Časopis prebivalcev Občine Ivančna Gorica letnik XIX junij 2013 št. 5 Izdajatelj: Občina Ivančna Gorica Sokolska 8 1295 Ivančna Gorica Aktualno dogajanje v občini. Vabljeni na internetne strani: www.ivancna-gorica.si IaT Prijetno domače. Občina Ivančna Gorica V tokratnem Klasju ob pozornem branju izvemo, da se v prihodnjih mesecih v naši občini obeta kar nekaj novih gradbišč. Pravzaprav že v teh poletnih mesecih na različnih koncih brnijo stroji, večinoma ob cestah, kjer se vozimo. Razveseljivo je dejstvo, da v občinsko vrečo vendarle pride kak dodaten evro, ki sploh omogoča izvedbo posameznih projektov. Tako se tudi s pomočjo finančnih sredstev države in Evrope že gradi vodovod na Korinju, te dni se bo začela prenova javne razsvetljave, pred kratkim pa je bila podpisana tudi pogodba o nekaj milijonov vredni gradnji kanalizacije, ki se bo financirala iz evropskih kohezijskih sredstev. Potrebe nas občanov so seveda neomejene, in se pravzaprav nikoli ne nehajo. Nove pridobitve pozdravljamo, a hkrati že cukamo za rokave in kažemo na nove želje. Vstopili smo v čas dopustov. Kljub delu je zdaj čas tudi za počitek in oddih. Želimo vam prijetno poletje! Matej Šteh, urednik ir Prestižna dirka Po Sloveniji obiskala tudi našo občino Muljavski kulturniki »so šli« letos na Grad Rojinje 40 let NK Ivančna Gorica KOUAHflf AVTO MOTO CENTER Kocjančlč * Pdf ravilo VOZIL * wtovleh^ + THGOVfNA Z AVTODCL- Te-. 01/7a 77 J33 GSM. 041 777 333, 0*1 651 uttrw.amc hcK^neif ei t» vai Rvta r^}^ li^rb^ Izdelava In montaža: plise zaves, žaluzij, rolet, tend, komarnikov //'dIX SENČILA OVEN, Pot v resje 1, 1295 Ivančna Gorica GSM: +386 31 679 079, Tel./Fax: +386 1 7878 266 sencilaoven@gmail.com, www.sencila.oven.si Biološke čistilne naprave - brez elektrike In z elektriko Sistemi za zbiranje in uporabo deževnice ARMEX ARMATURE d.o.o., Ivančna Gorica www.cistilnenaprave-dezevnica.si 25. junij - Dan državnosti Tudi letošnje občinsko praznovanje dneva državnosti je potekalo na Polževem, kjer Občina Ivančna Gorica v sodelovanju z Občinsko turistično zvezo, župnijo Krka in lokalnimi društvi pripravlja svečanost v počastitev praznika že od leta 2003. Tudi letos je bilo praznovanje obeleženo z mašo za domovino in pestrim kulturnim programom. Posebnost letošnje svečanosti pa je bilo sodelovanje Slovenske vojske. samo ena In jo moramo zato bolj ceniti. Tudi naš občan, brigadir Balant je v nagovoru z optimizmom zrl v prihodnost naše države. Vsem je v spomin priklical tudi čas osamosvojitvene vojne, še posebej dogodke, ki so se odvijali na območju nekdanje občine Grosuplje. Izpostavil je zlasti enotnost, ki je veljala v tistem času, tako med prebivalci kot tistimi, ki so aktivno sodelovali v pripravi obrambe. Vsem prisotnim je v imenu pripadnikov in pripadnic Slovenske vojske čestital ob dnevu državnosti s skupno željo, da bi večkrat s ponosom čutili, da je država, v kateri živimo resnično naša domovina. Kulturni program je popestril tudi Oktet fantov Kulturnega društva Stična, praznovanje pa se je tudi po končani svečanosti nadaljevalo ob zvokih Orkestra Slovenske vojske in tradicionalnem golažu. Vsak obiskovalec je prejel tudi slovensko zastavico, da bi še bolje znali ceniti naše državne simbole. Matej Šteh »Domovina Je samo ena, zato jo moramo ceniti« Prireditev se je kot vsako leto, začela z mašo za domovino v cerkvici svetega Duha na vrhu Polževega, ki jo je daroval vojaški vikar in naš rojak, dr. Jože Plut, skupaj z nekaterimi duhovniki iz naše občine. Letos se jim je pri somaševanju pridružilo tudi nekaj duhovnikov, ki izhajajo iz naše občine, med njimi je bil tudi policijski vikar Janez Novak. Kot je v pridigi povedal Plut, se Slovenci ne smemo sramovati svoje bogate zgodovine in številnih pomembnih mož in žena, ki jih je imel naš narod v svoji dolgi preteklosti. Ob aktualnih razmerah v državi, 22 let po osamosvojitvi, pa je poudaril, da je le poštenje tisto, ki lahko zopet pripelje do blagostanja v državi. Pri maši za domovino je sodeloval Mešani pevski zbor župnije Krka. Slovesnost se je nato nadaljevala pri hotelu Polževo, kjer je z uvodnim t. i. »show programom«, okoli 500 obiskovalcev navdušil Orkester slovenske vojske. Zbrane občane, veterane vojne za Slovenijo, policijske veterane, gasilce in druge goste sta nagovorila župan Dušan Strnad in slavnostni govornik, brigadir Slo- »Show program« Orkestra Slovenske vojske venske vojske, Marjan Balant. Župan Strnad je ob državnem prazniku voščil občanom in pozval k večji zavesti, da je domovina Nagovor vojaškega vikarja dr. Jožeta Pluta pri maši za domovino Oktet fantov KD Stična uD^a Marjana BaDanta Dan državnosti, Polževo, 25. Spoštovane gospe in gospodje! S predstavitvijo prečudovitih melodij na način, katerega ne slišimo in vidimo vsak dan, vam pripadnice in pripadniki Slovenske vojske prenašamo iskrene čestitke ob našem skupnem prazniku - dnevu državnosti z željo, da bi s ponosom začutili, da je država, v kateri živimo, resnično naša domovina. Vsako leto imamo ob praznikih priložnost poslušati' različne govore, obujamo spomine na dogodke, usodne za nastanek naše države, prirejamo simpozije in okrogle mize, potekajo pa tudi čisto navadne, običajne debate med prijatelji, znanci, sodelavci o našem vsakdanu in težavah, s katerimi se srečujemo. Udeleženci letošnje prireditve ob državnem prazniku tu na Polževem imate pravzaprav kar se tega tiče morda tudi nekaj smole. Ko se je župan občine Ivančna Gorica namreč odločil, da bo imela glavno besedo na letošnji prireditvi v takšni in drugačni obliki vojska, vas je morda prikrajšal za politični pogled na naš vsakdan in na prihodnost, ki nas še čaka. Nam vojakom je na srečo že po ustavi odvzeta možnost, da javno v uniformi delujemo politi'čno, kar je logično, razumljivo in edino pravilno in naj še dolgo tako tudi ostane. To pa seveda ne preprečuje vsakemu izmed vas, da si glede na starost, spol, versko prepričanje, politično opredeljenost junij 2013 in življenjske izkušnje ob poslušanju in gledanju nastopa orkestra Slovenske vojske in mojega nagovora tudi danes ne ustvari svojega mnenja o razmerah, v katerih živimo. Ko smo že pri predprazničnih in prazničnih pogovorih, ali morda veste, katere so največkrat prisotne teme takih pogovorov? Človek bi pričakoval morda dileme v zvezi z izobešanjem državnih zastav, uspehe v službi ali šoli in podobno. Ne, največkrat slišano v zadnjih leti'h je »Ti, ali smo se mi zato borili?«. Odgovor na to že kar ponarodelo vprašanje, ki ga imamo Slovenci pri roki ob različnih priložnostih, ko nam kaj ravno ne gre v skladu z našimi pričakovanji, seveda ni enostaven. Kadar se veterani vojne za Slovenijo pogovarjamo o dogodkih iz časov osamosvajanja in državi, ki je nastala kot posledica teh dogajanj, je moj odgovor vedno bil in bo pozitiven. Seveda je razlika, ali na to vprašanje odgovarjamo sedaj in tu na tem mestu, ko smo ravnokar poslušali in gledali nastop pripadnikov Slovenske vojske, poln optimizma, veselja, razigranosti ali pa si to vprašanje zastavlja družina, ki je ostala brez rednih dohodkov za preživetje. Vendar kot pravimo vojaki, upanje vedno umira zadnje. Sicer je res, da smo vojaki najprej izurjeni za delovanje in preživetje v kriznih, težkih razmerah, toda temeljna načela, po katerih se ravnamo in de- lujemo, so še kako uporabna tudi za premagovanje ovir slehernega človeka v vsakdanjem življenju. Prvo načelo je brezpogojno zaupanje v svoje sposobnosti', nato zaupanje v svojega soborca, tovariša, za katerega vemo, da nas ne bo nikdar in nikoli pustil na cedilu in samega niti' v najtežjih trenutkih. Drugo načelo - trdno zaupanje v svojega nadrejenega, če hočete svojega vodjo, šefa in zaupanje v njegove sprejete odločitve, s katerimi bo omogočil preživetje sebi, meni, mojim tovarišem in celotni ekipi, ki mu je zaupana v upravljanje in bo s pomočjo njegovih premišljenih in treznih odločitev izvršila dodeljeno nalogo. Na podlagi teh dveh načel nam je prebivalcem čudovite dolenjske pokrajine okoli nas, po mojem trdnem prepričanju, pred 22 leti uspelo ustvariti lastno državo. Vsa leta samostojnosti' poslušamo, kako smo bili Slovenci v času osamosvajanja enotni, kako je bilo to enotnost čutiti na vsakem koraku takrat, ko smo ustvarjali lastno državo, in potem nikoli več. Dovolite mi, da spregovorim tudi o svojem videnju in doživljanju te tolikokrat omenjene enotnosti'. O tem ne bom govoril na že večkrat slišan način, kot govorijo naši voditelji državnega nivoja. Prav tako ne bi govoril o enotnosti' politi'čnih elit, civilne družbe, političnih strank, kajti to daleč presega moje pristojnosti', sposob- nosti in kompetence. Rad pa bi spregovoril o enotnosti' nas prebivalcev, živečih v teh čudovitih dolinah, na poljih in gričih, bližnje in daljne okolice planote, na kateri danes stojimo. Poleti' 1991, ko smo morali Slovenci tudi na terenu stopiti skupaj in s svojo odločnostjo in pogumom zavarovati in ohraniti v skupščini razglašeno samostojnost, smo prebivalci takratne občine Grosuplje počeli predvsem ti'sto, kar sem prej omenil, da počnemo vojaki v kriznih razmerah in kar nas ohranja pri življenju. Zaupali smo eden drugemu in zaupali smo svojim vodjem. Brez pomislekov ali preračunljivosti smo si med seboj nesebično pomagali. In tako jaz vidim takratno enotnost. Vse to sem imel priložnost doživljati', videti' in občuti'ti' v ti'sti'h dneh, neposredno tudi med vami, prebivalci sedanje občine Ivančna Gorica. Takrat sem bil namreč skupaj s svojimi sodelavci zadolžen za vpoklic in popolnjevanje enot Teritorialne obrambe; za delovanje štabov civilne in narodne zaščite po krajevnih skupnosti'h, za izvajanje obrambnih načrtov po delovnih organizacijah ^ Skratka za vse, kar se je takrat imenovalo, nekateri se še spomnite, splošni ljudski odpor in družbena samozaščita. V ta sistem so bili takrat vključeni vsi polnoletni prebivalci krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Že res, da na našem območju niso pokale puške, švigale krogle, doneli topovi, bile pa so pripravljene vojaške in civilne zmogljivosti, da bi svoje naloge izvajale tudi v primeru oboroženih spopadov. Večkrat sem od kolegov, Kolofon Prispevke za naslednjo številko sprejemamo do 20. avgusta. Klasje - Glasilo prebivalcev občine Ivančna Gorica; Ustanovitelj časopisa: Občinski svet Občine Ivančna Gorica; Sedež uredništva: Cesta II. grupe odredov 17, 1295 Ivančna Gorica, telefon: 781 21 30, faks: 781 21 31, e-pošta: klasje.casopis@siol.net, spletna stran: www.klasje.net; Uredniški odbor: Matej Šteh - glavni in odgovorni urednik, Leopold Sever - Kratkočasnik, Siva in Severna stran, Simon Bregar, Milena Vrhovec, Franc Fritz Murgelj, Jožefa Železnikar, Irena Brodnjak; Lektoriranje: Mateja D. Murgelj; Oblikovna zasnova: Robert Kuhar; Priprava za tisk: AMSET, d. o. o.; Tisk: Tiskarna Skušek d.o.o., Ljubljana, Časopis KLASJE izhaja v 6.000 izvodih mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. malo za šalo malo za res, poslušal opazke v stilu »Kaj boste vi Ivančani, vi se sploh niste borili!«. Veste, zame osebno med tem, kako kot človek dojemaš situacijo, ko se nekaj že dogaja, ko že poka in švigajo krogle, ali pa čakaš v polni napetosti' pripravljen, da bo počilo, razlike ni. Postavlja se celo vprašanje, ali ni samo čakanje na nekaj, kar se lahko vsak trenutek zgodi, veliko težje od tistega, kar se ti že dogaja. Zato, spoštovane in spoštovani, vsa zahvala in priznanje vsem, ki ste v ti'sti'h poletnih dneh 1991 kakorkoli pomagali, da imamo danes svojo državo in domovino. In ni vas bilo malo. Poleg pripadnikov Teritorialne obrambe in milice lahko naštejemo še pripadnike narodne zaščite, gasilce, voznike tovornjakov in delovnih strojev, vzgojiteljice, kuharice, zdravnike, medicinske sestre in še bi lahko našteval. Naj na kratko naštejem samo nekatere ukrepe, ki so se že izvajali v tistih dneh in bi se še aktivirali v primeru potrebe, tu pod nami. Če bi uspelo koloni jugoslovanske armade prebiti' blokado, katero so postavili naši sosedje Trebanjci na Medvedjeku, bi svoj del nalog opravili naši fantje, možje in dekleta v dolini ob avtocesti' v okolici Ivančne Gorice, Malega Hudega in Višnje Gore. V tem predelu so bile na položajih enote Teritorialne obrambe, popolnjene s fanti in možmi iz vasi naše občine. Po vseh krajevnih skupnostih so bili aktivirani štabi civilne zaščite in njihove enote prve medicinske pomoči, vpoklicane so bile enote narodne zaščite za varovanje vitalnih objektov, kot so transformatorji in vodna zajetja. V Zdravstvenem domu Ivančna Gorica so bili pripravljeni na oskrbo ranjenih in poškodovanih pripadnikov Teritorialne obrambe in naših krajanov, v polni pripravljenosti so bili tudi člani gasilskih enot. Pripadniki enot milice in rezervnega sestava milice so opravljali svoje redne naloge na področju javnega reda in miru in bili pripravljeni tudi za delovanje v bojnih akcijah. V Avtoprevozu Ivančna Gorica so se vozniki pripravljali za blokado glavnih transportnih poti'. V vseh gostinskih objektih so ves čas vpoklica pripadnikov Teritorialne obrambe skrbeli za njihovo prehranjevanje. Hotel Polževo, pred katerim stojimo, je bil pripravljen zagotoviti' namestitev za del prebivalcev naselja Grosu-plja v primeru, da bi prišlo do eksplozije v skladišču Grosuplje ^ Vse te naloge, zadolžitve in aktivnosti so se izvajale z veliko mero zavzetosti' in s prepričanostjo, da delamo nekaj, kar je dobro za vse nas. Na vsakem koraku je bilo čutiti zaupanje in vero v ti'sto, kar smo počeli, predvsem pa smo bili samo ljudje. Ljudje z vsemi svojimi stiskami, strahom, upanjem po boljšem življenju in skrbjo, kaj se dogaja z našimi najbližjimi, ki v ti- stem trenutku niso bili z nami. Verjeli in zaupali smo v odločitve in dejanja, s pomočjo katerih so nas naši voditelji peljali k boljšemu jutri. In vse našteto nas je povezovalo, združevalo in ustvarjalo tako opevano enotnost. Da vse to razumeš, po mojem trdnem prepričanju, ne rabimo nekih velikih akademskih razprav, okroglih miz, priložnostnih pogovorov in intervjujev z bolj ali manj vidnimi akterji takratnih dogajanj. Potrebno je samo iti' med naše ljudi in to videti'. Tako je bilo takrat, ko smo to našo prelepo državo ustvarjali in tako je še danes, ko se trudimo, da nam bo vsaj jutri bolje. In to je vsa filozofija okoli enotnosti' slovenskega naroda. Torej, spoštovane in spoštovani, naj ob zaključku vam in vašim najbližjim zaželim srečno pri vsem, kar boste počeli v prihodnosti', prav tako kot tudi našim voditeljem veliko uspeha, kjerkoli in karkoli bodo počeli za dobrobit vseh nas in naše domovine Republike Slovenije. 44. Tabor slovenskih pevskih zborov PrasfflDk Lr V dneh od 22. do 23. junija je v Šentvidu pri Stični potekal tradicionalni Tabor slovenskih pevskih zborov. Pevci iz vse Slovenije in zamejstva so se zbrali v Šentvidu že štiriinštiridesetič. Tudi letos se je ta edinstveni praznik slovenske pesmi začel s sobotnim koncertom zamejskih in slovenskih zborov iz tujine, osrednja prireditev pa je potekala v nedeljo, ko je pod geslom Sijaj, sijaj, sončece, nastopilo približno sto zborov. Letos 11 zborov iz zamejstva in tujine Tabor slovenskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični je najboljmno-žično zborovsko srečanje v Sloveniji in brez dvoma edinstvena prireditev v občini Ivančna Gorica. Prireditev poteka v organizaciji upravnega odbora Tabora, OŠ Ferda Vesela, Občine Ivančna Gorica in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, seveda pa prireditve ne bi bilo brez krajanov in društev iz Šentvida in okolice, ki vsako leto poskrbijo za dobro počutje nekaj tisoč pevcev iz Slovenije in zamejstva. Pesem nas povezuje Na sobotnem tradicionalnem koncertu zamejskih pevskih zborov se slavčki, se je končal na prostem, ob zvokih Godbe Stična in tradicionalnem ognjemetu. Osrednje geslo letošnjega Tabora se je skrivalo v naslovu slovenske ljudske pesmi Sijaj, sijaj sončece, ki sporoča veselje in optimizem, kljub aktualnim razmeram v državi. Sonce je namreč tisto, ki sije za vse ljudi. In sonce je ta dan res sijalo nad pevci v Šentvidu. V uvodu jih je pozdravil tabor primerjal s taborskim gibanjem v 19. stoletju. Takratno narodno prebujanje in pevce danes združujejo iste energije in sile. Prav pesem je bila tista, s katero smo Slovenci vedno dokazovali lastno kulturno izročilo. Pevci so po njegovih besedah pomembni in ponosni varuhi slovenskih korenin, ki s pesmijo širijo duh slovenstva doma in v tujini. Tega pa pravzaprav v tako velikem obsegu in je v avli OŠ Ferda Vesela predstavilo 11 zborov. Zborom iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške, se zadnja leta na ta večer pridružujejo tudi slovenski zbori iz oddaljenega zamejstva, iz Bosne in Hercegovine in Srbije. Predsednik Tabora, JernejLampret, je v nagovoru pozdravil zlasti zbore iz Zagreba, Reke, Pule in Splita, saj so tokrat Šentvid obiskali tudi v pričakovanju vstopa Hrvaške v Evropsko zvezo. Po prvem juliju med nekdanjima republikama skupne države ponovno ni meje. Koncert na katerem so se predstavili tudi domačini MPZ Vidovo, ŽPZ Vidovo in Vokalna skupina Šentviški Združene moči pihalnega orkestra GŠ Grosuplje in Godbe Cerknica predsednik Tabora, Jernej Lampret, ki jim je izrazil zahvalo, da vztrajajo v zborovskih vrstah in negujejo slovensko pesem, kljub spremembam, ki jih doživljata kultura in današnja družba. Še posebej je izrazil dobrodošlico slovenskim zborom iz zamejstva in tujine. Ob tej priložnosti sta jubilejno plaketo za 40. udeležbo na Taboru prejela MePZ Avgust Pavel Zg. Senik (Madžarska) in MoPZ Šmarje-Sap. Osrednji letošnji govornik, predsednik Zveze kulturnih društev Slovenije mag. Jože Osterman je šentviški Letos so pevce s pesmijo pozdravili učenci OŠ Ferda Vesela MePZ Avgust Pavel iz Madžarske 40. na Taboru v Šentvidu takšni kvaliteti ni mogoče srečati pri nobenem drugem narodu. Prav to bi moralo biti tudi sporočilo tistim, ki odločajo o usodi slovenske kulture danes. Združeni moški, ženski in mešani pevski zbori so na letošnjem taboru pod vodstvom dirigenta Igorja Švare prepevali slovenske ljudske in pona-rodele pesmi. Uvod v koncertni del so prispevali učenci OŠ Ferda Vesela s pesmijo Balonček in sonček, nato pa je sledila Uspavanka, v izvedbi združenih ženskih zborov, med katero so otroci simbolno »zaspali«. Kot je dejal predsednik programske komisije, Stane Peček, je nastop otrok sporočilo, da imamo zagotovilo za prihodnost slovenske pesmi, žalostno pa je, da v sodobnem času starši pravzaprav ne znajo več peti uspavank, slovenska ljudska glasba pa je namenjena tudi otrokom. V programu so sodelovali še doma- Slavnostni nagovor je imel mag. Jože Osterman ča Folklorna skupina Vidovo, Godba Cerknica, Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, voditeljica Anica Vol-kar in recitatorja Dragica in Matej Šteh. Direktni televizijski prenos na TV Slovenija, se je tik pred prvimi kapljami, ki so ohladile vroče nedeljsko popoldne, zaključil s povabilom na jubilejni, 45. Tabor Slovenskih pevskih zborov, prihodnje leto. Pogled naprej In kam seže pogled v prihodnost? Zagotovo proti jubileju prihodnje leto, pri tistih navdihnjenih z optimizmom, tudi do naslednjega jubileja in še dlje, žal pa pri nekaterih ne prav daleč. Vse pogosteje je slišati izjave, da tabor nima več prihodnosti. Zagotovo nima smisla primerjati prireditev s tisto izpred dvajset in več let. Slovenci smo še vedno pevski narod in pevski zbor ima domala vsak večji krajoz. občina. In preden Šentvid privabi zbore iz vseh slovenskih občin, se vprašajmo kje so bili letos, na sončno junijsko nedeljo zbori iz naše občine? Matej Šteh Povabilo Jerneja Lampreta na jubilejni 45. Tabor Prostržna dBrka Po Sloveniji obiskala tudi našo občino_ Največji kolesarski dogodek pri nas, znamenita dirka Po Sloveniji, je v petek, 14. junija, obiskala tudi občino Ivančna Gorica. Zaključni del 2. etape Kočevje - Višnja Gora, je namreč potekal po naših cestah, odločitev o zmagovalcu etape pa je padla prav na območju Višnje Gore. promocijo občine in l■ ^Unu «H St^uljiiArti tSSfr-tMC. lubalt: d«- k. iTxUkfWM Wftfju j!m tiiftrn, Vcim tHfiMt ^^ ICirk»]^ CAI'OÜISTRIA. XQjJnSl, büLBSTVKttt.AO UEIl JlSStM.T~ lum^H Poročilo koprskega učiteljišča, avtor I. kelj, arhiv Pokrajinskega muzeja Koper Mar- Koprsko učiteljišče, arhiv Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper koli prej. Ne le zaradi avtoceste, ampak tudi zaradi učiteljev takšne širine, kot sta bila v šentviški fari rojena šolnika, Ivan Markelj in Anton Črnivec. Semena znanja so se bogato razsula po vsej deželi. Breda Zupančič »Nepotrebno bi bilo govoriti o važnosti' in koristi' šolstva sploh, kakor tudi o srednjih šolah posebe: veliko važnost so spoznali vsi narodi in naši istrski Lahi in lahoni tudi. Dobro vedo, da so šole ti'sta moč, katera bi jim najprej iztrgala oblast iz rok; da je šolstvo orožje, s katerim bi tlačeni istrski Slovani zadobili opravičeno veljavo in moč v svoji deželi. Žal, da tega orožja nimamo Slovani v svojih rokah, če tudi imamo vso pravico do njega. Pa kaj hočemo, Slovan je bil teptan in je še zdaj — posebno v Istri. Priti'skajo nas ob steno, kjer le morejo. Počasi sicer, a vender, priznati mora vsak tudi najhujši sovražnik naš, da Slovan gre na dan in to nam daja upanje v boljšo bodočnost.« Da so naši poslanci povsem pozabili na Koroško, kjer je dobra tretjina Slovencev, je res žalostno. Nič boljše pa ni z Istro in Trstom. V Trstu z okolico je dobra polovica (72.000) Slovencev, katerim je treba v tem slučaji po naravni legi prištevati' še 35.000 bližnjih istrskih Slovencev, kateri nimajo v Istri svoje srednje šole, a vender jih ona resolucija niti ne omenja. To je že malo preveč, da se 72.000 tržaških in 35.000 istrskih, tedaj 107.000 Slovencev popolnoma pozablja!« /^/ Ali bi ne bilo mogoče in bolje nasvetovati resolucijo, ki bi obsegala vse Slovence: saj vlada že tako in tako ni prehitra, da bi vsem mahoma ustregla ? Tako razkosano, raztreseno delovanje ni mnogo vredno!« Spisal M., 1884. Črtice o šolstvu v Istri. I. Srednje šole z ozirom na Slovence. Slovan 1, 12, str. 91. Viri France Adamič, 1992: Ivan Markelj - Ivo, Johan: ob 140-letnici rojstva. Zbornik občine Grosuplje 17: gospodarska, kulturna in zgodovinska kronika. 181 Lea Kalc Furlanič: Pred sto leti cesarjevo učiteljišče v Kopru. Maribor: Časopisno-založniško podjetje, Koper: Primorske novice. Dostopno na http://bam.czp-vecer.si/bonbon/default. asp?kaj=1&id=5433854 iVIirjana Kontestabile Rovis, 2003: »Učitelj naj bo!«: ob 130-letnici učiteljišča v Kopru. Koper: Pokrajinski arhiv Nadškofijski arhiv Ljubljana: Šentvid pri Stični R XIII. (Geburt- und Tauf Buch) 18471862 in Status animarum (knjiga župljanov) 1792-1885 in 1810-1880 Pavel Plesničar, 2009: Markelj Ivan. Slovenski biografski leksikon 1925-1991. Elektronska izdaja. Ljubljana : SAZU: ZRCSAZU. Dostopno na http:// nl.ijs.si/fedora/sbl/ Primorski slovenski biografski leksikon, 1974. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 19741994 Slovan: političen in leposloven list, 1884, letnik 1, številke 12, 22, 23, 29, 40, 41 in 47. Dostopno na http://www.dlib.si. Učiteljski tovariš, 1891, let. 31, št. 21,1903, let. 43, št. 36. Dostopno na http://www.dlib.si Srečko Vilhar, 1976: Slovensko učiteljišče v Kopru: 1875-1909. Koper: LIPA Zgodovinsl