO! - SVO c O AV A S T Q v r M * T \ Euei»os Aires, 3. «n. Nediplomatsko obnašanje titovih Tito svoje zveste oprode nagrajuje z ' raznimi sinekurami doma, veliko jih pa pošilja tudi na svoja diplomatska pred¬ stavništva v inozemstvo. Niso to nikaki i diplomatje po karieri, ampak ljudje, ki so mu pomagali ustvarjati komunistično J diktaturo bodisi že med drugo svetovno vojno, ali pa so jo pomagali vsiljevati narodu po končani vSjni. Zato so se ti ljudje tudi v svobodnem svetu obnašali tako, kakor so bili vajeni sedaj doma, ko so se znašali nad trpečim naro¬ dom. S svojimi prostaškimi nastopi so se marsikje onemogočili sami, na drugi strani pa povzročili veliko škodo narodu in državi. N. pr. na vseh mednarodnih sestankah v prvih povojnih letih, ko so bili titovci povsod še samo trobila mo- skovitov! Pa tudi po prelomu s komin- formom se niso dosti spremenili in po¬ vzročajo diplomatske škandale še na¬ prej. Tako se je “proslavil” že ob svojem nastopu titov diplomatski predstavnik v republiki Panama v Srednji Ameriki ne¬ ki Karlo Mrazovi.č Istega dne, ko je iz¬ ročil poverilnice svoje vlade, je takoj dal izjavo za tisk ter je v njej naglašal, da je Vatikan agent italijanskega iredentiz¬ ma, kardinal Stepinac pa da je vojni zločinec. Vse panamske katoliške orga¬ nizacije in časopisi so radi te izjave za¬ vzele napram titovemu diplomatskemu predstavniku odklonilno stališče z zahte¬ vo vladi, naj titovega poslanika progla¬ si za “nezaželeno” osebo. Tednik “El labaro” je za Mrazoviča dejal, da je “diplomatovo besedičenje sramotno. V katoliški Cerkvi imamo edino odporno moč in obrambo miru”. Radijski poro¬ čevalec pa je k temu še pripomnil: “Za¬ četi diplomatsko službo s tako izjavo, se pravi imeti lepo porcijo domišljavo¬ sti”. Radi Mrazovičevega napada na Vati¬ kan je bila panamska vlada prisiljena, da je radi tega dogodka izrekla apostol¬ ski nunciaturi svoje globoko obžalo¬ vanje. Nič lepše se ni obnašal titov diplomat¬ ski predstavnik v Kanadi dr. Rajko Gjermanovič ki je tudi prostaško napa- diplomatov del zagrebškega nadškofa dr. Stepinca ob njegovem imenovanju za kardinala. O tem Gjermanovičevem izpadu je ka¬ nadski list “La Presse” z dne 26. mar¬ ca t. 1. objavil iz Ottave naslednje po¬ ročilo: “Zunanji minister (kanadki op. ur.) je poslal osebno noto jugoslovanske¬ mu veleposlaniku g. Rajku Gjermano- viču, v kateri mu sporoča svojo željo, naj se g. veleposlanik ne spušča v kon- troverze, ki so vsega obžalovanja vred¬ ne, s katoliškimi oblastmi v Kanadi. Zu¬ nanji minister je to noto poslal jug. ve¬ leposlaniku radi njegovih pripomb, ki jih je pred nekaj tedni izrekel ob prili¬ ki imenovanja Msgra Stepinca za kar¬ dinala. “Upamo, da boste v bodoče iz- begavali take incidente”. S temi bese¬ dami se zaključuje nota, ki je bila vro¬ čena Gjermanoviču. Vsak diplomatski predstavnik demo¬ kratske države bi po taki blamaži, Če bi jo doživel, kar je pa skoro izključeno v diplomatskem svetu, ki nekaj na svo¬ jo čast in na čast države, ki jo zastopa, tudi da, na mestu pobral svoje kovč¬ ke in izginil. Dr. Rajko Gjermanovič tega ni storil in je še nadalje titov veleposlanik v Ka¬ nadi. Zato je pa tudi doživel novo blamažo. Kot poroča inf. bilten “Hrvat- ski Dom” je dr. Rajko Gjermanovič pri¬ redil velik diplomatski banket, na ka¬ terega je povabil tudi najvišje predstav¬ nike kanadske vlade. Ti pa na banket ni¬ so prišli ter so v časopisju objavili spo¬ ročilo, da se povabilu gospoda veleposla¬ nika na banket ne morejo odzvati, ker se g. Gjermanovič bavi s protikatoliško propagando. Tako je dr. Rajko Gjermanovič v razmeroma kratkem času dobil že drugo klofuto od kanadske vlade, pa ga ni nič sram. GORIŠKA IN PRIMORSKA V Gorici se je razvedelo, da je taj¬ ništvo predsedstva it. vlade sporočilo za¬ ložniški družbi Mondadori v Milanu, naj odloži italijansko izdajo Dedijerove knjige o Titu. Ker je revija “Epoca” že prinesla nekaj poglavij te knjige, so tu¬ di upravi revije svetovali, naj s tem preneha. “Epoca” sedaj namesto Tito¬ vega življenjepisa prinaša podatke iz življenja kardinala Stepinaca. Goriški občinski proračun za leto 1953 vsebuje naslednje postavke: do¬ hodki 483,384.500 lir, izredni dohodki 12,590.500, pomoč države 98.000.000 lir, skupno 1,229.475.000. Kljub temu bo primanjkljaj še vedno občuten, čeprav bo manjši kot leta 1952. Za conskega podpredsednika na Gori¬ škem je bil imenovan odvetnik dr. Luci¬ jan Persolja, doma iz Pevme. Dr. Per- sol.ia je pristaš demokratske stranke. V Gorici je umrl znani obrtnik Jožef Valentinčič v starosti 78 let. Doma je bil iz Kanala, dolgo vrsto let pa je vo¬ dil znano pekarno v Raštelu. Živinoreja - izredno bogastvo Argentine V Palermo v Buenos Airesu je bila te dni vsakoletna razstava plemenske živi¬ ne. Iz vseh provinc Argentine so živi¬ norejci poslali na razstavo najlepše ek- semplarje čistokrvne plemenske živine. Za campeone posameznih pasem so kup¬ ci plačevali izredno visoke cene. Ple¬ menjak pasme Hereford, je bil prodan za 210.000 pesov. Ta razstava je javnost znova opozo¬ rila na velik pomen, ki ga ima živino¬ reja za Argentino. Tega se tudi vlada v polni meri zaveda in z vsemi sred¬ stvi podpira še smotrnejšo vzrejo živi¬ ne za pleme in za zakol. Državi prina¬ ša živinoreja z izvozom mesa potrebne devize. Vsa skrb vlade za živinorejo se najbolje odraža v drugem petletnem načrtu, ki predvideva zvišanje števila govedi do leta 1957 za 10%, zvišanje izvoza mesa pa poleg zadostne pre¬ skrbe prebivalstva z mesom pa naj bi letno doseglo 380.000 ton, kar predstav¬ ila 57% več kot pa leta 1951. Vzreja svinj se mora v tem razdobju povečati za 60%, tako, da bo na razpolago svinj¬ skega mesa letno za 200.000 ton. Šte¬ vilo ovac se mora tudi zvišati in si¬ cer za 5%, proizvodnjo ovčjega mesa pa naj bi dvignili od 140.000 ton letno v razdobju 1947|51 na 210.000 ton. let¬ no. Za zboljšanje stanja živinoreje v Ar¬ gentini je vlada izdelala načrte za dalj¬ šo dobo. Za izvedbo vseh nalog je usta¬ novila več novih ustanov. Da bodo vse te mogle uspešno vršiti svojo nalogo, je vlada lani odredila popis vse živine v republiki in poljedeljskih gospodar¬ stev. Popis živine so izvedli 11. nov. 1952 skoro v vseh provincah. Samo na Ognjeni zemlji, v Chubutu in v Santa Cruz je bil popis 15. novembra. Ministr¬ stvo za tehnične zadeve, v katerem de¬ luje državni statistični urad, je rezulta- (Nadaljevanje s 1. strani) liji in Franciji — in to z imeni ljudi z; bleščečo tradicijo bodisi med masoni, ali pa celo “krščanskimi progresisti”. Ker je treba vso to taktiko gledati samo z vidika, ki je bil Stalinu prav ta¬ ko pri srcu kakor je sedaj njegovim na¬ slednikom in ta je, da bo vojni obračun nazadnje neizogiben, j e treba zožiti to gledanje na ugotovitev, da so v Moskvi temu obračunu že tako blizu, da s spre¬ membo taktike in s popuščanjem že snujejo svojo peto kolono v vsej zahod¬ ni Evropi — pa tudi že onstran Oceana. te popisa živine tudi objavil. Kljub te¬ mu, da zadnji dve leti za živinorejo ra¬ di izredne suše v Argentini nista bili u- godni, so objavljeni rezultati zadovolji¬ vi, ker dokazujejo, da se število živine v Argentini kljub tem nepovoljnim po¬ javom stalno zvišuje. Tako ima Argentina po popisu živi¬ ne z dne 11. odn. 15. novembra 1952 45.262.995 glav goveje živine, '3.989.188 svinj in 54.683.731 ovac. To število goveje živine, svinj in o- vac je pa razdeljeno na posamezne pro-: vince takole: Prov. Buenos Aires, ki me¬ ri 306.830 km2 in je torej 13 krat večja kot Slovenija je tudi glede živinoreje na prvem mestu. Ima 18.335.271 glav goveje živine, svinj ima 1,418.227, ovac pa 17.847.751. Catamarca ima 194.644 goved, 14.776 svinj in 244.662 ovac, Cordoba 4,870.497 goved, 798.629 svinj in 1.610.284 ovac, Corrientes 3.774.354 goved, 42.404 svinj in 3.525.419 ovac, Entre Rios 4.281.577 goved, 110.759 svinj in 3.677.787 ovac, Eva Peron 1.181.256 goved, 95.905 svinj in 2.879.685 ovac, Jujuy 154.424 goved, 8.022 svinj in 731.244 ovac, La Rioja 136.594 goved, 9.744 svinj in 116.476 ovac, Mendoza 122.109 goved, 16.015 svinj in 413.268 ovac, Presidente Peron 1.511.333 goved, 91.939 svinj in 326.268 ovac, Salta 760.398 goved, 50.419 svinj in 411.437 ovac, San Juan 38.109 goved, 15.964 svinj in 96.442 ovac, San Luis 568.549 goved, 18.655 svinj in 491.883 ovac, Santa Fe 6.110.207 goved, 1.007.458 svinj in 626.773 ovac, Santiago del Este¬ ro 682.081 goved, 74.917 svinj in 913.235 ovac, Tucuman 284.389 goved, 49.506 svinj in 140.612 ovac, Chubut 98.405 goved, 3.247 svinj in 4.229.024 ovac, Formosa 1.664.496 goved, 36.908 svinj in 196.970 ovac, Comodoro Rivadavia 18.358 goved, 4.500 svinj in 3,716.021 ovac, Misiones 195.722 goved, 99.572 svinj in 24.506 ovac Neuquen 137.342 goved, 5.175 svinj in 975.455 ovac, Rio Negro 124.729 goved, 16.971 svinj in 3.184.974 ovac, Santa Cruz 16.571 goved, 1.542 svinj in 7.201.399 ovac, Tierra del Fuego 6.580 goved, 934 svinj in 1.112.755 ovac. Število goveje živine v Argentini stal¬ no narašča. Leta 1914 je imela n. pr. Argentina 25.8 milijonov glav goreje ži¬ vine, leta 1930 že 32.2 milijona, 1. 1947 41 milijonov in leta 1952 45.262.995. Te številke dovolj zgovorno povedo kaj je za Argentino živinoreja in kak¬ šno njeno bogastvo predstavlja. Cerkveni pevci iz Jamelj, Pevme in Števerjana so priredili v mesecu maju prav lep pevski nastop. V Žalnicah je umrl 38 letni Karel Hranst na posledicah meningitisa. V Nabrežini so na binkoštni pone¬ deljek blagoslovili dva nova zvonova. Slovestnost je opravil goriški nadškof. Izšel je življenjepis p. Leopolda; pro¬ dajala ga bo Katoliška knjigama v Go¬ rici, v Trstu pa knjigama Fortunato. Šef prosvetnega urada Zavezniške vo¬ jaške uprave v Trstu prof. Fadda (Ita¬ lijan) je sredi marca letos ukinil služ¬ beno mesto slovenskega šolskega nad¬ zornika pri Višji šolski upravi in dote¬ danjega nadzornika prof. Edvarda Mi- zerita imenoval za ravnatelja slov. real¬ ne gimnazije hkrati le za svetovalca za slovensko šolstvo pri Višji šolski upra¬ vi. Isti prof. Fadda se tudi nikdar ni posvetoval v zadevah slovenskega šol¬ stva s svojim strokovnim svetovalcem dr. Antonom Kacinom. Zato sta Zveza uslužbencev slovenskih šol in Z veza prosvetnih delavcev predložili 15. maja prof. Faddi spomenico, v kateri podrob¬ no prikazujeta vse nerednosti in težke posledice takšnega postopanja s sloven¬ skim šolstvom sploh. Uspeh spomenice je bil v bistvenih zahtevah negativen. Prof. Fadda je nasprotno celo določil, da bosta odslej naprej člana komisije za slovenske šolske knjige poleg dveh Slovencev tudi dva Italrana, čeprav so bili doslej samo Slovenci. Enako je od¬ redil, da bo v komisiji treh šolnikov za nastavljanje slovenskih učnih moči na slovenskih srednjih šolah eden Italijan. Rhee za varnost in svobodo Koreje No Koreji Syngman Rhee vztraja pri svojih zahtevah po sklenitvi vojaške po¬ godbe med Korejo in USA še pred skle¬ nitvijo premirja in po nadaljevanju voj¬ ne proti severni Koreji, če v 90 dneh po podpisu premirja ne bi na konferenci za združitev obeh Korej prišlo do pozitiv¬ nega rezultata. Eisenhowerjev odposla¬ nec gen. Robertson izjavlja, da bode premirje podpisali z ali brez Rheeja, Kitajci pa medtem obtožujejo Rheeja, da skuša Amerikance pridobiti za bom¬ bardiranje severne Koreje z 250 atom¬ skimi bombami. Rhee je v nedeljo po¬ zval na nujno konferenco čangkajško- vega poslanika v Pusanu. Gavore, da je preko niega skušal pridobiti Čangkaj- ška za skupno nadaljevanje vojaških operacij proti komunistom, če bodo Amerikanci odpovedali. Priprave za združitev obeh Nemčij Adenauerjeva nemška vlada ima pri¬ pravljene že vse upravne, gospodarske in politične načrte za slučaj, če bi nena¬ doma prišlo do združitve obeh Nemčij, je v parlamentu izjavil Adenauer sam. Parlamentu je predlagal, naj bi na pri¬ hodnjih poslanskih volitvah, ki bodo predvidoma 7. septembra, sprejeli v za- hodnonemški parlament tudi poslance iz sovjetske cone Nemčije, ni pa pojasnil načina izvedbe tega predloga. Zavrnil je zahtevo socialistične opozicije, da mo¬ ra zahodna Nemčija po washingtonski konferenci zahtevati od zahodnih zavez¬ nikov takojšnje sklicanje konference ve¬ likih štirih z izjavo: “Zahodni zavezni¬ ki ne bedo na kolenih prosili Malenkova, da pride na konferenco.” Zanimivo je, da je ameriški časnikar Lippmann še pred tedni pisal, da Amerikanci nima- ARGENTINA •- . v -- *■ Predsednika generala Perona je prišla pozdravit skupina brazilskih poslancev in časnikarjev, ki je prišla v Buenos Aires z letalom brazilske letalske družbe Virag. Ta družba je s svojimi letali vzpostavila novo letal¬ sko zvezo med obema državama. Predsednik general Peron je imel na brazilske goste govor, v katerem je . naglašal tradicionalno prijateljstvcj med obema državama. Posebej je pa še naglašal, da se morata obe državi še tesneje povezati med seboj, ker bosta samo tako lahko ostali v bodo¬ če popolnoma svobodni in neodvisni. Notranjega ministra Borlenghija so prejšnji teden obiskali ločeno pred¬ stavniki radikalne, demokratske in progresivne demokratske stranke. Z ministrom so imeli daljše razgovore, v katerih so obrazložili poglede teh strank na notranje politični položaj ter so predlagali tudi vrsto ukrepov, ki naj bi jih izdala vlada v pogledu tega vprašanja. Med drugam so pred¬ lagali izpustitev na svobodo politič¬ nih pripornikov v zvezi z zadnjimi dogodki. Vlada sama je že pred tem izpustila večje število političnih pri¬ pornikov na svobodo. Notr. minister je prejete spomenice od predstavni¬ kov političnih strank dal objaviti v celoti. V nedeljo je bila v Buenos Airesu tekma med nogometno reprezentanco Argentine in Španije. Za tekmo je bi¬ lo tako veliko zanimanje, da so bile vstopnice že v nekaj urah razproda¬ ne ter je tekma vrgla 2,016.354 pe¬ sov. Na športno prireditev je prišel tudi predsednik general Peron. Zma¬ galo je argentinsko moštvo z rezul¬ tatom 1:0. Argentinski veleposlanik v Wa- shingtonu dr. Hipolito J. Paz se mu¬ di v Buenos Ariesu. Z zun. min. dr. Remorino je bil sprejet pri predsed¬ niku. Predmet razgovora so bila vsa vprašanja, ki se nanašajo na odnose med obema državama in na predsto- ječi obisk brata predsednika USA ge¬ nerala Eisenhowerja dr. Miltona Ei- senhowerja. V zvezi s tem obiskom je bil sprejet pri predsedniku gene¬ ralu Peronu tudi tuk. ameriški vele¬ poslanik Albert Nufer. Dr. Milton Eisenhower bo prispel v Buenos Ai¬ res na prijateljski obisk 18. t. m. Celo Argentino je zajel izredno mrzel val. Zima je občutna v vseh predelih republike. V Kordiljerah in v južnih ter zahodnih provincah je močno snežilo. Tako v provinci Bs. Aires, Eva Peron, San Luis, Mendo¬ za in Cordoba. V provinci Bs. Aires je sneg zapadel med drugim tudi v Tandilu. Prejšnjo soboto je tempera¬ tura v Buenos Airesu dosegla 0 sto¬ pinj, v nedeljo se je pa še znižala na — 1°9. Mraz je občuten, ker ga po¬ večuje še mrzel veter. Nedelja je bila tako najbolj mrzel dan v letošnji zi¬ mi v Bs. Airesu. Še nižjo temperatu¬ ro so pa imeli v notranjosti republi¬ ke.. Navajamo samo nekaj krajev: Jacobato v Neuquenu —12, Cipolletti i-totam —10, Malargiie v prov. Men¬ doza —12, Santa Fe v prov. Sta. Fe —4, Cordoba —6.5, Capilla del Monte v prov. Cordoba —6.5, Mendoza-mesto —4.1, Bahia Blanca v prov. Bs. Aires —6.5, Tucuman, prov. Tucuman, vi¬ soko na severu Argentine, 2.1 nad ničlo in Santiago del Estero — 4.5. Snežni viharji v Kordiljerah so divja¬ li naprej ter je še vedno več krajev popolnoma odrezanih od ostalega sve¬ ta. Tako Villa Evita in Calmuco. Orožništvo je prebivalstvu v teh kra¬ jih preskrbelo hrano in vse ostale življenske potrebščine ter potrebni sanitetni material. Pogajanja med argent. in sovjetsko trgovinsko delegacijo uspešno napre¬ dujejo in bo nova trgovinska pogodba med obema državama verjetno pod¬ pisana že do sredine tega meseca. Od leta 1927 do 1946 je bilo v Ar¬ gentini ustanovljenih 1.299 zadrug z ca 500.000 člani. Zadruge so imele denarnega prometa za 367 milijonov pesov. Do letošnjega leta se je pa število zadrug v Argentini povzpelo že na 2.640 ter so te zadruge izkaza¬ le v poslovnem prometu 2.380.148.417 pesov. jo še nobenih načrtov za slučaj, če pri¬ de nenadoma do združitve obeh Nem¬ čij Bonski parlament je enoglasno razen sedmih komunistov — odobril zakonski predlog, po katerem bo odslej 17. junij nemški državni praznik, v spomin upo¬ ra vzhodnih Berlinčanov proti komuni¬ stični diktaturi in za združitev obeh Nemčij v demokratični in svobodni dr¬ žavi. Štren 3. juC £ 3b, J. ITT* lOCO ilovice iz Sčovenije^ V Ljubljani je silno pomanjkanje sta- j novanj. Svoj čas se je o tem problemu vazvila velika polemika v časopisju, ko je mestna občina začela podirati sta¬ novanjske hiše v Kolodvorski ulici in na Tyrševi odn. sedanji Titovi cesti. Ljub¬ ljanska mestna občina pa stoji sedaj tu¬ di pred vprašanjem novih šolskih poslo¬ pij. Šole v Ljubljani — posebno ljudske šole — so tako prenapolnjene, da mora¬ jo imeti ponekod šolski pouk kar v treh izmenah. S prihodnjim šolskim letom v jeseni pa pričakujejo na šole še večji naval. Posebno učencev za prvi razred. Zato je mestna občina sklenila, da bo v naglici zgradila štiri nova šolska po¬ slopja in sicer dve za ljudske šole in dve za srednje šole. Komunistično pojmovanje demokraci¬ je. V podjetju “Dom” so imeli volitve v delovni svet, ki so pa komunistom pri¬ nesle veliko razočaranje. Delavci nam¬ reč v ta svet niso izvolili niti enega ko¬ munista, pač pa same nekomuniste. Te volitve so dale povod “Ljubljanskemu dnevniku”, da je ob tej priliki objavil sestavek, v katerem pravi, da je po nje¬ govem mnenju bistvo demokracije v tem. da izvolijo na svobodnih volitvah komuniste in ne druge. Kaj bo zapisal “Ljubljanski dnevnik” šele potem, ko bo narod lahko svobodno spregovoril in z odločno gesto pomedel s svojimi sedanji¬ mi rdečimi nasilniki in si izbral može svojega zaupanja? “Slovenski Poročevalec” je 16. aprila t. 1. objavil novico, da sta prispela v Beograd dva zastopnika Mac Carthyje- vega odbora za protidržavno delovanje v Združenih Ameriških Državah, in si¬ cer J. David Shine in R. M. Cohn. V Beo¬ gradu sta ostala sam' en dan in sta pre¬ gled a * 1 a delovanje uslužbencev na ame¬ riškem poslaništvu. Imela sta tudi ti¬ skovno konferenco. Na njej sta izjavi¬ la. da sta prišla v Beograd, da ugoto¬ vita in presodita sposobnost ameriške informativne službe in lojalnost ameri¬ ških državljanov. Na vprašanje neke¬ ga časnikarja, če smatrata za nelojal¬ nost ameriških uslužbencev vzdrževanje stikov z iugoslovanskimi državljani, ki so komunisti ali simpatizerji kom., Mac Carthyjeva odposlanca nista hotela dati odgovora. Pred nribodom v Beograd sta bila J. David Shine in R. M. Cohn v Angliji in Nemčiii. O članih Mac Carthyjevega odbora je “Slov. Poročevalec” 31. marca t. 1. za¬ pisal, da so “modernizirana inkvizicija v ameriškem senatu”, s čemer potrjuje, da mu kot zagovorniku pravovernega komunizma niso posebno pri srcu. Okrajni “ljudski” odbor v Sežani pri¬ pravlja izdajo kniige z vsemi gospodar¬ skimi in družbenimi problemi tega okraja. Med najbolj pereča vprašanja tega okraja spada vprašanje kraških kamnolomov marmorja. Krajevni funk¬ cionarji se zavzemajo, da bi dve pod¬ jetji, ki se trenutno bavita z eksploata¬ cijo naravnih zalog marmorja in to sta “Industrija kraškega marmorja” v Du¬ tovljah in podjettje “Mineral” v Ljub¬ ljani združili svojo delavnost v okraju samem. Podjetje “Mineral” ima namreč svoje obrate v Ljubljani. Republiška obrtna zbornica v Ljub¬ ljani je ustanovila poseben odbor za zgraditev obrtniškega doma. Obrtniški dom bo stal na prostoru med Pražako- vo ulico in preko novo otvorjene Pu¬ harjeve ulice skoro do zgradbe Radia Ljubljane Prosvetni dom). Sodijo, da bodo od obrtnikov dobili za postavitev doma 66 milijonov dinarjev. V Slovenski Bistrici je proti koncu aprila izbruhnil v tam. tovarni olja Po¬ žar. Uničil je skoraj popolnoma sever¬ ni trakt tovarne in vse stroje. Škoda je 15 milijonov dinarjev. Poročali smo že o novi književni druž¬ bi, ki so jo ustanovili komunisti s pre¬ težno javnim denarjem pod naslovom “Prešernova družba” z namenom, da med ljudstvo pošilia komunistično lite¬ raturo in z njo širi komunistično misel¬ nost. Ljudje se pa za to novo književ¬ no družbo dosti ne brigajo, še manj pa za nieno revijo “Obzornik”. To sklepa¬ mo iz opozorila te družbe svojim po¬ verjenikom, naj ji nikar ne vračajo re¬ vije “Obzornik”, pač pa čimprej javijo naslove za poslane izvode in da naj za¬ htevajo še nove. Dne 13. septembra t. 1. nameravajo na otoku Rab slovesno odkriti urejeno slovensko grobišče. Komunisti v svojih poročilih o urejevanju tega strahotnega grobišča nikjer ne povedo, da so ravno oni sami največji krivci za smrt toliko nedolžnih slovenskih ljudi, katere so s. svojim zločinskim početjem pomagali okupatorju spraviti v to taborišče. ljubljanski študentje so s svojo folk¬ lorno skupino “France Marolt” nastopi¬ li v Novem mestu s sporedom sloven¬ skih narodnih plesov. V Ljubliani je v začetku maja gosto¬ val umetniški ansambel državnega gle¬ dališča v Celovcu. Nastopil je z Milloec- kerjevo opereto “Dijak — prosjak”. Predsednik komunistične vlade v Ljubljani Miha Marinko je na kongre¬ su OF odn. sedanje Socialistične zveze delovnega ljudstva imel referat o “vlogi socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije v družbenem upravljanju go¬ spodarstva”. Komunistom je za odi¬ grani? te vloge v Socialistični zvezi de- I i o y n p ^ t>>t n c * ^ »t r t n V w •*+ —• -i JE'«. ir , 4*1 0 lovnega ljudstva dal naslednjo nalogo: “Komunisti se morajo izkazati res ko¬ muniste, bogatiti svoje znanje zato, da ga posredujejo širokim množicam de¬ lovnih ljudi, da bodo s svojim delom in primerom zaslužili zaupanje, da se uče na izkušnjah boja, da vzbujajo v naj¬ širših množicah ustvarjalno iniciativo za uresničenje socialističnih ciljev”. To¬ rej naloga za popolno boljševizacijo Slo¬ venije odn. kakor komunisti temu pra¬ vijo “prevzgojo” slovenskega naroda. Slovenski obrtniki so zborovali ob koncu aprila v Ljubljani. Poročilo, ki je bilo pripravljeno za III. občni zbor Obrt¬ ne zbornice LRS, navaja, da je bilo v letu 1952 v Sloveniji 16.219 obrtnih ob¬ ratov, od tega v državnem sektorju 1583, v zadružnem 590, v sklopu druž¬ benih organizacij 79 in v zasebnem sektorju 13.967. Od 1. aprila dalje je zopet vzpostav¬ ljena letalska zveza med Ljubljano in Beogradom. Umrli so. V iLjubljani: Marija Erja¬ vec, Neža Marinče, roj. Belina, vdova po žel. uradniku, Terezija Centa, roj. Glavan, Josip Otabal, višji tehn. svetnik V p., Slavko Podržaj, Hilda Tavčar, roj. Kokalj, Ivan Železnikar, Rupert Mu- raus. upokojenec, Mojca Novak, hčerka ing. Novaka, Franc Ulčar, Karel Hrovat, poštni uslužb. in Marija Cerjak, roj. Rezec v Brestanici. Jože Mojškerc, kro¬ jač v Stepanji vasi, Tončka Kadunc v Grosupljem, Fedor Špacapan v Celju, Ivanka Jenko, roj. Potočar v Gorenji vasi, Jože Hribljan v Kranju (se smrtno ponesrečil), Rudolf Ahčin, davčni svet¬ nik v p. v Krškem, Martin Tople v Hrumu pri Laškem, Ivan Remškar, pos. na Brezovici pri Ljubljani, Franc Hiršl, rudar v Zagorju in Lojze Buršič, Videm- Krško. V sindikatu delavcev v železniških de¬ lavnicah v Mariboru so imeli volitve v delavski svet. Glavna komisija je pri teh volitvah postopala tako, kakor je bi¬ la od komunistov do sedaj navajena. Kandidati namreč morajo zmagati z ve¬ liko večino in tako pokazati, da je de¬ lavstvo strnjeno za njimi. Zato je de¬ setim volilnim komisijam po oddelkih izdala navodilo nai smatrajo za nevelja¬ vno vsako glasovnico., na kateri ni ozna¬ čenih vsai 60 od 123 predlaganih kandi¬ datov. Glasovnice, ki bi imele vsaj 60 izvoljenih, na da nai sami člani komisi- *in dopolnijo, tako, da bi bilo na vseh glasovnicah po 90 izvoljenih kandida¬ tov. Na nekaterih voliščih so tako de¬ lali. na drugih so se pa uprli. Zato je sedaj sindikat delavcev v železniških de¬ lavnicah v Mariboru vložil pritožbo rvrofi tem “volitvam” in zahteva od so- i d : «Zr, n-jpovo razveljavitev. Vodovod v Radovljici je bil zgrajen tvred 42 leti. Sedaj njegova zmogljivost za mes + o in 42 okoliških vasi več ne za¬ došča. V teku je akcija za razširitev vo¬ dovodnega omrežja in za zajetje vode v Dragi v Begunjah. Stroški za ureditev vodovoda so preračunani na 14 milijo¬ nov dinarjev, za obnovo vodovoda v va¬ si Ljubno pa okoli 3 milijone. Nekaj denarja imajo že zbranega, vendar še vedno premalo, da bi z deli lahko začeli. V Kočevju bodo v začetku oktobra komunisti proslavljali 10 letnico “prve¬ ga zbora odposlancev slovenskega na¬ roda”, ki je bil kot znano od 1. do 3. oktobra 1943 in ko so komunisti na truplih pomorjenih slovenskih rodolju¬ bov začeli postavljati temelje svoji kr¬ vavi komunistični diktaturi. Po svojem časopisju pozivajo razne kolektive in podjetja naj za to proslavo prispevajo večje zneske za obnovo “partizanske Kočevske”. V Vasi Kladje pri Blanci so imeli let. pomlad velik požar. Zgorelo je osem gospodarski poslopij. Na zborovanju učiteljev ljutomerskega okraja je predaval javni tožilec Šifrer o “uspehih graditve socializma in o no¬ vem ustavnem zakonu” z namenom, “da bi mogli učitelji seznanjati naše de¬ lovno liudstvo z določbami tega zakona in s pravicami, ki jih daje.” V Vuhredu so na gradbišču nove hi- droeentrale naleteli delavci pri razstre¬ ljevanju konglomerata nad levo obalo dravske struge na dele nenavadnega o- kostja, ki so ga poslali v Mariborski muzej. Tam so ugotovili, da dragocena najdba predstavlja mlevski zob mamu¬ ta ter dva dela spodnje čeljusti. To so že drugi sledovi mamuta, ki so jih odkri¬ li v Dravski dolini. Pred dvema letoma so izkopali mamutov zob v bližini Lim¬ buša na terenu, ki je sedaj poplavljen radi hidrocentrale na Mariborskem oto¬ ku. Gimnazijski mladinski pevski zbor in mešani pevski zbor mladinskega kultur- no-umetniškega društva je priredil pod vodstvom prof. Humeka koncert sloven¬ skih zdravic. Slovenci v ESueeios Aires Tečaj o državno pravnih vprašanjih bo v nedeljo, 19. julija točno ob pol de¬ veti uri na Victor Martinez 50. Na njem bo g. notar Jože Lesar nadaljeval svoje predavanje o argentinski ustavi. Toplo vabljeni vsi dosedanji, pa tudi novi slu¬ šatelji, ki se zanimajo za državnoprav- tia vprašanja. Ivanuš Dne 21. junija smo doživeli zares ve¬ sel dogodek za faro in našo skupnost z blagoslovitjo novega župnišča. S pred¬ stavniki občine in farnih organizacij so se udeležili zakuske, ki je sledila bla¬ goslovu, tudi zastopniki slovenske skup¬ nosti. Argentinski odbor za nabirko za Slovenski katoliški dom v Gorici Severnoameriškemu odboru za SKD v Gorici se je sedaj pridružil še argen¬ tinski. Prvi sestanek je bil 14. junija v farni dvorani župnije sv. Jožefa v La- nusu. Na tem sestanku se je sestavil naslednji odbor: Predsednik g. župnik Janez Hladnik, podpredsednik g, ing. Ivo Kertelj, tajnik g. Slavo Batagelj, blagajnik g. Stanko Troha; kot pomoč¬ nik tajniku g. Ivan Brecelj in gdč. Vida Čebron kot pomočničca blagajniku. Pro¬ pagandni odsek: g. Bine šulinov in g. Štefan Tonkli, v nadzornem odboru pa sta g. Roman Bat in g. Mirko Špacapan. Odbor s e je sestal 1. julija na seji, da določi načrt za delo. Odbor upa, da ne bo nobenega Slovenca, ki ne bi vsaj z majhnim darom pripomogel, da si gori- ški Slovenci zgrade svoj dom, ki bo ža¬ rišče slovenske kulture. Za začetek aprila je bil napovedan odhod petih urednikov jugoslovanskih kmetijskih časopisov na šestedenski o- bisk v Ameriko za proučevanje dela ameriških kmetijskih časopisov. Čeprav Slovenija po številu kmetijskih listov ni zadnja v državi, se je tudi v državi “enakosti in enakopravnosti” dogodilo, da noben slovenski kmetijski strokov¬ njak odn. urednik kmetijskega lista ni bil v seznamu srečnih potnikov v Ame¬ riko. V koliko je zalegel protest v ljb. tisku nam še ni znano. Po Ljubljani in Sloveniji je krožila novica, da gostinska šola ne bo mogla več obstojati, ker nima za to zadostnih sredstev. Med učenci te šole je bilo pre¬ cejšnje razburjenje. Končno je Gostin¬ ska zbornica sporočila, da je Izvršni svet LRS odobril potrebne kredite in bo šo¬ la še naprej obstojala. Argentini Igra “Dva para se ženita“ je privabi¬ la toliko gledalcev, da je bila dvorana nabita. Komaj so dobili prostora sloven¬ ski gostje, kateri so prišli že zjutraj na slovesnost blagoslova. Igra je tudi na moč dovršeno izpadla. Občinstvo je bilo navdušeno. Igralci so dokazali, da tudi oni zmorejo marsikaj in bi brez dvoma uprizoritev doživela uspeh tudi 1 na drugih odrih. Sestanek COMISION de Fomento Vi- lla Eslovena je zbral mnogo interesen-' tov, ki so se pogovorili o nalogah bližnje bodočnosti. Opozoriti pa je treba tudi lastnike, kateri žive oddaljeni od svoje: zemlje, naj se pozanimajo za to delo celotne naselbine in doprinesejo delež, ki nanje odpada. OBISK V JUGOSLAVIJI Lastnik-izdajatelj največjega nemške¬ ga dnevnika v Argentini “Argentini- sches Tageblatt” dr. E. F. Alemann je letos med drugimi evropskimi državami obiskal tudi Jugoslavijo. V svojem listu je o teh obiskih napisal več daljših po¬ ročil. Iz njegovih poročil o obisku v Ju¬ goslaviji objavljamo v izvlečkih tista poglavja, v katerih on kot tujec-Nemec presoja sedanje razmere v Jugoslaviji in tamošnji komunistični režim. JUGOSLAVIJA SPOZNAVA KORISTNOST TURIZMA — TURISTI SE SEZNANJAJO Z JADRANSKO OBALO Tak je naslov prvega članka, objav¬ ljenega 18.6.1953, s katerim dr. Ale¬ mann popelje svoje bralce iz Benetk, omenjajoč, da so Italjani precej hudi na Jugoslovane; poleg številnih poli¬ tičnih razlogov je med Lahi stalen vzrok zaskrbljenosti tudi dejstvo, da “že od davnosti ni nobena tajnost več, da je jugoslovanska obala mnogo lep¬ ša kakor pa njej nasproti ležeča italjan- ska.” Iz Trsta se je dr. Alemann odpeljal ta mejo, kjer je “mlademu, prijaznemu uradniku, ki je poznal nemški besedi Pass in Fragebogen, oddal oboje, podal izjavo o devizah in v lo minutah kon¬ čal s formalnostmi. Znotraj Jugoslavi¬ je se sme potovati, kamorkoli kdo ho¬ če-” Ob prebodu meje začudi obiskoval¬ ca velika sprememba v cestah, zlasti Pa ga prevzame Kras. “Prometa skoraj¬ da ni; srečavamo še sem pa tja omni¬ buse in tovorne avtomobile, redkole o- Sebne avtomobile, pa še tiste s tujimi Značkami.” Ne more se sprijazniti dr. Alemann z dejstvom, da naši ljudje po¬ zdravljajo tujce in sploh vse neznance, ker mu je stara navada neznana, da nič dobrega ne prinašaš, če ne pozdravljaš. Zdi se mu, da je to pozdravljanje uka¬ zano “od zgoraj”, pa se potolaži, da verjetno radovednost nagiba domačine k pozdravljanju tujcev. Pot vodi dr. Alemanna v Opatijo, kjer “turiste sprejemajo z odprtini ro¬ kami. Prihajajo pa iz Avstrije, Švice, Nemčije, Francije in Anglije z omnibu¬ si in avti, pa tudi z železnico, kajti raz¬ vedelo se je vsepovsod, da se da v Jugo¬ slaviji ceneje živeti kakor v Italiji ali Franciji” Poudarjajoč, da se v “teh sta¬ rih hotelih ne živi slabo, da ie pohištvo novo in ceneno”, pripominja dr. Ale¬ mann. da se na “posteljnem perilu po¬ zna žig, ki izpričuje rusko fabrikacijo” perila. “Je pa v Opatiji nekaj elegant¬ nih hotelov, v katerih izkazujejo vsi po¬ zornost dobro oblečenim gostom”, kar je po Alemannovem, “v očividnem na¬ sprotju s komunističnim režimom. Tuj¬ cem namreč niti na misel ne sme priti, da tukaj vladajo drugačne razmere; morda mu hočejo celo dopovedati, da komunisti prav tako žive kakor ljudje v kapitalističnih deželah. Nikjer ni vi¬ deti policiie, vse je čisto in urejeno,... le v trgovinah je opaziti veliko razliko. Izbira blaga je majhna in slabe kvalite¬ te; cele vrste predmetov ni dobiti, dru¬ ge pa so brezmejno drage, zlasti tekstil¬ ni nredmeti. Opatija je”, nadaljuje dr. Alemann, “učinkovita meščanska vizit¬ ka komunistične Jugoslaviie, ki je spo¬ znala. kako koristno vpliva tujski pro¬ met na zalogo deviz.” T z Onatiie ie dr. Alemann obiskal z avtom Postojno, kjer ga je predvsem nrevzela j?ma. Njej je posvetil silno lep in podroben popis. Ob povratku v Opa¬ tijo, “ki na tujca napravi vtis lepega in prijetnega kopališkega mesta,” se dr. Alemann vpraša, “ali ga bo ves čas o- biska v Jugoslaviji spremljal ta prvi Vtis, ali pa se bo pod tem meščanskim firnežem pokazalo kaj drugega, če bo natančno pogledal?” Upravičeno se mu pojavi prvi dvom, ko še v Opatiji zve, da “dve najlepši vili pripadata marša¬ lu Titu in predsedniku hrvatske vlade; obe sta zagrajeni in zastraženi.” NA KRIŽIŠČU NARODOV (Arg. Tag. 21.6.53) Iz Opatije je dr. Alemanna vodila pot po jadranski obali skozi Reko in ves Sas je lahko opazoval dela na novi obalni cesti, ki bo “enkrat zelo lepa, ko bo narejena,” kar “pa bo terjalo leta de¬ la.” Ob prihodu v Split je bil že pošte¬ no utrujen od dolge vožnje, a je že na¬ slednje jutro nadaljeval pot proti Mo¬ starju. Ves čas ga je motilo izredno sla¬ bo stanje cest; težavo pa je še povečal silen naliv. Vendar so ga navdušile lepo¬ te zemlje; to še posebej na poti iz Mo¬ starja v Sarajevo, katerega si je hotel nadrobneje ogledati. Opisujoč značil¬ nosti srečanja Vzhoda in Zahoda v Sa¬ rajevu, njegovo turštvo in musliman¬ stvo, pripominja, da so bila najplodovi- tejša leta za razvoj mesta in dežele Bosne sploh za časa avstrijske uprave. Dr. Alemann prikaže nato zgodovinski razvoj Sarajeva, se ustavi ob sedanjem stanju mesta, čigar “glavna ulica se imenuje, kakor vse glavne ulice vseh mest, Titova ulica,” ter ob muzeinib in muslimanih, katerim dovoljuje režim petkratno moljenie na dan, “pa jim z vzgojo v šoli odtujuje mladino.” Ob naštevanju vseh grozot, ki jih je Sara¬ jevo prestalo, se dr. Alemannu porodi misel, dh “to liudstvo morda še ni izgu¬ bilo upanja, da tudi sedanji režim ne bo večno trajal,” za tem pa dobesedno nadaljuje: “Ali je režim v Bosni pri¬ ljubljen? Skorajda ne. A Bosanci so dobrodušni in potrpežljivi. Trenutno ni¬ majo nobene možnosti, izraziti svoje opozicijsko mnenje. Da pa komunizem jemljejo kot tujo nadvlado, o tem ni ni- kakega dvoma.” Ogledal si je dr. Alemann tudi opero, kjer je prisostvoval dvajseti ponovitvi Trubadurja. Orkester je sestavljalo 30 godbenikov; prav tako je bil dober zbor in nekateri solisti kar izredni. Najbolj¬ ši sedež v loži je veljal 100 din (“8 pe¬ sov”, pravi dr. Alemann). “V nedeljo zjutraj nas zbudi zvonenje iz cerkvenih stolpov 5 ’, pravi dr. Ale- taann, sprašujoč se: “Torej je tudi služ¬ ba božja. Verska svoboda v komuni¬ stični državi? Z omejitvami. Za držav¬ nega uradnika — in kdo ni odvisen od države, v kateri je vse podržavljeno — ni priporočljivo, kazati se preveč po¬ gosto v cerkvi; prinese mu namreč ne čisto neupravičeno sum antikomunizma in ga more stati izgubo službenega me¬ sta. Tujec, ki obiskuje samo zanimanja vredne kraje in ne pride v stik z ljud¬ stvom, tega ne bo opazil in bo tudi od¬ šel z napačnimi vtisi. Prave verske svo¬ bode režim prav tako ne more prenesti kakor (političnih) strank, “nadaljuje dr. Alemann. “Turist vsega tega ne zapa¬ zi. Vidi le normalno oblečene ljudi v gledališču in na cestah; mnoge moške naravno brez kravat; dobro obiskane kavarne, čeprav je skodelica turške ka¬ ve, kakršno pijejo samo v Jugoslaviji, draga in tudi draga mora biti, saj sta¬ ne kilo 3,400 din, t. j. 270.— pesov, dvanajstkrat več kot v Buenos Airesu; turist dobi sicer na kioskih časopise, ki uh na brati ne zna, a inozemskih ni.” MED MOSKVO IN WASHINGTONOM (Arg. Tag. 25.6.53) Trda pot do Sarajeva je dr. Aleman¬ na izmodrila, da je iz središča Bosne rajši odšel z avtom do Slavonskega Broda, od tam pa po novi avto-cesti do Beograda. Na poti je opazil velika obno¬ vitvena in povečevalna dela v Zenici, zatem pa spet gruče delavcev na novi cesti. “Med vožnjo smo videli, dobro za¬ straženo, skupino političnih priporni¬ kov — kar je lepa ilustracija državljan¬ ske svobode v Jugoslaviji, kakor so mi pozneje povedali”, pravi dr. Alemann. “Število političnih pripornikov je le po¬ svečenim znano, mora pa biti zelo viso¬ ko, kakor sem to lahko ugotovil v raz¬ govoru z dobro informiranimi tujci, in tako meče pravo luč na oster policij¬ ski režim vladajoče komunistične manj¬ šine.” Na avtocesti iz Zagreba v Beograd, td “se imenuje cesta edinosti in brat¬ stva, v ljudski govorici pa “diplomatska cesta”, ie srečal “od Broda do Beogra¬ da (200 km) 15 tovornih in 11 osebnih avtomobilov, od teh 5 s tujimi značka¬ mi.” Motile so ga zlasti “svinje in kra¬ ve. ovce koze in konji, ki prečkarijo po cesti, čeprav so vedno pastirji poleg njih; 1 * * ’ dr. Alemann je mnenja, da je kot “nosledico gospodarskega nasilstva v pretirani razdelitvi zemlje” šteti tu¬ di dejstvo, da “en odrasel moški ves ljubi dan, v deževnem nalivu ali ob pri¬ pekajočem soncu, varuje po eno kravo ali nekaj ovac.” Ob prvih pogledih na Beograd se pri- I kažejo “šestnadstropna železobetonska •'grodja”, iz katerih “naj bi nastal novi Beograd, glavno mesto Balkanske fede¬ racije, dokler ni Moskva naredila tem sanjam konec. Ogromna poslopja so bi¬ la predvidena za administracijo, a načr¬ ti so bili, kakor vedno, ako ni nikjer parlamentarne kontrole, tako preveliko- notezni kakor nepremišljeni. Novi Beo¬ grad so nostavili v malarijsko nasiče¬ no področie, ki bi ga morali prej izsu¬ šiti. Tako bodo te gradnje ostale verjet¬ no neizrabljene, čeprav stanovanjska (Nadaljevanje na 4. strani) Stran 4. SVOBODNA SLOVENIJA Buenos Aires, 9. VE. 1953 SLOVENCI PO SVETU Anglija Smrt rojaka. Na kliniki Frenchay v Bristolu je 26. aprila t .1. po kratki tež¬ ki bolezni, previden s sv. zakramenti umrl v 61. letu starosti Jože Zupan z Jesenic. Pokojni Zupan je bil pred voj¬ no doma zaposlen v kovinski stroki. V Anglijo je prispel leta 1948 ter je de¬ lal Pa farmah v okolici Bideforda. Po¬ kopali so ga 4. maja t. 1. na pokopa¬ lišču Greenbanks Bristol. Za pokojni¬ kom žalujejo doma žena in trije sinovi. Izselili so se. Zdenka Fabjanova je odšla za svojim možem otok Ciper, Vinko Gulič je iz Rochdale emigriral v Toronto v Kanadi, cnril Portir se je iz Malvema podal v Francijo, Hermina Blažič se je pa vrnila v Severno Ame¬ riko. Slovenci v Londonu so imeli majski sestanek 10. maja na Golders-Greenu. Meseca junija (7.) so imeli zopet sesta¬ nek Popoldne tega dne je bila najprej cerkvena pobožnost, združena s skup¬ no posvetitvijo Srcu Jezusovemu, nato je pa bila v dvorani tombola, katere či¬ sti dobiček je bil namenjem odboru za postavitev katoliškega doma v Gorici. Slovenci v Angliji letos niso mogli skupno obhajati spomina na vse žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije doma. Zanje je pa bila sv. maša 1. junija v Warleyu. Marsihdo še ne ve... . . .da v Jeruzalemu stavkajo judovski rabini, ter da so zaprte vse sinagoge. Rabini še tri mesece niso dobili plače. Tako se jeruza¬ lemski judje sedaj ne morejo ne poročati, ne ločiti, niti ne morejo pokopavati mrtvih. .. .da nos človeka, ki šivi v me¬ stu 65 let, prestreže zaradi di¬ hanja v tem času do 25 kg prahu. . . .da je do prve znane stavke v večjem obsegu prišlo že 19) let \ pred Kristusom. .. .da je atomska energija do¬ slej rešila več življenj, kakor pa jih je pokončala. Atomski bombi na Hirošimo in Nagasaki sta po¬ bili ok. 200.000 ljudi, atomska energija v medicinski znanosti pa je rešila življenje že nad 1 milijo- EllROP A K CANGALLO 439, oficina 119, L nadstropje — T. E. 30-5224, Bs, Aires Pošilja Vašim svojcem v domovino po najhitrejši poti iz svojega skladišča v Trstu vse vrste živil. Paketi prispejo v roku približno 25 dni Garantiramo kot doslej vsako delno ali popolno izgubo. Pošiljamo pakete, ki so po najnovejših carinskih odredbah oproščeni carine. Za primer Vam navajamo nekaj naših STANDARD PAKETOV: Paket 4.50 Paket 4.50 Paket 5 4 Paket 3 2.50 2 0.50 0.50 0.25 0.25 $ 67.- štev. 2. kg sladkorja štev. 4A kg riža štev. 5. kg riža kg sladkorja štev. 32. kg kave Santos la kg riža kg sladkorja kg mlečne čokolade kg holandskega kakaa kg Ceylon čaja la kg popra v zrnih Singap. S 80.— $ 139.— $ 330,- Paket štev. 9. $ 110.— 1 kg kave Santos la 2 kg riža 1.50 kg sladkorja Paket štev. 16. S 146.— 2 kg kave Santos la 1.50 kg riža 1 kg sladkorja Paket štev. 20A $ 184.— 3 kg kave Santos la 1.50 kg riža Paket štev. 28. $ 246.— 3 kg kave Santos la 3 kg riža 3 kg sladkorja Moko, riž in sladkor odpošiljamo tudi v vrečah po najugodnejših cenah. Vse vrste zdravil odpošiljamo z letalsko pošto. Iz Republike Argentine odpošiljamo pakete s hrano, tekstilnim blagom in starim blagom, ki nam jih prinesejo stranke in to proti minimalni od- škodniki, ki je mnoga manjša, kakor pa vrednost časa, ki ga izgubite sa¬ mi z odpošiljatvijo takega paketa. Nove uradne ure od 9.30 dop. neprestano do 18. ure pop. razen ob sobotah, ko so uradne ure od 9.30 do 12. ure dop. Iščemo zastopnike v notranjosti republike, do tedaj pa pošiljajte pošt¬ na ali bančna nakazila na AGENCIA EUROPAK. nu ljudi. Boivers, dekan medicin¬ ske fakultete na univerzi v Utahu v USA in profesor radiobiologije, je izjavil, da radioaktivni atomi napravijo človeško telo prozorno. Zdravniki lahko tako ugotavljajo, kako delujejo zdravila in katere celice si zaradi delovanja zdravil rešijo ali ohranijo življenje. .. .da so na Azorskem otočju in ob portugalski obali prvič predva¬ jali globomorsko življenje po tele¬ viziji, kjer so posebne televizij¬ ske kamere enostavno spustili v globine do 350 metrov. ...da je beseda “jeep” ameri¬ ška okrajšava za “General Purpo- ses” (za spldšne namene) — G.P. (dši-pi). .. .da je po zadnjih statistikah ZN danes na svetu 2500 milijonov ljudi in sicer: Evropa — 596 mi¬ lijonov (120 prebivalcev na km 2 ); Azija — 1350 milijonov (55 na km 1 ); Afrika — 200 milijonov (7 na km 1 ); Amerika — 310 mi- j lijonov (8 na km 2 ) in Oceania — 11 milijonov (2 na km 2 ). .. .da je na vsake tri zdrave lju¬ di pri dveh krvni pritisk v desni roki večji kakor v levi. .. .da vsako leto prirodoslovci odkrijejo 5000 različnih vrst žuželk in 2000 različnih vrst rastlin. Rruštveni oglasnih Prosvetna prireditev v Ramos Mejia bo v nedeljo, 12. julija takoj po sloven¬ ski maši. Pel bo pevski zbor, predaval pa predsednik Društva Slovencev g. ing. Mozetič o vtisih s potovanja po Evropi. Vsi toplo vabljeni. Krajevni odbor Dru¬ štva Slovencev v Ramos Mejia. JAVNI NOTAR Francisco Raul Cascante Escribano Puhlico Uruguay 387 T. E. 38-0122 Buenos Aires Jože Rus stavbni tehnik NAČRTI — ZIDAVA — NASVETI CALLE MOLINA 1114 LINIERS CAPITAL RESTAVRACIJA - BAR LJUBLJANA Avda. del Trabajo 5986 — Capital Izvrstna domača hrana. Dobra pijača. Za zaključene družbe na razpolago posebna seba. Vsem rojakom se priporočata GODEC-ŠERJAK Imprenta, Dorrego 1102. T. E. 54-4644. Bs. Aires Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da nam je dne 6. julija 1953 cb 19.15 zvečer umrla naša srčno ljubljena žena in mama, gospa ANTONIJA POLENC roj. PORENTA Pokopali smo je v torek 7. julija 1953 ob 16. popoldne na poko¬ pališču v San Justo. Priporočamo jo v blag spomin in molitev. San Justo - Minesota - Virmaše pri Škofji Loki, dne 7. julija 1953. Jakob Dolenc, soprog, Vencelj Dolenc, sin Kristina Demšar in Julijana Samsa, hčeri ter ostalo sorodstvo. Dne 6. julija 1953 je umrla članica Društva Slovencev gospa ANTONIJA OOLENC roj. PORENTA K večnemu počitku je bila položena na pokopališču v San Justo dne 7. julija 1953. Naj bo dobri slovenski materi lahka argentinska zemlja. Buenos Aires, 7. julija 1953. Društvo Slovencev S P D Vi. Družabni veter SOBOTA 1. AVGUSTA 1953 OB 20. URI Vabljeni! DVORANA "DEKLEVA" Calle JORGE NEWBERY "ČASA BOYlI” — urarna in zlatarna OLAZABAL 2336 Tel. 76 - 9160 pol kvadre od Cabilda 2300 NAKIT IN URE SVETOVNIH ZNAMK BUDILKE PREDELAVA IN POPRAVILA ZLATNINE IN UR točno in hitro. (Naše stranke se lahko zglase pri nas tudi ob sobotah popoldne in sicer v našem stanovanju, ki je v I. nadstropju v isti hiši Olazabal 2338, dto. 5) V*X%XWV\.*%\\VvVVVV* ŠOLSKE POTREBŠČINE: Aktovke, zvezke vseh vrst, svinčnike, barvice, itd. itd. Lepe albume raznih vrst in kakovosti Slike slovenskih pokrajin Potrebščine za pisarno, šolo in dom Darila za razne prilike Vam nudi Santeria y Papeleria SANTA JULIA Victor Martinez 39 - Buenos Aires Posredujemo odpremo paketov v domovino, tako pri raznih tvrd¬ kah, kakor tudi sicer odpremo paketov in zdravil iz Argentine in paketov z rabljeno obleko, za katere oskrbimo dezinfekcijo. (Nadaljevanje s 3. strani) stiska s takšnim trošenjem gradbenega materiala ni ravno olajšana. Res je, da se vsepovsod vidi nove hiše, nekatere prav lepe, “a kaj pomaga, ko pa je dr¬ žava edini gradbeni upravičenec” in se prav zato ‘‘niti toliko ne zgradi, koli¬ kor bi odgovarjalo potrebam na nara¬ ščaju tako bogati deželi. Zato pride na zakonski par po ena soba. Stanovanjska politika izkazuje vsepovsod iste rezul¬ tate, v Jugoslaviji pa so isti še slabši zaradi komunizma, kateremu so ljudje in njih žitje ter bitje le enote statisti¬ ke.” Beograd je napravil na dr. Aleman- na zelo slab vtis; tako omenja “glavno •— Titovo ulico, ki je najbolj trgovska, pa nima svetlobnih reklam”, omenja veliko število prometnih stražnikov, ki urejajo “za polmiljonsko mesto smešno majhen promet”; omenja, da imajo “višji uradniki in strankini funkcionarji, pa tudi nekateri zdravniki lastne avto¬ mobile”, da pa si sicer “noben človek v Jugoslaviji ne more privoščiti avto¬ mobila.” Vse take zunanje ugotovitve, pravi dr. Alemann, “kažejo uboštvo dežele. Po dosedanjih zgodovinskih izkustvih je komunizem organiziranje, v glavnem celo dezorganiziranje pomanjkanja, da o kakem napredku niti ne govorimo. Jugoslovanski komunisti, ki so pod vod¬ stvom partizanskega poglavarja Tita — čigar ne ravno nesimpatična podoba vi¬ si v vsaki trgovini, v vsaki pisarni, v sleherni hotelski obednici — prišli na oblast, so zagovarjali stališče, da polje¬ delska struktura dežele pomeni večno zaostalost; zato so silili k prenagljeni industrializaciji ob popolnem zanemar¬ janju poljedelstva. Posledice so se po¬ kazale v letih suše 1950 in 1952, ki sta spravili deželo na rob propada. Saj so suše bile tudi prej, celo še hujše, toda nikdar ni prišlo do pomanjkanja hrane za lastno preskrbo, kvečjemu morda do zmanjšanja izvoza. Zemlja pa, ki je ne obdelavaš, ne da nič od sebe; in to je bil glavni vzrok lakote v Jugoslaviji, katero so edinole z ameriško pomočjo omilili.” Govoreč, da je režim sprevidel napač¬ nost takšne politike, pravi dalje dr. Alemann: “Le komunistična diktatura si more brez nadaljnega privoščiti tak¬ šno zabavo, da je danes črno, kar je bi¬ lo včeraj še belo in obratno. Tako so kurz spremenili.” Svoj članek o Beogradu, nadaljuje dr. Alemann takole; “Napačno bi bilo mi¬ sliti, da so v Jugoslaviji žrtvovali komu¬ nizem in se nagnili k zahodnemu socia¬ lizmu. Politično stoji dežela zaradi Ti¬ ta, ki kot zmagovalec in osvoboditelj ne dovoli ukazovati Moskvi, med Sovjet¬ sko Zvezo in Združenimi državami v geografsko važni tretji poziciji. Možno sti njegovega političnega zadržanja so zato omejene. Kot izšolan komunist do¬ bre ve, kakšna usoda ga čaka, ako bi se kot izgubljeni sin skesano vrnil v na¬ ročje edino zveličavnega komunizma po sovjetskem vzorcu. Ta pot je in bo osta¬ la njemu osebno zaprta; za pomoč pa, ki mu jo nudijo USA, morejo te zahte¬ vati drugačne koncesije, ki se končava- io na korist jugoslovanskega ljudstva v mnogo bolj radikalni spremembi se¬ danjega kurza, v zahodni orientaciji. Kljub odprtim vratom za turista in kljub meščanski etiketi je Jugoslavija komunistična dežela, katere razvojne možnosti so zaradi prisilne avtarktične “austerity” za nekaj desetletij zavrte.” “Reven ie zato življenjski standard delovnega človeka v Jugoslaviji, v koli¬ kor kot član Partije ne uživa prednosti in ugodnosti. Mezde in plače se sučejo med 6.000 din do 20.000 din, kar je po Uradnem kurzu 20—65 dolarjev, prosti zamenjavi pa (1 dolar — 450 din name¬ sto 300 din) nekaj manj. Meter malo¬ vrednega blaga za moško obleko stane 6.000 din, par čevljev enako, kar pred¬ stavlja eno mesečno plačo. Kdor lahko še kaj odproda, se s tem izogne lakoti koncem meseca; denarja pa ni, odkar so inflacijo ustavili.” “Razumljivo je torej, da v takih oko¬ liščinah, katero še silno povečujeta že tradicionalna narodna in verska užalje¬ nost ter nasprotstvo, režim ne more misliti na kakršnokoli omiljenje policij¬ skega terorja.” Svoj opis obiska v Beogradu zaklju¬ čuje dr. Alemann s popisom poti na A- valo, kjer je “200 m pred spomenikom Neznanega vojaka bila postavljenja pla¬ keta z napisom, da je na tem mestu bi¬ la uničena od partizanov in Rusov volks- deutscherska SS divizija Prinz Eugen. Plakete danes ni več, kaiti naivečio po¬ zornost posvečajo (Jugoslovani) dobrim odnošajem z Nemčijo; nemški poslanik gre namreč mimo tega mesta, kadar hoče položiti venec na grob Neznanega junaka.” EDINOST S VPRAŠAJEM (Arg. Tag. 28.6.53) Po novi avtostradi, “katero v Evropi prekašajo samo avto ceste (nekdanje¬ ga) Reicha”, kot pravi dr. Alemann, je dospel v Zagreb. Zdi se mu, da ni ni¬ kjer tolike razlike med vladajočimi Sr¬ bi in ostalimi narodi. Opisujoč Zagreb pripominja dr. Ale¬ mann, da so izložbe lepše in bogatejše kot v Beogradu in da je tudi promet večji. “Kljub temu pa človek takoj o- pazi, da tukaj ni vse prav; slep bi mo¬ ral biti, ako se tega ne bi zavedel, saj visi v zratu”, dodaja dr. Alemann. Raz¬ veseli ga dejstvo napisov v latinici, pa tudi, da večina ljudi vsaj nekaj nemško zna. Zatem na kratko poda zgodovinski razvoj narodov Jugoslavije in ugotovi, da še štirim republikam: Srbiji, Črni gori, Macedoniji in delno Bosni ter Her¬ cegovini poznajo stoletja turštva, osta¬ lim dvem, Hrvatski in Sloveniji pa sto¬ letja življenja pod Avstrijo .“Pri tem opazimo prvo nastproststvo: Hrvatska se čuti navezana na zahod, prav tako kot Slovenija, in v Srbiji gleda vzhod¬ njake.” To nasprotstvo je v razgovorih pogosto prišlo do izraza; “saj niso samo kritizirali, ampak zabavljali na ves glas”, pravi dr. Alemann. Ko omenja aretacijo, proces in konfi- nacijo kardinala Stepinca, pravi: “Naj bi bile obdolžitve njegovega državi so¬ vražnega zadržanja ter nazi-kolabori- ranja v preteklosti še tako utemeljene, ne more biti nikakega dvoma, da vernih katolikov s temi obdolžitvami ne bodo prepričali. Oni vidijo v tem samo boj brezbožnega komunizma zoper vero.” Popisujoč zatem zunanje znake “ver¬ sko svobode”, pravi dalje dr. Alemann, da “pri vsej v ustavi garantirani svo¬ bodi Cerkve niso svobodne. Kdor v Za¬ grebu kot državni uradnik — kdo pa končno ni? — obiskuje Crkev, mu gro¬ zi odpust, se pravi gospodarska propast. Verni katoliki izpolnjujejo kljub temu svoie verske dolžnosti, čeprav morda na skrivaj. A kaj se dogaja z njihovimi otroki? Ali se morejo ubranjevati vpli¬ vu šole? Zdi se, da nenavzočnost mla¬ dine v cerkvah, kolikor sem mogel ugo¬ toviti, dokazuje ravno nasprotno. Ko¬ munistična oblast je v daljšem obdobju smrt Cerkve; slednja se tega zaveda in se z vsemi sredstvi bori proti (komuni¬ stičnemu) sistemu. Iz tega stališča je Cerkev državi sovražna.” Poleg verskih so po dr. Alemannovem še politični vzroki nasprotstva. “Komu¬ nisti so kot stranka med ljudmi manjši¬ na. To noče ničesar slišati o komuniz¬ mu. pa čeprav se imenuje socialistična demokracija, kar je samo besedna igra, kaiti o demokraciji v Jugoslaviji ne mo¬ re biti govora. Diktatura, ki se more zanesti samo na manjšino, ne sme dovo¬ liti luksuza demokratskih svoboščin. Policijski aparat mora izvajati strogo nadzorstvo, da prostovoljno pripadništvo doseže s strahom. V koliko je ta strah upravičen, potujoči novinar ne more preveriti. Vsekakor pa zaposlitev voja¬ ško zastraženih političnih pripornikov pri cestnih delih v Bosni, kakor sem jih sam videl, ni noben znak varovanja o- sebnih pravic.” V Zagrebu ga je nagovoril nek nezna¬ nec na cesti in mu prikazal obupni po¬ ložaj svoje družine, ko 12 letnega otro¬ ka nima s čim napraviti, med tem ko se strankini funkcionarji vozijo na mor¬ je; pet minut za tem ga je nagovoril nek drug neznanec in mu omenjal isto; ko je izvedel, da govori s poklicnim ča¬ snikarjem, je pripomnil: “Tudi o tem poročajte.” In dr. Alemann pravi nato: “Bila je ena in ista melodija sovraštva proti zatiralcem, odklanjanje Vzhoda, zahodna orientacija in siromaštvo. Nih¬ če pa ni hotel ničesar slišati o Ustaših in Ante Pavelič je ime, ki ga izgovarja¬ jo s prezirom”. Ob prihodu na slovenska tla pravi dr. Alemann, da ie v Mariboru “načel raz¬ govor z mlado gospo, ki je v bodoči sve¬ tovni vojni videla edini izhod iz brezup¬ nega položaja. Delala je ves dan in ni zaslužila dovolj za preživljanje same =ebe in sina, je rekla; zadnjih pet dni v mesecu sta vedno gladna; silno siromaš¬ na je bila videti. Imela pa je še eno željo: pet komunistov, ki jih pozna, ho¬ če osebno ustreliti.’ ’ Na to željo neznane mariborske Slo¬ venske pripominja dr. Alemann: “Mor- 6a ie antikomunizem še močnejše goni¬ lo kot vsa druga v opozicijskem in sepa¬ ratističnem zadržanju. Izboljšanje živ¬ ljenjskega standarda in občutna odpra¬ va komunizma utegneta prinesti po- mirjenje. Ali pa je Tito pripravljen za¬ radi edinosti žrtvovati samega sebe in svoj režim?”