HUSIMNA PLAČANA V GOTOVINI
NAROČNINA NA MESEC Prejeman v upravi ali po pošli 14 din, dostavljen na dom 16 din, tujina 30 din
TELEFON UREDNIŠTVA:	25-67
UPRAVE:	25—67 In 28-67
POSLOVALNICA CELJE. Prelernova 3. tel. 280
“ostni Čekovni račun 11.409
Maribor, četrtek 16. maja 1940
Bije se najstrašnejša bitka
V spopadu so že glavne nemške in zavezniške sile — Silna delavnost obojestranskega letalstva — Zavezniki poročajo o optimizmu
BERLIN, I6. maja. DNB. Vrhovno poveljstvo poroča: TRDNJAVA »HOLLAND« SE JE ZARADI NAPADOV IZ ZRAKA IN S KOPNEGA VDALA. V BELGIJI SO NAŠE NAPREDUJOČE ČETE DOSEGLE BELGIJSKE UTRDBE PRI DYLEU, MED NAMURJEM IN GIVETOM SMO SI IZBOJEVALI ŠIROK PREHOD ČEZ REKO MAASO. FRANCOSKI PROTINAPADI SO BILI ODBITI. NEMŠKA LETALA SO UNIČILA VELIKO SOVRAŽNIH OKLOPNIH VOŽ. S PREHODOM ČEZ MAASO PRI SEDANU JE FRANCOSKA MAGINOTOVA OBRAMBNA ČRTA V NADALJEVANJU ŽA BELGIJSKO MEJO PREDRTA. TUDI TU SO SE PONESREČILI VSI FRANCOSKI PROTINAPADI OB VELIKIH IZGUBAH ZA SOVRAŽNIKA. NA SAARI SMO ZAVZELI NEKO MOČNO SOVRAŽNO POSTOJANKO JUŽNO OD P1RMASEN-SA. NAŠE LETALSTVO JE BOMBARDIRALO IN OBSTRELJEVALO VEČINOMA SOVRAŽNE ČETE ZA FRONTO. PROTINASTOP SOVRAŽNEGA LETALSTVA JE BIL ODBIT Z VELIKIMI IZGUBAMI, KI SO MU JIH PRIZADELI. SAMO NA NEKEM MESTU SMO ZBILI 70 LETAL. CELOfNA IZGUBA ZNAŠA OKOLI 200 LETAL. OB HOLANDSKI MEJI SMO UNIČILI VEČ SOVRAŽNIH POMORSKIH ENOT.
PARIZ, 16. maja. Havas. PO NAJNOVEJŠIH POROČILIH OD DAVI SE DOGODKI RAPIDNO RAZVIJAJO. OGROMNA BITKA MED GLAVNIMI SE JE ŽE PRIČELA. PRAV TAKO TUDI ŽE NA MAGINOTOVl ČRTI MED SEDANOM IN SAARO. VSE KAR PREMORE MODERNA TEHNIKA !E V AKCIJI. BOJI SE VRŠIJO ŽE TUDI V OKOLICI DINAN, KJER SO POSEGLE V BOJ OGROMNE FRANCOSKE MOTORIZIRANE OKLOPNE SILE. NEMCEM JE USPELO PREKORAČITI REKO M EU S O NA VEČ KRAJIH KJER SO JIH PRIČAKOVALE ZAVEZNIŠKE OKLOPNE DIVIZIJE, KI SO NEMCE PO NEKOD VRGLE NAZAJ. PRI TEM SODELUJE 10 TUDI OGOROMNE ZAVEZNIŠKE LETALSKE ESKADRE PO 150 LETAL, KI MEČEJO NA NEMŠKE MOTORIZIRANEODDELKE TONO ZA TONO EKRAZITA. RAZDEJANJE TEH MASOVNIH ZRAČNIH NAPADOV NA NEMŠKE ODDELKE JE STRAHOVITO. POVSOD KJER POSEŽEJO TE SILE ZAPUSTE ZA SEBOJ KUPE NAGROMADENIH UNIČENIH TANKOV TEŽKE ARTILERIJE IN TRUPEL. V TEH NAJNOVEJŠIH BOJIH SE JE IZ-KAZALA SUPERJOZNOST KVALITETE ZAVEZNIŠKEGA LETALSTVA PA TUDI NAČIN ZAVEZNIŠKEGA VOJEVANJA JE USPEŠNEJŠI KAKOR NEMŠKI. IZGUBE NEMCEV NA LETALIH IN TANKIH SO TRIKRAT VEČJE OD ZAVEZNIŠKIH.
Francosko vojno poročilo
PARIZ, 16. maja. Reuter. V tek« včerajšnjega dne, od 6. ure zjutraj, so bila Izdana povelja za ustavitev sovražnega prodiranja in utrditev položajev. Na slabša mesta fronte so bila poslana ojačenja. Med Namurjem in Sedanom SO vrgli Nem ci v boj ogromno število vojaštva. Zvečer so v Parizu ugotovili, da položaj kljub veliki nemški premoči na tem odseku ni kritičen, čeprav zelo resen. Francosko vrhovno poveljstvo hladnokrvno in mirno presoja položaj za nadaljnje protiukrepe.
PARIZ, 16. maja. HavaS. Sinočnji francoski vojni komunike' javlja:	Združene
zračne sile zaveznikov so v teku včerajšnjega dne stalno napadale nemške moto-
rizirane oddelke in tanke na vsej fronti od Anversa do Namurja. Boji se vrše zlasti ostro severozapadno od Namurja. Združenim angleško-francoskim-belgij-skim silam se je posrečilo sovražnika na več mestih vreči nazaj. Naša protiletalska obramba je zbila na tla 11 nemških letal.
PARIZ, 16. maja. Havas. Po najnovejših vesteh je od davi v teku ena najljutej-ših bitk na črti Namur—-Sedan. Francoska pehota s protisunki meče nazaj nemško pehoto, dočim bi utegnile nekatere nemške motorizirane edinice same prodreti nekoliko globlje.
Izjava vojnega ministra
..PARIZ, 16. maja. Reuter. Uradni predstavnik vojnega ministrstva je dal novinarjem izjavo, da se ob Meusi, na prostoru med Namurjem in Sedanom, vodi velika in strašna bitka, ki ,e strahovito besnela ves včerajšnji dan. Nemci pošiljajo velikanske množice vojaštva vjboj ter napadajo z vso ostrino na vsej črti. Nemci-»»porabljajo relativno malo artilerije, zato pa ženejo neprestano v boj motorizirane oddelke. Vzporedno s temi posega v boje cela vrsta nemških letalskih
eskadrilj, ki z bombniki in strojnicami zasipavajo francosko pehoto. Kljub strašnim navalom daje francoska .pehota sijajen odpor, nepopisna junaštva polkov bodo zapisana v zlato knjigo francoske zgodovine. Sovražnim tankom se je na treh krajih posrečilo prebiti fionto južno od Sedana, kjer so se razpršili na razne strani. Francoski tanki so se spustili z njimi v boje, za njimi je pritisnila pehota in se spopadla prsa ob prsa z Nemci. Strašni boji se še nadaljujejo.
Angleška vojna poročila
LONDON,* 16. maja. Reuter. Sinočnji hdniunike ar,'loškega vojnega- ministrstva se glasi: angleški ekspedicijski zbor (BEF) je pri Louvalnu, 40 km vzhodno od Bruslja, po ostri bitki vrgel sovražni-, ka nazaji Tudi južno od tod, kjer le so. vražidk uporabil ogromne sHe pehote in tankov, je bil vržen nazaj. Pri Sedanu so Francozi z množinsklm protinapadom zadržali nemški sunek. Sovražniku se je bik) namreč posrečilo zariti se v precej širokem pasu v francoske prednje utrdbe, vendar pa je bil vržen nazaj. Magino-tova linija pa se zečenln šele 40 kni južno od Sedana. Boji so se vršili torej pred to črto.
LONDON. 16. maja. Reuter. V bojih! proti Nemcem na črti Namur . Sedan i so s« posebno izkazali francoski poljski j 78' mm topovi, ki so napravili veliko I zmedo med nemškimi motoriziranimi od-j delki. Angleške čete so posegle v boje ha vsem odeiku fronte v Bohrih in Ho*; iandiii ter Uspešno ustavile nemško prodiranje. Velike bitke so bile posebno pri j Lotivalnu.
LONDON, 16. maja Reuter. Letalsko ministrstvo poroča sinoči: Na vsej 600 km dolgi fronti od ustja reke Šelde do luksemburške meje je tekom cele noči in današnjega jutra posegla v boje združena angleško-francoska letalska sila v eskadrah po 150 bombnikov. Povsod je bombardirala železniške proge, ceste postaje, mostove ter druge važne objekte. Nastale so silne eksplozije, požari, in raz dejanja, zlasti v važnik železniških križiščih.. S tem je bil opetovano dosežen eilj« namreč onemogočati redni dovoz nemških čet v prednje linije.
LONDON. 16. maju. Reuter. Angleška admiraliteta zanika- vesti nemške vrhovne komande, po kateri naj bi bili Nemci včeraj ob holandskiAh&Ii potopili 2 križarki, 2 rušilca, 29.000 tonsko potniško ladjo In 4 transportne. Angleške izgube znašajo le I podmornico in 1 rušilca. 29.000 tonska ladja o kateri Nemci trde, da so jo potopili Angležem, je verjetno hbiandskft, ki so jo nemški bombniki potopili v roterdamskem pristanišču ob priliki bombardiranja mesta.
Liege se uspešno brani dalje.
BRUSELJ, 16. maja. Reuter. Belgijska vrhovna komanda sinoči javlja:	Tudi
tekom današnjega dne so se naše sile nahajale ves dan v stiku s sovražnikom. Odpor naših čet je povsod odličen. Trdnjava Liege se še drži in nudi efekten odpor.
BRUSELJ, 16. maja. Reuter. Belgijski kralj Leopold je sinoči po radiu poslal junaškim branilcem Liegea sledečo poslanico: »Oficirji, podoficirji, vojaki! Vstrajajte do konca v blagor domovine! Ponosen sem na vas! Leopold.«
BRUSELJ, 16. maja. Vrhovni poveljnik
belgijske vojske je po radiu pozval belgijski narod, da izkaže čast herojskim branilcem Liegea, ki jim poveljuje polkovnik Mozard, ki se js izkazal že 1914. pri obrambi trdnjave Longsien.
BRUSELJ. 16. maja, Havas.V zavezniških krogih je vladal sinoči optimizem. Belgijska vlada je v Bruslju, kjer bo tudi ostala.
BERN, 16. maja. Neue Ciiricher Zei-tung poroča iz Berlina, da nemški radio opozarja nemško javnost, da v prihodnjih dneh ni pričakovati tako rapidnih uspehov .kakor zadnje dni.
Nemci o presenečenju Francozov
BERLIN, 16. maja. DNB, Po prvem spopadu nemških in rancoskih oklopnih divizij prinaša nemški tisk izjave francoskega ujetnika, kjer pravi, da so bili Francozi že od septembra daje na fran-cosko-begijski meji v pripravljeiosti. Oklopne divizije niso več verovale, da bo prišla do nemškega vpada, dokler ni bil 10. maja naenkrat dan alarm, čete so prešle belgijsko mejo. Sprav, piše nemški tisk. je vladala med rancoskimi četami velika zmešnjava, ker so govorili njih častniki le o majhnem izprehodu, da b: obrabili vojake. V jutru 13. maja, pripoveduje po nemških listih mlad' fracoski ujetnik oklopnih oddelkov, smo dobili povelje za napad na nemške motorizirane kolone. Preden smo se razvili v formacije, smo že videli desno od nas drveti nemške kolone. Na umik ni bilo misliti. Poizkušali smo se prebiti na levi strani. Tam smo naleteli na nasip, ki ga tanki niso mogli preiti. Tako smo prišli v ujetništvo.
OSTANKI HOLANDSKE VOJSKE
LONDON, 16. maja. Reuter. Kraljica Viljemina je sinoči imeonvala vrhovnega
poveljnika holandskih čet v Zeelandu, zadnji še svobodni holandski provinci ob ustju reke Šelde. Holandske čete sodelujejo z angleškimi, podpirajo jih pa združene britanske holandske pomorske sile. Znatni del holandske armade je včeraj na vzhodu Belgijp prekoračil .belgijsko mejo ter se bo tu reorganiziral ter nadaljeval borbe na belgijskih tleh-
STRAŠNE HOLANDSKE IZGUBE
LONDON, 16. maja* Reuter. Holandsko poslaništvo v Londonu objavlja: Holandska vojska je v teku petih dni izgubila 100.000 mož to je eno četrtino celokupne vojne sile. Izgubila je tudi vse bombnike, So po številu, ki so vsi junaško šli v uničenje. Mesto Rotterdam je izravnano z zemljo.
POMANJKANJE V ROTTERDAMU
LONDON, 16. maja. Havas. Rotterdamska občina je preko radiopostaje v Hilversumu javila, da vjada v mpstu veliko pomanjkanje hrane. Posebno primanjkuje mleka. Predsednik občine poziva druge kraje, naj jim priskočijo na pomoč.
Alarm na Egejskem morju
ALEXANDR1JA, 16. maja. Reuter. Sinoči ob 7, uri je iz pristanišča izplule celokupno angleško in francosko brodovje v Egejsko morje. Egiptska vlada je dala še v teku večera izprazniti še dve nadaljnji provinci ob italijansko-libijski meji.
ATENE, 16. maja. Reuter. Grčija je v
teku noči vrgla na albansko mejo velike množine vojaštva. Danes je prispel na mejo sam gržki vojni minister, da vodi razvrstilne operacije.
BUDIMPEŠTA, 16. maja. Reuter. Tele. Ionske zveze med Budimpešto in Atenami so od sinoči prekinjene.
Fska vojne poročita
BRUSELJ, 16. maja. Havas. Komunike j je na večih krajih sprejela borbo. Proti-
vrhovneda belgijskega poveljstva od 15, utaja nravi: »Prišlo je do bejev med *o-Vraž'.‘!ml in našlrti: četami. Naša vojska
letalske baterije so energično razbijale sovražne letalske eskadrilje. Zrušenih je bilo več nemških bombnikov. Trdnjava
Nemško svarilo Belgiji
BERLIN, 16. maja. DNB. Belgijske oblasti so podale izjavo, da je Bruselj odprto, nezavarovano mesto. Nemške letalske izvidnice so pa ugotovile, da prehajajo v zadnjih dneh čete vseh vrst orožja skozi mesto. Nemško vrhovno poveljstvo zato ne more več mesta smatrati	EVAKUACIJA PARIŠKIH OTROK
za nevojaški objekt. Ako misli belgijska	PARIZ, 16. maja. Ass. Press. Priprav-
vlada resno obvarovati mesto pred napadi, naj takoj preneha z vojaškimi
porii skozi prestolnico. V nasprotnem primeru bodo nemška letala zasula mesto z bombami. Vsa odgovornost za to bo padla na belgijska oblastva, ker izkoriščajo prestolnico za vojne namene.
žum SJ&22*3 ST*-*’
Nujen Rooseveltov apel Mussoliniju
Amerika pozvala svoje državljane iz južnovzhodne Evrope in Italije — Napovedi o namerah Italije — Kongres se je postavil trdno na stran prezidenta Roosevelta
WASHINGTON, 16. maja. Reuter. AMERIŠKA VLADA JE NAROČILA VSEM DIPLOMATSKIM IN KONZULARNIM ZASTOPSTVOM V JUŽNI IN JUGOVZHODNI EVROPI, NAJ NEMUDOMA POZOVEJO VSE AMERIŠKE DRŽAVLJANE ZA POVRATEK V USA. AMERIŠKE PREKOOCEANSKE LADJE V SREDOZEMLJU SO BILE ŽE VČERAJ PREPOLNE AMERIŠKIH DRŽAVLJANOV. V AMERIŠKIH URAD NIH KROGIH SMATRAJO, DA SE JE POLOŽAJ V TEKU ZADNJIH DNI BISTVENO POOSTRIL. ZBIRANJE ARMAD Z OBEH STRANI ŠVICARSKE SEVERNE IN JUŽNE MEJE POVZROČA NAJVEČJE SKRBI. PA TUDI DOGODKI NA BLIŽNJEM VZHODU DAJEJO POVOD ZA ZASKRBLJENOST.
ODLOČITEV V ROKAH MUSSOLINIJA
WASHINGTON, 16. maja. Reuter. Zunanji minister Cordell Hull je včeraj izjavil časnikarjem, da je ameriška vlada nujno pozvala vse ameriške državljane, ki se mude v Italiji, naj takoj zapuste njeno ozemlje m odpotujejo. Ta izjava se smatra ko dokaz, da ameriška vlada trdno računa z vstopom Italije v vojno. Ameriški listi objavljajo tudi druge alarmantne vesti, po katerih je Nemčija zaprosila v Rimu za dovoljenje za prehod nemških čet čez Italijo proti Franciji, druge vesti pa trdijo, da Nemci svoje čete že pošiljajo v Italijo. Po vesteh iz Londona prevladuje tam prepričanje, da je vprašanje vstopa
Italije v vojno samo vprašanje dni. V Londonu so bili, tako se zatrjuje, od vsega početka prepričani, da se bo Italija prej ali slej pridružila Nemčiji. Vstop Italije v vojno zato ne bo pomenil za zaveznike ni-kako presenečenje. Končna odločitev pa leži samo v rokah Mussolinija.
VELIK PREOKRET V <VA3HING TONU LONDON, 16. maja. Reuter. Po najnovejših poročilih, ki so davi prispela <z Washingtona v London, je ameriški kongres, čigar zunanjepolitični odbor se je sinoči nenadoma sestal z ozirom na najnovejša poročila iz sredozemskega bazena, pooblastil Roosevelta, naj se takoj posvetuje z zunanjim ministrom glede nuj-
nega preprečenja vojne na Sredozemlju. Ob polnoči se je sestal Roosevelt z zu-nanjiim ministrom Cordell Hullom, nakar je bilo sklenjeno, da odpošlje prezident USA nemudoma mirovni apel Mussoliniju. Mirovni apel je *i>il v jutrnjih urah že odposlan. Danes popoldne ob treh bo prezident Roosevelt preko radia ponovil ta apel italijanskemu narodu. Prenašale ga bodo vse ameriške ter zavezniške radio-postaje po celem svetu. Dasi so uradni krogi glede uspeha te nenadne akcije USA skeptični, pa leži ogromni pomen koraka v tem, da je to pot iniciativa prišla od kongresa samega, ki je znan po svojem izolacionističnem naziranju. S tem je prevzel kongres moralno odgovornost za uspeh ali neuspeh te akcije. Ako bi apel nalete! na gluha ušesa, bo kongres odvezan vseh ozirov glede izolaclo-nistične smeri zunanje politike, ki jo je doslej tako trdovratno zastopal, ter bo dal glede vse nadaljnjih ukrepov Rooseveltu proste roke. Intervencija Amerike stopa tako vedno bolj v okvir možnosti.
STIK Z MUSSOLINIJEM NEW YORK, 16. maja. Havas. „New
York Times’1 pišejo, da je predsednik Roosevelt stopil preko rimskega poslanika USA v nujen stik z Mussolinijem. Iz zanesljivega vira izve list, da je bil la korak v svrho posredovanja,, da bi Italija ne stopila v vojno proti zaveznikom.
NEW YORK, 16. maja. Havas. .,Ncw York Times11 dodajajo, da je Roosevelt svojo intervencijo pri Mussoliniju se-sLavil že včeraj, nekaj po polnoči. Prej je konferiral z raznimi odločujočimi činilelji iz njegove bližine. Poslanik USA v Rimu je izročil Rooseveltovo noto Mussoliniju v sredo zjutraj. V ameriškem poslaništvu ne dajejo ni-kakih pojasnil o lem.
NEW YORK, 16. majlt. Havas. O Rooseveltovem posredovanju pri Mussoliniju ni bil izdan uradni komunike. Doslej še ni bilo odgovora od Mussolinija, vendar pa tu z zadovoljstvom sprejemajo na znanje dejstvo, da je parnik „Conic di Savoia“ odplul na redno vožnjo v Ameriko.
.TOME Dl SAVOIA" PLOVE V AMERIKO
GENOVA, 16. maja. Havas. Italijanski prekooceanski parnik „Contedi Savoia11 je zapustil Genovo in odplul na retino vožnjo v New York.
Razburjenje v Zedinjenih državah Zavezniška ofenziva na Norvškem
WASHINGTON, 16. maja. Havas Ameriška javnost je globoko pretresena ob velikem vdoru nemških čet v Holandijo, Belgijo in Luksemburško. Prodiranje Nemcev je sprožilo v USA pravi alarm In vse se izprašuje, aH se bosta Francija in Anglija sami mogli upreti velikanskim ofenzivnim naporom Nemčije, izbojevati odločilno zmago. Nemčija ima brez dvoma za cHj, z naglimi sunki totalitarne vojne uničiti zavezniški odpor na kopnem, v zraku in na morju. V javnosti je predrlo mnenje, da če bo padla v Evropi zadnja obramba demokracije in pravične
civilizacije, nimajo USA nič dobrega pričakovati od bodočnosti. Začetek velike nemške ofenzive proti francoski meji je bil pričakovan, vendar je ameriško javno mnenje zdaj spontano dalo prav onim državnikom USA, ki so kakor Roosevelt vsa leta doslej opozarjali na veliko nevarnost, kakršna preti demokraciji od orjaškega nemškega oboroževanja. Zato so sedanji sklepi za nujno oboroževanje USA naleteli povsod na živahno odobravanje. Prevladuje mnenje, da se bo končno zaveznikom le posrečilo, zlomiti nemški naval.
Pospešeno oboroževanje Amerike
WASH1NGT0N, 16. maja. Havas. Zaradi zadnjih dogodkov evropske vojne je prešlo vprašanje državne obrambe v prvenstveni delokrog zanimanja USA. Po-edini ministri so izdali cel niz ukrepov v tem smislu. Pripravljajo se dopolnilni preračuni k rednemu budžetu, posebno v postavkah za državno obrambo. Za nakup potrebnega vojnega materiala v tujini je na razpolago že 500 milijonov dolarjev, ker je notranja proizvodnja USA nezadostna. Senat je sprejel pojasnilo, da lahko pripravijo tovarne USA 17.000 letal na leto. Predsednik Roosevelt je že podpisal zakon o pospešenem vpisovanju državljanov v vojsko. Delavne ure v lad-
jedelnicah so pomnožene, da se čimbolj pospeši gradnja vojnih ladij, pa tudi transportnih parnikov. Roosevelt bo predložil nove kredite v znesku 726 in 250 milijonov dolarjev za vojsko in mornarico. Na razpolago so že krediti za motorizirane edinice tankov, artilerijo, protiletalske baterije, avtomobile in ves potreben material za opremo prvih 750.000 mož ter nadaljnjih 250.000 rezervistov. Efektivna vojska se poveča za 17.000 mož, izvežba se takoj 7000 novih pilotov vojnega letalstva. Obalna oporišča ob Panami, na Havajskih otokih in Portoricu bodo močno izpopolnjena, zgrajenih bo novih 200 štiriinotornih bombriikov-velikanov.
BARDU, 16. inaja. United Press. Na severnem Norveškem se je pričela skrbno pripravljena ofenziva zaveznikov pro-i ti Nemcem, ki se drže okoli Narvika. Pri ofenzivi sodelujejo mornarica, letalske sile in pomorske edinice. Zavezniškim J četam se je včeraj posrečilo osvojiti kraj : Bjekvik, ki leži na najnižjem delu forda i Herjangs. Poleg Norvežanov sodelujejo 1 tu v boju tudi Angleži, Francozi in Poljaki. Narvik sam je skoraj docela porušen. Zavezniki razpolagajo sedaj tudi že s tanki. Na vsem ozemlju južno od Narvika do Gradangerja se Norvežani uspešno bojujejo z Nemci.
NARVIK, 16. maja. Havas. Vsak čas bodo zavezniške čete vkorakale v Nar-
Ameriška dobava letal
LONDON, 16. maja. Ejcchauge Telegr. Dobro informirani dopisnik »News Chro-niclea« poroča, da je bilo poslanih zaveznikom že nad 2000 ameriških letal, ali pa so še na potu. Odslej bodo Zedinjene države poslale zaveznikom vsak mesec lahko najmanj 300 do 400 letal najmodernejšo konstrukcije. Ameriška letalska industrija se v zadnjem času izredno na-
glo izgrajuje. Že sedaj zgrade na mesec 1400 letal, jih bodo pa še letos lahko 2000. Tedaj bodo dobili zavezniki lahko vsak mesec 1000 letal. Anglija je pa sklenila sedaj v Ameriki največjo ladijsko kupčijo, ki jo pozna zgodovina,, kupila je namreč več ko 200 starejših ameriških transportnih in podobnih ladij. Kupčija mora biti seveda še odobrena.
vik. Boji v okolici se bližajo višku, povsod so zavezniki premagali nemške čete in jih pregnali k umiku. V glavnem se bijejo na zavezniški strani kanadski in francoski bataljoni. Letala so bombardirala mesto. Francoskim četam je uspelo, da so z naskokom zavzeli postojanke med nemškimi utrjenimi položaji in mestom. Zdaj poskušajo zavezniki presekati nemški umik po železniški progi na Stor-dalen. Ponoči so nemški padalci prinesli četam strelivo m nekaj hrane.
BERLIN, 16. maja. DNB. Po poročilih iz Narvika se nemške čete tam uspešno upirajo sovražnim napadom, dasi je sovražnik v veliki premoči.
Velika napetost na mejah Švice
Italijanski glas o položaju Anglije
RfeM, 16. maja. Stefani. Diplomatski urednik agencije javlja, da »je Anglija izvlekla dosti pouka iz nesreče svojih žrtev. Prisvojila si je poljsko in angleško 2tato, pograbHa Faroersko otočje in Js-fand ter nekatere bogate holandske posesti v Antilih. Vse to ji ne more pomagati, kjer je njen položaj z nemško zmago na Norveškem in Holandskem zelc oslabljen. Nemčija je razširila svoje zralcoplovne in
pomorske baze od Skandinavije do Holandske. Nemške čete nadaljujejo svoj pohod v Flandrijo, tja k Rokavskemu prelivu, kar predstavlja veliko nevarnost za Anglijo samo, ki je izpostavljena navalu nemškega letalstva. Anglija, katere tla že stoletja niso bila poprišča vojn, ne predstavlja več varnega ozemlja. Iz vsega tega izhaja^ da se je razširitev vojne končala z velikim porazom za Angleže.«
BERN, 16. maja. Ass. Press. Razporeditev švicarske vojske, ki je v celoti mobilizirana, je v glavnem dovršena. Vse švicarske sile so pripravljene, da vsak trenutek odbijejo napad, ki bi bil izvršen s katere koli strani na meje Švice. Po najkiovejših vesteh še zbirajo vojske na mejah Švice tako od strani Nemčije kakor s strani Italije, a tudi Francija je poskrbela za strogo pripravljenost. Izpraz-njevanje obmejnih mest se je pričelo in se izvaja z veliko naglico. Mesto Curih je podobno velikemu taborišču. Prebivalstvo zapušča mesto in odhaja na deželo. Odvoz je pa težak, ker so vsa transportna sredstva rekvirirana večinoma v vojaške namene. Banke so ustavile poslovanje. Ameriški državljani so dobili od poslaništva poziv, da takaj zapuste Švi-
co. Položaj postaja vsaik trenutek bolj napet.
BERN, 16. maja. Ass. Press. Ves potniški promet med Švico bi Nemčijo je ustavljen. Čez mejo smejo samo osebe z diplomatskimi potnimi tisti.
BASEL, 16. maja. Reofter. Novi val vznemirljivih vesti niti malo ni omajal trdno vero Švice, braniti svojo nevtralnost do zadnjega. Del prebivalstva se je iz Basla prostovoljno umaknil v notranjost dežele. Nikjer ni videti strahu, vsi zaupajo v moč narodnega odpora In v svojo vojsko.
SELITEV URADOV ZVEZE NARODOV
ŽENEVA, 16. maja. Reuter. Mednarodne institucije pred vsem uradi narodov se sele v notranjost.
Holandska in belgifska mornarica
LONDON, 16. maja. Reuter. Holandska vojna mornarica, po številu 4 križarke, 8 rušilcev, 21 podmornic, 10 torpedov ter več pomožnih ladij, se je priključila britanski vojni mornarici. Prav tako se je tudi holandska trgovinska mornarica v nosilnosti tri milijone ton stavila na razpolago britanskemu mornariškemu ministrstvu.
RMMMMfce priprav« za obrambo
BUKAREŠTA, 16. maja. Ass. Press.
V	Romuniji se opažajo vedno večji ukrepi pripravljenosti za obrambo države. Vojaški dopusti so ustavljeni. Na drugi strani se pa zatrjuje, dc se vojaške priprave v Besarabiji sedaj, po obUku jugo-
slovanske delegacije v Moskvi, ne nadaljujejo več s tako Intenzivnootj:, kakor so se prej. Pričakuje se celo, da bo mogočo del tam zbranih čet poslali na drugo mesto. Vesti, da ba v kratkem o ': >-tovala v Moskvo rc:,;;;nska trgovk T a delegacija,' se 'pa I'5*m2s (eisu no po/rj 'rjo. Veadr.r Sz 6 ro .r j" r J o uicaijo "u Y:-.,.h,ho z.-zo bolj Ja.
MS adtfsarcko-slovaška napetost
BUDIMPEŠTA, 16. maja. United Press. Mrdžarsko-s’ovaška meja, ki je bila v ■ nedeljo zaprta, še vedno ni odprta. Tu j so se tudi razširile vesti, da je pričela Slovaška mobilizirati svoje rezerviste in da jo mobilizacija v glavnem že končana. Pripravljajo sc dalje protimadžarska zbo. rcvanja.
GOVOR LEONA BLUMA
LONDON, 16. maja. Reuter. Vodja fran -• Y’i r.ocTF.stov L,eon Blum je včeraj l ULfoin prispel na kongres laburistične
stranke. Imel je sledeči govor: Moja domovina in vaša domovina ata pred naj. večjo bitko v zgodovini. Nič več ne potrebujemo delavcev. To kar potrebujemo, so vojaki in zopet vojaki. Pravijo, da j« to imperialistična vojna. Kje pa so ti imperialisti. Trdijo, da je to vojna kapitalistov. Ne vem, kaj se bo s kapitaHzom po tej vojni zgodilo? Vem pa kaj se bo zgodho s socializmom, če zmaga Nemčija.
DANES GOVORI JONAI
TOKIO, 16. maja. Hav»s. Po poročilu agencije Domei bo imel predsednik vlade Jonai danes govor, v katerem bo pojasnil japonsko stališče do mednarodnih dogodkov. Govoril bo istočasno o ukrepih, ki jih stori Japonska v Washingtonu.
PROTEST AMERIKE
LONDON, 16. maja. Reuter. Vlada Venezuele je usvojila skupen protest ameriških držav, predložen od strani Urugvaja proti nemškemu vpadu v Holandsko, Belgijo in Luksemburško.
Mariborska napoved. Oblačno vrtnic z dežjem v presledkih. Včeraj je oila naj-višja toplota 14.6, danes najnižja 5.2; opoldne 5.4.
Veličastna manifestacija slovensko-hrvalskega bratstva
»Hrvatje smo in stojimo z vami Slovenci v sreči in nesreči!“
Maribor je preživel včeraj zgodovinski dan naše narodne zgodovine, praznik hrvatsko-slovenskega bratstva. V svoji sredi smo namreč imeli najodličnejše zastopnike hrvatske književnosti.
• Že več dni se je pripravljal kulturni in narodni Maribor na ta dan. Pripravljal se je zlasti tukajšnji Umetniški klub, ki je povabil svoje hrvatske tovariše v goste, da prineso Slovencem na severni meji hrvatsko pesem in hrvatsko prozo, skratka hrvaitsko 'kulturo. Čeprav živimo v tako Tesnih časih, ko zasenči blesket meča svetli soj kulture, čeprav živimo v dobi prave‘in še bolj živčne vojne, so Mariborčani v polnem pomenu besede pokazali, kako še vedno hrepenijo po kulturnem udejstvovanju in izživljanju. Pokazali so tudi, kako močno se zavedajo pomena prihoda bratov Hrvatov, ki 90 prišli s svitlim mečem uma med nas utrjevat bratstvo z nami Slovenci, saj so s tem dali življenje delu naših diplomatov, delu za vsestransko zbližaoje Slovencev in Hrvatov.
Mariborska narodna in kulturna društva so kar tekmovala med seboj v pripravljanju za čim dostojnejši, spontanej-ši in prišrčnejši sprejem predstavnikov hrvatske kulture. Notranje zadovoljstvo naid njihovim prihodom je čutil pač vsak zaveden Mariborčan, ki Še količkaj narodno Sati', saj je to včerajšnji sprejem
najbolje pokazal.
Zavedna mariborska in z njo vsa slovenska javnost je hvaležna Umetniškemu klubu, ki je prav v teh kritičnih časih povabil v obmejni Maribor brate Hrvate, ki so s hrvatsko književnostjo sodelovali na letošnjem Umetniškem tednu in mu tako dali zgodovinski pečat narodne in kulturne zavednosti ter bratske solidarnosti. Bolj ko vsako državniško zgodovinsko delo, bo ostal včerajšnji prihod hrvat-skih književnikov in z njim združene manifestacije zapisan v analih jugoslovanske zgodovine kot nesporen doprinos k zbližan ju obeh bratskih narodov, Slovencev in Hrvatov.
2e v zgodnjih jutranjih urah so se včeraj Mariborčani odzvali pozivu mestne občine in okrasili hiše z državnimi trobojnicami. Skoraj nepotrebno je poudarjati spričo velikega navdušenja meščanov, da je bilo malo hiš, ki bi ne imele izobešenih zastav. Izgledalo je, da slavimo kakšen državni praznik, saj pa je tudi bil, ker so včeraj Hrvati po 21 letih spet oficielno obiskaK obmejni Maribor. Ves jugoslovanski tisk, zlasti pa glasilo obmejne Slovenije »Večemik« je posvetil prihodu Hrvatov mnogo pažnje in prostora. Razna narodna društva so v njem objavila svoje pozdrave m izrekla iskre' no dobrodošlico.
oknu hotelske sobe pokazal predsednik hrvatskih književnikov g. Jakovljevič. Spet je nagovoril Mariborčane in navdušeno mariborsko narodno mladino ter izrazil presenečenje nad tako prisrčnim in spontanim sprejemom. Še in še je klicala mladina Hrvatom v pozdrav in le težko se je poleglo navdušenje med ljudmi pred
hotelom. Prepevaje se je sprevod nat« oddaljil po Slovenski ulici in krenil po Tyrševi ulici. Povsod so manifestirali in klicali v pozdrav Hrvatom, bratstvu, Jugoslaviji in slovanstvu. Šele v poznih popoldanskih urah se je mladima razšla v zavesti, da je doživela nepozaben praznik.
Poklon osvoboditelju Maribora
Po kratkem oddihu so se nato odpe- rala Maistra, ki je bil tudi poveljnik hr-
Maribor sprejema hrvatske književnike
' Prihod dragih gostov hrvatskih književnikov je bil napovedan z brzovlakom ob 16.08. Mnogo pred prihodom vlaka so hitele množice meščanov in okoličanov k' sprejemu na glavni kolodvor. Na peronu ih pred postajnim poslopjem se je zbrala ogromna množica ljudi in lahko mirno trdimo, da takega sprejema še nihče doslej rLi doživel v Mariboru. Odveč bi bilo naštevati posamezne zastopnike raznih društev in oblastev, ker so bila zastopana prav vsa mariborska narodna in kutama društva ter vsa mariborska državna in samoupravna oblast-va ne samo z eno" marveč z mnogimi osebami. Častno je bila pri sprejemu zastopana mariborska srednješolska mladina, ki je spet enkrat pokazala, da trditev »mladina je bodočnost naroda« ni le fraza, marveč gotovo dejstvo. Bili so pri sprejemu navzoči vsi sloji Maribora in okolice od preprostega delavca in vajenca -pa do najvišjega uradnika in intelektualca. Sprejema se je udeležila tudi železničarska godba in pevci. Neka prazničnost je zavladala v Mariboru v popoldanskih urah, ki se je stopnjevala čim bolj se je bližal čas prihoda dragih gostov iz Zagreba. Na peronu prazničnost, med ljudmi vesel razgovor, ki ga je prekinila šele železničarjeva napoved, da prihaja brzovlak.
Godba je zaigrala v pozdrav hrvat-skim književnikom. Ljudje so se pognali s perona na železniške tire, da bi bili čim bliže vagonu, iz katerega bodo izstopili zagrebški gostje.
Prisopihala je lokomotiva, godba igra veselo koračnico in med množico je pri-tajeri šepet. Povsod pričakovanje... Vlak se ustavi. Iz enega od zadnjih vagonov brzovlaka so izstopili zastopniki hrvatske Muze. Na peronu so zaorili navdušeni klici njim v pozdrav. Mariborčani so jih obkolili, mladina pa manifestirala za hrvatsko-slovensko zbližanje in bratstvo. Navdušenje je bilo tolikšno, da so morali funkcionarji Umetniškega kluba počakati z ofi-čielnim sprejemom. Klicev navdušene in narodnostno borbene mladine kar ni hotelo biti konec.
Ko se je vsaj malo poleglo navdušenje razgibane množice na peronu, je pristopil k gostom predsednik mariborskega
metaiškega kluba g. dr. Žnuderl ter ih prav prisrčno pozdravil. Med drugim je dejal: »Prejšnji mesec je poteklo 21 let, odkar je Maribor prvikrat pozdravil hrvatsko odposlanstvo v Mariboru. Takrat so peljali Skozi Maribor zemske ostanke hrvatskih mučenikov. Zrinjskega in Frankopana. General Maister se >e takrat poklonil krstama obeh mučenikov in njegovi častniki so takrat s potegnjenimi sabljami prisegli, da bodo branili-slovensko zemljo. — Dr. Žnuderlov go-
V'
m
vor so prekinili spontani klici Slovencem in Hrvatom, dr. Mačku in pokojnemu generalu Maistru, hrvatskdma velikano ma Zrinjskemu in Frankopanu. Razvila se je res neprisiljena spontana manifestacija za Jugoslavijo in za bratstvo Hrvatov, Slovencev in Srbov.. Manifestacija pa je veljala tudi hrvatski kulturi in njenim predstavnikom. Mladina je manife stirala tudi za svobodo in nezavisno ter nedeljivo Jugoslavijo.
V	imenu hrvatskih književnikov se je nato zali valil za nepričakovano prisrčni sprejem predsednik Društva hrvatskih književnikov in glavni prednik »Hrvat-skega dnevnika« g. Ilija Jakovljevič. Ta je v svojem govoru poudarjal, da so Hrvati zelo radi prišli v Maribor, ker čutijo, da jih vežejo z njim posebne simpatije. Prišli so, da prineso s pesmijo in prozo pozdrave vsega hrvatskega naroda. Govornik je poudaril, da je sedaj zares nastopila prava era bratstva in sporazuma med Slovenci in Hrvat’. Dejal je tudi, da bodo Hrvati tudi z dejanji pokazali, da ni samo fraza, da je »Slovenec in Hrvat za vedno brat in brat«. Iz mojih ust, tako je dejal književnik Jakovljeviču, sprejmite pozdrav vsega hrvatskega naroda. Njegovemu govoru so sledile spontane manifestacije za hrvatski narod, za Jugoslavijo in kraljevski dom.
Nato je k predsedniku Jakovljeviču pristopila ga. P i n t ar j e v a ter mu izročila iskrene pozdrave mariborskega narodnega ženstva. V znak prisrčnosti mu je izročila lep šopek svežega cvetja.
Po Aleksandrovi cesti
Pevci so zapeli pesem v pozdrav, godba je igrala poskočne koračnice in gostje so se, obkroženi od množice, ki je prekipevajoče manifestirala za narodno stvar, podali k izhodu in dalje na Aleksandrovo cesto.
Še nikoli ni bik) v Mariboru takšnega sprevoda, ki bi se razvil sam po sebi, brez predhodnega načrta in organiziranja. Včerajšnji sprevod po Aleksandrovi cesti do hotela »Orel«, kjer so književniki ložirali, je bila disciplinirana manifestacija, je bilo prisrčno in res iskreno navdušenje ter veselje nad prihodom bratov Hrvatov v obmejni Maribor. Mladina je ves čas prepevala domorodne pesmi in klicala v pozdrav hrvatski m književnikom, hrvatskemuu narodu, Jugoslaviji, slovanstvu, svobodi in demokraciji. In Hrvati so jim veselo odzdrav-Ijali ter pritrjevali.
Kljub dežju je ogromna množica vztrajala pred hotelom »Orel«, da so se gostje za par minut odpočili. Ves čas so navdušeno manifestirali in prekipevajoče navdušenje je znova vzvalovilo, ko se je na
ljali hrvatski književniki v spremstvu mariborskih novinarjev na pobreško pokopališče, kjer so se Hrvati poklonili velikemu generalu Maistru.
Ko je položil predsednik hrvatskih knji ževnikov g. Jakovljevič lovorov venec prepleten s hrvatskimi barvami na generalov grob, je v njegov spomin spregovoril in dejal: »Prišli smo na grob slovenskega rodoljuba in vojaka zaradi tega, ker je danes čas velike borbe, ki jo moramo vsi prestati, tako Slovenci kakor Hrvati in Srbi. Ob tem grobu sem se spomnil razgovora z dr. Antonom Trumbičem, ki mi je rekel, da je general Maister rešil Maribor. Sam dr. Trumbič je poslal brzojavko Clemenoean-u in ga prosil, naj da Maribor Slovencem in Jugoslovanom. Zato imata general Maister in dr. Trumbič nesmrtne zasluge. Hrvatski književniki smo prišli v Maribor, da prinesemo hrvatsko kulturo hi da se ob grobu velikega Slovenca generala Maistra v imenu celega hrvatskega naroda poklonimo. Slava mu!«
Govorniku se je v imenu kulturnega Maribora zahvalil za delo pietete ob pokojnikovem grobu predsednik Umetniškega kluba dr. Makso Šnuderl. »Zahvaljujem se Vam, je dejal dr. Šnuderl, da ste prišli kot Hrvatje na grob gene-
vatskih polkov. Ko so hrvatski ,polki držali celo fronto od Špilja do Radgone, se je naš Maister boril na Koroškem. Ker
Vsakodnevna nega zob mora postali za vsakega človeka ravno tako samo ob sebi umevna potreba kako* redno umivanje rok.
Chlorodont
zobna pasta
ni več njega, da bi se Vam zahvalil za prihod v Maribor, ker ni več njega, ki bi Vas gostoljubno sprejel v svojem domu, se Vam v imenu Maribora za vse to jaz zahvaljujem. Slava generalu Rudolfu Maistru!«
Nato so se književniki odpeljali v hotel, kjer jim je bila prirejena zakuska. Po njej so si gostje v spremstvu domačinov ogledali Maribor in na ulicah jim je mladina spet prirejala navdušene ovacije.
Večer hrvatske besede
Zvečer jfc bil ob 20. v Narodnem gledališču literarni večer, na katerem so hrvatski pisatelji in pesniki brali iz svojih del. V lepo okrašenem gledališču je vladalo izredno svečano in prisrčno razpoloženje. Gledališka hiša je bila napolnjena do zadnjega kotička navdušenega občinstva, zlasti številna je bila mladina, ki je prišla prisluhnit zvokom in besedam hrvatskega narodnega genija. Na odprtem odru, ki je bil okrašen s cvetjem in narodnimi trobojkami, je zbrane hrvatske književnike v vznešenem govoru pozdravit predsednik marib. Umetniškega kluba pisatelj g. dr. Makso šnu-derl, poudarjajoč med drugim naslednje:
Govor dr. Žnuderla
»Ves slovenski Maribor, praznuje Vaš obisk kot svoj praznik, kot svoj veHki dan. Z nikomer ni bila ta severna pokrajina iz pradavnine do danes tesneje povezana kakor z Vami, Hrvati. Hrvaški
proti madžarskemu našitki, proti divjim Krucom, ml smo pa tudi skupaj pisali magno charto naše socialne in kmečke
Dr. MAKSO ŽNUDERL
rodovi so se borili na Koroškem z našimi, karantanskimi knezi, ki smo jih ustoHče-vaffl na Gosposvetskem polju. Vaše pokrajine in naše so bite pod knezom Kocljem, Vaš Ljudevit Posavski je bil razgrnil svojo oblast tudi preko tega našega ozemlja. Mi smo se skupaj borili ob Muri
Dr. ILJA JAKOVLJEVIČ
borbe v kmečkih puntih, ko smo iskali staro pravdo skupno v heroičnih bojih pod Matijem Gubcem, ki je bil Vaš in naš, in skupaj trpeti Kalvarijo potlačenih kmečklb uporov. MI smo, ko se je začelo probujati zavestno duhovno življenje, po
Roman tihotapcev
V	soboto, 18. t. m., prične izhajati v »Večerniku« znameniti roman poljskega pisatelja Serghisza Piaseckega, ki ga je pisatelj napisal v ječi. Z napeto pozornostjo boste sled IH dramatičnim poglavjem Iz resničnega življenja tihotapcev na poljsko-sovjetski meji ter boste nestrpno pričakovali vsakega nadaljevanja.
Ne zamudite novega romana
ter si takoj naročite »Večernik«, ki vam bo skozi štiri mesece prinašal z novim romanom podobo resničnega življenja, ki se je pred nedavnim odvijalo na poljsko* sovjetski meji.
našem Primožu Trubarju skušali tud! hrvaško pismo vključit! v naše prizadevale. Ilirsko gibanje vašega Gaja je oživelo duhovno gibanje po vseh teh krajih 5kozi do Celovca, naš Stanko Vraz, naš tajožji rojak je postal naš in Vaš poet in Siasnik. Zagreb je bil za to naše obmejno področje ono belo svetlo mesto, kamor so se obračali naši pogledi. Zato ni čudno, da so ob prevratu novembra 1918 stali generalu Maistru ob strani tudi hrvaški vojaki in častniki, da je celo Karlovški polk zasedal nekaj časa mejne t»ostoJanke od Špilja do Radgone, da so Hrvatje v času, ko so slovenski polki bili zaposleni na Koroškem, prevzeli ce-
lo	mariborsko obmejno poveljstvo in Je bil celo sam poveljnik hrvaški polkovnik. Tako sc ima Maribor za svojo osvoboditev zahvaHtl tudi bratskemu sodelovanju hrvaških vojakov pravtako kakor vašemu velikemu Trum biču za njegovo diplomatsko prizadevanje, da je pripadel Maribor v to državo.
Tako so v preteklosti nakazani najožji stiki sodelovanja v državni skupnosti, skupne krvave borbe, skupno vzajemno duhovno prizadevanje. Le kratka doba je pri vsem tem doba 20 let, ko so porodni krči nastajajoče nove državne skupnosti zasenčevali hrvaško in slovensko prijateljstvo in sodelovanje. Priti je moral veliki čas, v katerem živimo, da je ustvaril Vam Hrvatom in s tem tudi nam Slovencem novo politično življenje, ki bo pospešujoč Vašo, našo In srbsko posebno rast samo krepila državo, v kateri smo k sreči tako usodno povezani, In za katero se bomo vsi trije borili do zadnje kaplje krvi. Priti je moral veliki čas, da se je pri Vas In pri nas vzbudil duh in občutil potrebo po novi skupnosti, po vzajemnem oplojevanju, po enaki rasti.
S tem, da ste Vi prišli k nam, ni absol-virana neka vljudnostna naloga, s tem se niste rešili Vi neke dolžnosti, in z Vašim sprejemom mi, s tem ni podan zaključek, ampak šele začetek. Vi nam prinašate po najodličnejših zastopnikih hrvaške kulture in umetnosti najlepšo hrvaško besedo, ki vklepa najvišji duh hrvaškega duhovnega ustvarjanja. Mi, ki sprejemamo nocoj od Vas te darove, jih sprejemamo kot seme, ki pada med nas, da počne svojo rast, da vzklije in da obrodi sadove. Tako se je, prepričani smo o tem, nocoj začela nova organska oploditev novega bodočega sodelovanja med mariborsko pokrajino in med hrvaško deželo, ki bo raztegnjena v bodočnost rodila sadove duhovno; duhovni sadovi pa se izražajo v skupnem gledanju in prizadevanju ne le na umetniškem, ampak tudi na kulturnem, na socialnem, na gospodarskem, na narodnostnem in na vsakem takem polhi, kjer vodita akcijo duh in volja.
Tako si zamišljamo prijateljstvo z Vami, tako z brati Srbi, tako bi želeli, da se v duhu karantanskih Hrvatov in Slovencev, hrvaško-slovenskih kmečkih puntarjev, Vašega Gaja in našega Vraza, vašega velikega Strossmajerja, v duhu borcev iz leta 1918, v eno prelito Vaše in naše stremljenje združi v rast in srečo hrvaškega in slovenskega naroda.
VI	pa, dragi tovariši, povejte belemu Zagrebu, ponosnemu kraljevskemu Zagrebu, da živ! v Mariboru duh, ki se zaveda, da bo Zagreb, braneč sebe branil tudi Maribor.«
Govor dr. Snuderla je med navzočim občinstvom sprožil plaz ovacij in navdušenja, ki se ni in ni moglo poleči.
Hrvatsko-slovenska narodna solidarnost
Slednjič je potem povzel besedo predsednik Društva hrvatskih književnikov g. dr. Ilija Jakovljevič, ki sc je v navdušujočem govoru zahvalil za sprejem ter prisrčne in bratske manifestacije, ki so je bili deležni predstavniki hrvatske kulture. Dr. Jakovljevič je med drugim poudaril v svojem - >voru;
, Zgodovina Hrvatov in Slovencev je že izza vseh časov tesno povezovala oba naroda. V današnji stvarnosti pa sta oba naroda še posebno tesno in usodno povezana v sodelovanju v skupni narodni držav! Jugoslaviji. Mi Hrvatje smo vedno čitaii slovenske knjige, in Slovenci ste čitaii hrvatske. Toda po medsebojnih obiskih v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru se znova obnavljajo med književniki in obema narodoma vezi v konkretnejših oblikah, kar vse je življen-ska nujnost sporazuma.
Pri vseh narodih so vedno prednjačili kot prve straže in najglasnejši klicarj! vprav književniki. Skozi njih usta je govoril in govor! ves narod. In kakor govori skozi usta slovenskih književnikov
slovenski narod, tako govori skozi naša usta hrvatski narod. Toda ne ostanimo samo pri paradah in ploskanju, ampak preidimo po prodornih uspehih medsebojnih obiskov v Ljubljani, Zagrebu in Mariboru k sodelovanju hi solidarno ramo ob rami vzpostavimo med obema narodoma neprekinjeno, sodelovanje na v se h popri-ščih.
Danes je nekaj v zraku, v srcih in dušah, kar ni zgolj navaden občutek, to je močno in spontano občutje naše sl ovenske in hrvatske narodne solidarnosti. To je fun-dament, to je najgloblje spoznanje, da smo In stojimo Hrvati v sreči in nesreči z vami Slovenci.
Temperamenten govor dr. Jakovljeviča je izzval med publiko spontane viharje navdušenja in klicev hrval-skemu narodu in sodelovanju lirvat-skega in slovenskega naroda. Nato je izročil dr. Snudcrl lirvatskim književnikom lovorjev venec ter umetniško sliko mariborskega slikarja Karla Ji-raka „Trgalev v Slovenskih goricah“.
Pesniki in pisatelji recitirajo
Po pozdravnih besedah predsednika mariborskega Umetniškega kluba dr. Maksa Snuderla in predsednika Društva hrvatskih književnikov, dr. Ilije Jakovljeviča, je nastopil prvi z recitacijo svojih pesmi Tin Ujevič. Cital je nekaj svojih umetnin, ki so pokazale že na prvi mali vso tipiko tega tvorca intelektualistične bizarnosti, duhovitosti in smelosti, ki v naši slovenski poeziji nima sorodnosti. Polno gledališče je sprejelo Ujeviča z navdušenimi ovacijami, ki so se potem ponavljale tudi pri vseh drugih. S svojo jasno, skoraj realistično besedo, ki je postala takoj vsem razumljiva, je dosegel Dragutin Tadijanovič, ki je nastopil za Ujevičem, takoj kontakt s publiko. Cital je večinoma pesmi iz zbirke „Dani djetinjstva‘;, s katerimi je pokazal, da je kol pesnik zelo soroden tistemu umetniškemu hotenju, ki se je tako vidno uveljavilo v slikarstvu hrvatske skupine okoli „Zemlje“. To je pesniški realizem, soroden našemu Klopčiču, pa vendar drugačen, čislo samosvoj. Tadijanovič je v resnici originalen pesniški pojav med Hrvati.
Ivo Kozarca n in, ki je nastopil lielji, se ie s svojo poezijo predstavil
s čisto druge strani, kakor Ujevič in Tadijanovič, ter tako pokazal, koliko raznolikosti je v sodobni hrvatski poeziji. Skoda je pa, da ni čital nobene svojih novel, ki so zanj morda še bolj značilne. Dr. Ilija Jakovljevič, ki je sledil Kozarčaninu, je prečital odlomek o razgovoru mladega časnikarja s konservativnim ministrom iz romana „Na razpotju" ter zadel s lem na struno, ki je med občinstvom zelo močno odjeknila, posebno še zaradi humorja in oslro zadete satire. Prav tako navdušenje je vzbudila tudi njegova izredno aktualna jKisem, s katero je znova potrdil, da sega pretežno po problemih najneposrednejše sedanjosti in med lemi posebno domačega in tujega političnega življenja.
Po odmoru je stopil na oder nestor hrvatskih pesnikov, Vladimir N a z o r, ki je s svojim prisrčnim kramljanjem o zvezah med hrvatsko in slovensko literaturo takoj osvojil vse simpatije. Recitiral je nalo pesem galcota iz svoje znane klasične knjige „Vcli Jo-ža“ ler prevod dela Gregorčičeve „So-6e“ in Župančičevega „Cicibana“. S prvo pesmijo je pokazal sorodnost hrvatske čakavščinr in slovenščine, z drugo in tretjo pa neverjetno spret-J
nost, s katero je v štokavščini pohr-vatil ti dve tako značilni slovenski umetnini. Vihar navdušenja se kar ni hotel poleči. Zelo toplo je bil sprejet tudi Ivan Gora n-K o v a č i č, ki je čital najprej odlomek iz novele študenta Simuna, nalo pa vrsto svojih kajkavških pesmi. Te pesmi, napisane v kajkavščini Gorskega Kolarja, so tako blizu slovenščini, da bi jih z večjo pravico lahko uvrstili med slovensko, kakor pa med hrvatsko liriko.
Olinko D c 1 o r k o se je predstavil z vrsto pesmi klasične forme, ki je značilna za vse njegovo pesniško ustvarjanje. Je to subtilna lirika fine duše, ki učinkuje dosti močneje pri čitanju, kakor pri poslušanju. Vendar je naše občinstvo moglo dovolj doumeti Delorkovo fino umetnost. Bosanec Novak Simič, ki predstavlja v hrvatskem slovstvu zopet posebno noto, je čital odlomek iz svojega romana „Sadovnjak“ in nekaj pesmi, ki se odlikujejo po svoji neverjetni smelosti, zato so tudi vzbudile že lakoj pozornost. Kakor dr. Jakovljevič, je čital tudi on pesem, ki je prav v sedanjem trenutku več ko aktualna. Zadnji je nastopil Dobriša Cesaric s svojo prav tako subtilno in osebno liriko, kakor Olinko Dclorko. Z dobrim recitiranjem, polnim občutja in topline, je dosegel občutek intimnosti in tako v resnici lepo zaključil vrsto devetih odličnih zastopnikov sodobnega brat-
skega lirvalskega slovstva. Kakor vsi drugi, je bil tudi on deležen loplo hvaležnosti. Navdušenje, se ob koncu večera kar ni hotelo poleči. Mnogim je bil la večer odkritje in doživetje, ki ga nikoli ne bodo pozabili.
Po izredno uspelem literarnem večeru je bil prirejen v čast odličnim gostom banket v dvorani hotela „Orel", kjer so sc poleg gostov zbrali tudi številni kulturni delavci s severne meje Ler mariborsko meščanstvo. Vrsto govorov in napitnic je otvoril dr. Mak-so Snuderl. Nalo so še govorili g. dr. Jakovljevič, dalje predsednik mariborske podružnice lirvalskega kluba „Na-predak“ g. Paljaga, za Zgodovinsko društvo g. dr. Josip Tominšek. Govore pa je zaključil na izredno originalen način in v rimani besedi g. Ludvik Zorzut.
Danes dopoldne so si gostje oglodali nekatere mariborske kulturne ustanove ter posebnosti, nakar so sc vrnili s popoldanskim brzovlakom v Zagreb.
Včerajšnja manifestacija je močan temelj, na katerem sloni lirvalsko-slo-venska narodna solidarnost in bratstvo, ki ga nič na svetu ne more pot* rušiti in razdvojiti, ampak bo v močnem sodelovanju doprinašalo bogate sadove v korist obema narodoma ter še bolj notranje učvrstilo našo veliko in močno narodno državo Jugoslavijo.
Ljudje in razmere v herojskih dobah
Naši očetje in dedje so več kot štiri desetletja uživali dobo lepega miru, saj kakih velikih vojskovanj ni bilo, in med narodi se je razvijalo blagostanje in napredek. Svetovna vojna je tej idili napravila konec in pognala človeštvo v kaos, v strahoviti polom. Komaj smo to kataklizmo prestali in si malo oddahnili, spet nas je z^jel vrtinec — in kakšen bo konec, kdo ve?
Leta 1914 je bilo prerokovano, da bo vojna trajala 30 let s takimi in takimi presledki. Za seboj imamo 26 let, torej bi nas čakala še štiri leta hudih preizkušenj. Saj tako nekako računa tudi gospod Churchill, ki je v takih rečeh strokovnjak. Obupni izgledi! Zgodovinarji pa nam razlagajo, da je to »herojska doba«, ki jo zdaj preživljamo, da je takih dob v zgodovini že nekajkrat bilo, in da je naš čas v marsičem podoben tistemu »herojskemu« stoletju, ko se je v starem Rimu izvršil prehod iz republike v cesarstvo.
Pa sd malo oglejmo tisto dobo za primerjavo z današnjico. Če pogledamo njeno duhovno lice — takrat je Cicero ustvarjal svoja tako prosvetljena dela, Catull dvignil latinsko pesnitev na višino, Varro utegnil urediti svoje ogromne znanstvene zbirke, — je na prvi pogled podoba, da je bila to doba notranjega pomirjenja, ki je omogočala podvig duhovne kulture, skratka:	doba	huma-
nizma. V resnici pa je bilo ravno narobe. Vladale so divje in divjaške razmere, sadovi divje in divjaške politike.
Od bratov Grahov, velikih ljudskih tribunov in socialnih reformatorjev, pa do pomiritve države po cesarju Avgustu niso prenehali nemiri, in kdor je na politični pozornici igral kako vlogo, ta je bil v stalni življenjski nevarnosti. Vsake volitve so izzvale nemire, in zgodovinar Plutarh piše: »Ljudstvo je prihajalo na volitve najeto in je nastopalo za onega, ki ga je podkupil, ne z glasovi, ampak z orožjem. Ljudje so se šele razšli, kadar so govorniški oder omadeževali s krvjo in često s trupli, in so zapustili mesto v popolnem neredu kakor barko brez krmila. Zato so bili pametni ljudje zadovoljni, da se iz te blaznosti in tega nereda ni razvilo kaj hujšega kot samosil-liištvo (diktatura).«
Oborožene tolpe so se v službi častihlepnih mož klatile po deželi in jim s silo priskrbele to, česar niso mogli doseči po zakoniti poti. Človeško življenje ni imelo nobene vrednosti, umori so bili na dnevnem redu, in če jo nov oblastnik prišel na krmilo, tedaj je, glavne nasprotnike kratkomalo dal iztrebiti. Posledica tega je bila neka ravnodušnost do smrti, ki se večkrat odraža tudi v Ciceronovih pismih. Toda istočasno so se dvigale herojske vrline in vidimo zglede velikega osebnega poguma, obvladanja samega
sebe in dostojanstvene drže v vseh živ-. Ijenjskih položajih.
Pravi Rimljan je rajši prostovoljno, končal z življenjem, kakor pa da bi se predal sovražniku na milost in nemilost. Z mirom filozofa je šel v smrt Cato mlajši. Tisti Ouinctius Scapula, ki je ljubil parade in reklamo, je pa tudi svojo preselitev v večnost obdal z velikim pom-pom: po razkošni gostiji se je v triumfalnem sprevodu podal na pripravljeno grmado, vso ovenčano in z žlahtnimi dišavami polito, in ko so plameni švignili kvišku, se je dal od zvestega sužnja prebosti z mečem.
To zaničevanje smrti je na drugi strani rodilo tudi otopelost nasproti krutosti in surovosti. Množica je bila sploh vajena prelivanja krvi in tudi vedno žejna krvi. O grozovitih morijah in trpinčenju žrtev nam pripovedujejo zapiski tedanjih sodobnikov. Pri tem neprestanem vznemirjanju in ogražanju ni čuda, če so tudi močnim, trdim možem popuščali živci in jih je duševno strlo. Tako notranjo zmehčanost opažamo pri Ciceronu, ki je bil menda sploh nervozen in rahločuten človek.
Toda ravno v tej dotfi, v kateri so se nebrzdano izživljali najnižji instinkti, se rušile vse ograje človečnosti in je grozila propast vsem idealom, v tej splošni podivjanosti in posurovelosti, so tem lepše vzcvetevale nežne srčne vezi. V tesni povezanosti in zvestobi je klilo in kljubovalo vsem viharjem rodbinsko življenje. Rodbina je bila tisti nravstveni temelj, ki ga vse prešuštvo in razvratnost gosposke družbe nista mogla razmajati. Krasne zglede rodbinske ljubezni, požrtvovalnosti, plemenitega prijateljstva nam prikazujejo sporočila tiste dobe, tako polne največjih kontrastov. Iz strahotne teme sovraštva, podlosti in bestialnosti so posevale tem švetleje večne čednosti ponosnega junaštva in pravega človečanstva.
Tako je torej to s herojskimi dobami. In vidimo v primerjavi, da so sc res druga drugi v marsičem podobni, pa najsi jili ločijo tisočletja. Imajo svoje temne, a tudi svetle plati. Škoda le, da je ■temnih veliko več kot pa svetlih. ei°-
n Kromovo rud« mislijo izkoriščati v
Južni Srbiji in Bosni. Izgloda, da bo sko-ro ustanovljena v Beogradu posebna družba, v kateri pa bo do gotove mere investiran tudi tuji kapital.
n Kolonialno blago v Zagrebu deloma pohaja, deloma mu pa jako naraščajo cene. Zlasti je narasla cena kavi, vanilji in popru. Jako se čuti pomanjkanje riza.
n Brezplačno kinopreilslavo zn vojaKC Iio prirejal tedensko po enkrat neki prea kratkim o tvor j eni bioskop v Dubrovnikj ■ n. Velik požar je izbruhnil v leseni baraki varaždinske tovarne svile Zgorelo je ,ra*ne' ga svilenega blaga za 185.000 din. Gasilci . komaj obvarovali ognja bližnje skladisce ben
cina
Maribor
Stavka soboslikarskih in pleskarskih pomočnikov
Soboslikarski in pleskarski pomočniki a sklenili stavkati, da tako opozorijo javnost na svoj nevzdržni položaj. Hoteii so si zagotoviti znosnejše življenjske pogoje s kolektivno pogodbo s svojimi mojstri, kjer pa niso našli potrebnega razumevanja. Od začetka mojstri na njihove vloge sploh niso odgovorili. Pozneje je vodil pogajanja za kolektivno pogodbo obrtni referent dr. Senkovič. Tudi tu so
kakega zvišanja dohodkov', zlasti ne z na združenje mojstrov. Ker pa do stav-ozirom na nesorazmeren porast cen. Po- ljenega roka niso prejeli odgovora, so močniki, ki so organizirani v SGR, so se se odločili za stavko kot poslednje sred-preko svoje organizacije ponovno obrnili stvo.
Preureditev motorjev na domača goriva
V smislu odredbe ministrstva trgovine in industrije se vsa obrtna podjetja, ki imajo naprave z motornim pogonom na tekoče go-
moistri odbili kolektivno pogodbo ter pri- ■ rivo pozivajo, da morajo po čl. 41 naredbe , ,,.	. •	,	,	st. 3 o omejitvi prodaje tekočega goriva z
stali na minimalne mezde, pozneje tud* te \ dne ]7 4ebnJiarja '1040, Sl. 1. št 85-18 naj-
svoje obljube niso izpolnili, čeprav te | dalje v šestih mesecih od dne uveljavitve te
minimalne mezde ne bi bile pomenile ni-i naredbe, t. j. do 1. septembra t. 1. preurediti
svoje naprave na pogon z domačim gorivom ali jih usposobiti za uporabo druge vrste pogonske sile, da bi zagotovili neovirano delo svojih naprav, če bi tekočega goriva primanjkovalo. Obenem naj se opozore na siceršnje kazenske posledice po Š 28 uredbe o tekočem gorivu.
Akademija mariborskih učiteljiščnikov i hitrost 12—16 metrov na sekundo oziro-
Literarni odsek U. M. U. N.-a je prire- j sloma celo pretiho. Prikazuje nam živ-1 dil 1. maja literamo-glasbeno akademijo I ljenje našega kmeta na Dravskem polju, v slavnostni dvorani drž. učiteljske šole. j ki si išče zaslužka pri gradnji mostu čez V dobi koncertov, akademij in literarnih j Dravo, pa ga poslednja v hudi uri po-
večerov se je mariborskemu srednješol-stvu predstavila skupina mladih učiteljišč-nikov. S svojimi literarnimi in glasbenimi deli je pokazala ambicijo in razgibanost; razgibanost mlade duše, ki hoče izpovedati, pokazati, kaj čuti.
S tem prvim drznim poskusom so zbudili pozornost mariborske mladine in nekaterih šolnikov. Uvodni govor (B o-rovka Arne, III. let.) je obsegal delo in smernice literarnega mladinskega obzorja pri nas. Govornik je analiziral in definirali prispevke nastopajočih in s tem naletel na razumevanje občinstva.
Prva je nastopila Škofi če v a iz IV. letnika. Podala je liriko nežno in občuteno. Pesmi so priproste in dekliške. Nasprotno pa podaja Urbanci iz II. let. zbirko, ki je težka in globoka. Razgrnil je kopreno svoje notranjosti, razodel je, da kaže kljub težavam borega životarjenja trdno vero v boljše življenje. Pripovedovanje je bilo sicer nekoliko neuglajeno* vendar uspeh ni izostal.
Naslednja točka je bila proza, ki jo je podal Gombač iz III. let. Je obče človeška in prikazuje življenje in nehanje malomeščana, ki priklenjen na smrtno posteljo upa v dan. Hoče sonca in veselja. Stavki so uglajeni. Pripovedovanje je razgibano.
Proza Jarčeve (III,- letnik) dosega že presenetljivo ravan. Pripovedovanje ie umirjeno, neprisiljeno in občuteno, nie-
tegne vase in tako uniči mlado prekmursko družino.
V isti svet kot Jarčeva, nas popelje Gams (I. let.), ki spada že v poseben predel kmetske literature. Snov je dobro izbrana, pripovedovanje pa neumerjeno in sunkovito.
Z zabavno prozo je stopil na oder Simčič (II. let.). Z zdravim humorjem in mladostno razgibanostjo je prikazal sliko iz študentovskega življenja. Poln je vedrosti in neprisiljenosti.
Program je izpopolnil mladi in mnogo obetajoči Lindič iz I. let. Lindičeva lirika je svetu najbližja. Popelje nas v svet proletariata, zapuščenega in zaničevanega, z ironijo, ki prehaja že v piker sarkazem. V gladkih enajstercih je podal svojo nf^anjost. Kot peta točka je bila izvajana Lindičeva Fuga za dvoje gosli. Iznenadiila je vigranost in odlična tehnika obeh goslačev Veron e ka C. in Lindiča. Poslednja točka je bila Lindičev Godalni trio (Allegro maestosso, Andan-te, Presto). Mlademu komponistu priznamo, da razpolaga že s precejšnjim znanjem instrumentacije. Do izraza je prišla zlasti I. violina (Veronek). Izostala pa ni III. violina (Pdrnovar).
Želeti bi bilo, da bi mladi literarni rod pod vodstvom gospoda prof. Smoleja, ki odlično vzgaja mlade literate, nadaljeval započeto delo.	-Mn.
ma 45—54 kilometrov na uro.
Končno še omenjamo, da nam je v aprilu petkrat pobelila travo slana in da je zadnjikrat v tej pomladi 12. aprila predpoldne nekoliko minut padal sneg, ki se nam je hote! še poslednjič pokazati, čeprav smo se ga v dolgi zimi že dovolj nagledali.
ZRCALO
nudi najvernejšo sliko človeškega obrazki. Posebno važnost na svojo zunanjost polagajo žene, pa jih najmanjša gubica na obrazu dela melanholične. Zakaj bi trpeli radi te melanholije, ko lahko to odstranite takoj brez velikih težkoč z Gayerjevo Lilas cremo za dan in noč. že pri prvi uporabi bodete opazili nepričakovan uspeh. — Dobiva se jrovsod ali direktno od proizvajalca, lekarne:
Mr. L. GAVER, ZAGREB, Iliča 79.
tm
dovini društva. Vabljeni so vsi bivši člani lega društva, zastopniki sosednjih društev in šol ter vsak prijatelj društva, ki želi preživeti lep dan sredi Slovenskih goric. Prijave je treba poslati do nedelje. 19. t. m., na šolsko upravo pri Sv. Trojici v Slov. gor. Točen program in cene. pa objavlja stanovski list.
Koncert HI. Umetnostnega tedna
Mariborski trio:	Taras Poljanec.
Oton Bajde in Roman Klasinc ber izvajal na slavnostnem koncertu, posvečenem spominu Petra lljiča Čajkovskega, jutri zvečer v Zadružni gospodarski banki razen njegovega tria op 50, tudi znameniti trio op 90, Antonimi Dvoraka nazvan .,Dumky‘. Dumkv, ukrajinska beseda, pomeni pravljice, bajke. Dvoraka je zelo mikal lajin-stveu .,pravljični svet '. Upodobil ga je prekrasno v operi „Rusalki", navdihnil ga je tudi h komponiranju simfoničnih pesnitev ,,Golobček1'. „Povod-
In kakor v pravljicah veseli in žalostni dogodki, tako si v tem triu sledijo tu sanjavi in žalostni, tam veseli in prešerni motivi in ritmi, ki dajejo njegovim 5 stavkom neko bajeslovno razpoloženje in svojstven značaj. Vendar delo kljub temu ostaja čista, absolutna glasba, brez določenega programa, glasba katere edina vsebina so prekrasne, čustvene melodije, bogate lufrmonije in živahni ritmi.
•Naše občinstvo bo tako na tem koncertu v petek, 19. t. m., Imelo priliko slišati dvoje najkrasnejših komornih
SADNA SUŠILNICA V SELNICI
V Selnici ob Dravi je izvršena gradnja dvanajst razredne narodne šole. Dosedanje šolske prostore stare enonadstropne in druge pritlične stavbe bo gotovo prevzela v svojo uporabo. Deloma bo služila šola v bodoče kot stanovanjska hiša, deloma bo preurejena v uradne občinske prostore. Pritlična stavba ima zelo globoke kleti, ki bi se kaj lahko uporabile za skupne sadjarske prostore selniških sadjarjev. Pri sedanji stari šoli naj bi se dogradila večja sadna sušilnica. Pred nami ie negotova doba, naša meja mora kupovati življenjske potrebe iz drugih krajin. Z gradnjo »sadne sušilnice« bi mnogo koristili malim ljudem, posušeno sadje bi služilo njim kot hrana, višek bi mogli dobro vnovčiti. Z jamstvom in nadzorom občine bi to velevažno delo vršila »Sadjarska podružnica« ali slična gospodarska ustanova. Mogoče bi nabavili tudi sodoben žganjarski kotel, žganje bi ostalo v glavnem v skupnih, recimo zadružnih prostorih. Večje in dobre količine alkoholnih pijač bi prodajali drugam. Kolika korist malim mejašem, nov vir dohodkov, poleg tega bi se doma znatno znižala množina pekoče tekočine. Sadna sušilnica bi blagodejno vplivala na zmanjšanje »tukle« (jabolčnika). To gospodarsko telo bi ščitilo malega človeka pred raznimi posredniki, vrh tega bi mejni kraj sebi mnogo pomagal.
7» LETNICA LENARŠKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA
Pri Sv. Trojici v Slov. gor. bo 22. t. m. slavnostno zborovanje JUU, okr učiteljskega društva Sv. Lenari v Slov. gor., ki praznuje svojo 70 letnico. To je najslarejše društvo v tem okraju. Na sporedu je med drugim
Začetkom maja se radi spominjamo na
prve aprilske dneve, ki so bili v primeri z majskimi mnogo lepši. V splošnem je bil letošnji april hladnejši, bolj moker in bolj oblačen kot lanski.
Kot najtoplejši dan v preteklem mesecu je zabeležen 21. april z 22.6° C v senci, najbolj hladno pa je bilo 13. aprila . ko se je živo srebro spustilo 4.2° pod ničlo. Mrzlih dni s toploto pod ničlo je bilo 6. Povprečna aprilska toplota je znašala 9.9° C, povprečna uajvišja 15.3 in povprečna najnižja po daljšem času spet nekoliko nad ničlo in sicer 3.8° C.
Lani je v aprilu znašala povprečna toplota 12.8° C, povprečna najvišja 19.3 in povprečna najnižja 5.4° C nad ničlo.
Čeprav je bil pretekli mesec precej suh, je vendar znašala mesečna višina padavin še vedno 43.1 mm. Deževalo je 11 dni. snežilo pa samo en dan. Povprečno je padlo na posamezen padavinski dan 3.6 mm ali 1.4 mm padavin na vsak aprilski dan. Najbogatejši padavinski dan
111 Tamburaših odsek podružnico Narodno strokovne zveze v Mariboru jo zopet začel z rednimi vajami lam beraškega zbora. Zato vabi. v starosti od 16 let naprej, vso elane in simpatizerje našega gibanja in ki imajo veselje, do to glasbe, ds se zglasijo v Strokovnem tajništvu v Mariboru, Sodna ulica 9/III nadstropje desno, ki uraduje dnevno mod 16. in 19. uro.
m železniški upokojenci, ki so plačali denar za personalni premog, naj la denar dvignejo od danes naprej pri postajnih iagajnah v Mariboru, izplačevanje bo dnevno od 8. do 12.
* O prehrani. Idealno je razdeljena hrana v dečji mlečni moki ,,Braco'. kjer so deli ogljikovih hidratov, masti in beljakovine točno razdeljeni kot je lo potrebno otroškim organom.
* V lepe Slovenske gorice Vas popelje „PUTNIK" z modernim avtokarom v nedeljo, dne 19. maja. Cena krožne vožnje le din 60' . Prijavite se lakoj pri „Put-niku“, Maribor.
* Izlet na kolonialno razstavo v XE-APEL od 8 do 20. junija s „Putnikoni . Informacije in prijave do najkasneje 1. junija pri „Putniku‘;, Maribor, Trg svo-bode-grad.
m Nočna lekarniška služba od 11. <!<>
do vključno 17. t. m.: Mestna lekarna pri Orlu. Glavni trg 12, let 25-85; lekarna pri Sv. Roku. vogal Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32.
Kino
* Ksplanadc kinu.
.,Večni zaročenec", z K.
Ilnrdl, Leo Slczakoni. ‘Grajski kino. Samo
Odlična veseloigra L. Diehnom, Karin Zabava, smeh. do vključno petka
življenja Žarah Od sobole dalje
.,f'ajkovskf‘ (Simfonija Leandor, Hans Stuwe. prekrasen
* Kino Lnion. Do vključno polka „,le-zeJbel“ („Demonska žena ; prekrasna filmska drama z znamenito Bele Davis v gl. vlogi. Pride: veliki pustolovni film „Alarm 1
Mariborsko gledališče
Četrtek, 16 maja: Zaprto (Predgeneral-ka.)
Petek, 17. maja: Zaprto. (Generalka.) Sobota, 18 maja, ob 20 : „Krisalida . Krstna predstava.
Krstna predstava Golouhove igre „Kri-salida“, bo ob zaključku Umetnostnega tedna, v soboto, 18. t. m. Režira J. Koviči odrsko glasbo vodi voj. kapelnik J. ,Ti-ranck, plesne vložke pa Haraslovič. Ta tudi poklonitev pred spomenikom Vi- “ gledališki oder prav svojevrstna igra
teškegu kralja ganjem venca
Aleksandra I, s pola-ter predavanje o zgo-
že sama po sebi zahteva tudi originalno inscenacijo, ki jo je poleg novih kostumov gledališka uprava nabavila.
ni mož“ in „Polecinice“. Vodil 11111 jc 1 del, dveh najgenialnejših slovanskih pa tudi pero k osnutku lega tria. j skladatel jev Ča jkovskega in Dvoraka.
Pregled aprilskega vremena v Mariboru
je bil 29. gpril z 22.3 mm, kar je mnogo več kakor v celem lanskem aprilu.
Najvlažnejši je bil zadnji april s 100% zračne vlage, najbolj suh pa 12. april s 34%, vlage, povprečna mesečna vlažnost je znašala 71.8%.
Barometrski pritisk se je v preteklem mesecu gibal med 747.6 in 725.8 mm, tako da jc povprečni pritisk dosegel 735.2 mm.
Povprečna oblačimst jc v preteklem mesecu znašala 6.3 desetine z oblaki zastrtega neba. V splošnem smo imeli najbolj sončne dneve takoj v začetku aprila, druga tretjina aprila je bila že bolj oblačna in skoro popolnoma suha, zadnja tretjina meseca pa je bila najbolj oblačna topla in deževna. V zadnji tretjini aprila sta bile tudi-dve nevihti s slabim grmenjem in bliskanjem.
Glede vetrovnosti omenjamo, da sta v aprilu bila zabeležena samo dva popolnoma tiha dneva. Najbolj viharen je bil v aprilu in sploh doslej v tej pomladi 16.
Vozni	vellaven	od	19.	maia	1940
ODHODI VLAKOV IZ MARIBORA
čas
2.48
5.05 9.17
13.00 13.53
14.23
17.55
20.55
5.27
8.36
11.45 10.25 21.03
3.50
5.35
10.40 13.37
14.35
18.45
4.05
5.50
12.00
12.45
16.50
18.40
19.50
v sme r Ljubljana odnosno Zagreb Trst, Ljubljana, Beograd, Split, Sušak
Ljubljana, Zagreb Ljubljana, Postojna, Zagreb Poljčane
Ljubljana, Trst, Zagreb, Sušak, Split
Ljubljana, Postojna Ljubljana, Postojna, Zagreb, Beograd Ljubljana, Trst Čakovec in Murska Sobota M. Sobota, Gor. Radgona, Katoriba M. Sobota, Gor. Radgona, Čakovec M. Sobota, Gor. Radgona, Čakovec M. Sobota, Gor. Radgona, Kotoriba Kotoriba
Koroško
Ruše
Prevalje, Velenje, Celovec Prevalje
Prevalje, Velenje, Celovec
Ruše
Prevalje
št. Ilj in Nemčija
Wien
Wien, št. lij Wien, Št. lij Št. lij VVien
Št. Ilj (ob delavnikih)
VVien, št. ilj
PRIHODI VLAKOV V MARIBOR
Čas	iz smeri
Ljubljana odn ino Zagreb 3.20 Trst, Ljubljana- Beograd, Split,. Sušak
5.11 Ljubljana, Zagreb 7,18	Poljčane
9.14 Ljubljana, Zagreb
11.43 Postojna, Ljubljana, Zagreb, Beograd 16.07 Trst, Ljubljana, Beograd, Split, Sušak 17.16 Ljubljana, Zagreb 22.14 Ljubljana, Zagreb
Čakovec in Murska Sobota . 6.02	Kotoriba
8.50	Kotoriba,	M.	Sobota,	Gornja	Radgona
14.13	Čakovec,	M.	Sobota,	Gornja	Radgona
18.31	Čakovec,	M.	Sobota,	Gornja	Radgona
21.59	Čakovec,	M.	Sobota,	Gornja	RadgonA
Koroško
4.55	Ruše
7.27 Prevalje, Slovenjgradec 12.30 Celovec, Prevalje, Velenje
15.32	Ruše
16.48	Prevalje
20.35 Celovec, Prevalje, Velenje št. Ilj in Nemčija
2.14	VVien	'
7.22	VVien,	Št.	lij
7.38 Št. Ilj (samo ob delavnikih)
13.11	VVien
13.47	Št. Ilj
17.29	VVien,	Št.	lij
21.10	VVien,	Št.	Ilj
lammsvasti
Stralegična premikanja na zahodnem bojišču
Po predaji Holandske — Nemški ofenzivni načrti — Zavezniki razpostavljajo svoje vojske
Bitke med Anverso ter dalje ob reki Dyie k Naniurju, Givetu in Sedanu se razvijajo z velikim ogorčenjem v odločilne spopade. Pritisk glavnega srednjega klina Nemcev na Bruselj postaja vedno večji. Nemci so z vdorom do ustja šelde začeli ogražati Anverso, najjačji boji se pa razvijajo na južnem, Ieveni krilu nemške vojske, kjer skušajo Nemci med Namurjem in Dinantom pretiti rečno pregrado Meu-se. Na delnem odseku se jim je to tudi posrečilo ter so dosegli preko reke Char-leville in Mazieres.
Po bitki za Sedan postaja odločilnega pomena izid bojev med Longvyjem in Se-danorn, na odseku, kjer je možen prehod •Nemcev v Francijo. Tu hočejo Nemci zariniti klin v Francijo in prisiliti vojske v Belgiji k umiku. Z najtežjimi topovi in blindiranimi divizijami pritiskajo Nemci na ta del fronte. Glavne francoske utrdbe obstajajo tu iz ka«zemat, bunkerjev, jeklenih kupol, spojenih z utrjenimi in cementiranimi jarki. Nemci napenjajo vse sile, tja nh. predro.
Z manevriranjem ob južni belgijsko-francoski meji hočejo tedaj Nemci v predoru k Lilleu obiti zaveznišike vojske v Belgiji ter jih prisiliti k predaji. Bruselj je velik železniški vozel, ki nudi ugodne prilike za razvijanje velikih vojsk. Od tod tolikšen pritisk Nemcev na Sedan in okolico, da ‘bi razbremenili svoje desno krilo pri spopadu pred Brusljem.
Drugi cilj nemškega sunka na kraini levi del Maginotove črte ima namen, predreti na j lig in jugozahod ter tako obiti glavno Maginotvo črto v francoski Loreni, med Moselo in Renom. Zavezniki so tedaj primorani, da zbirajo močne rezerve na/- velikem operacijskem rezervnem pod ročju severnovzhodno od Pariza. Od tod gredo dobre komunikacije k fronti, po katerih se lahko naglo dostavljajo potrebne moči v glavno linijo.
Zavezniški operativni načrt še ni znan. Najbrž so ga morali zaradi naglega predora Nemčev skozi belgijske utrdbe spremeniti. Tako so n. pr. prepozno zasedli in utrdili važno ustje Šelde v holandskem Zeelandu, kjer bi bilo nujno treba zavarovati levo krilo belgijskih vojsk nad Anverso. Tu se namreč odpira razbremenjenim nemškim divizijam po predaji Holandske možnost, da udro za hrbet druge belgijske utrjene linije ob reki Dyle. Zavezniki bodo morali z vsemi silami braniti to prostor, če nočejo, da se še hitreje ne
bo ponovila invazija v Flandrijo in severno Francijo iz 1. 1914.
Po padcu Holandske je Nemčija pridobila mnogo prostih divizij, predvsem pa vojnega materiala in bencina. Te sile bodo lahko vrgli Nemci na najbolj potrebna mesta, posebno nemške zračne sile bodo lahko postale še usodnejše za zaveznike, ki pohitevajo šele zdaj z velikimi naročili v Ameriki.
Na velikem sektorju od gornjega toka Meuse preko Giveta, Namura in dalje ob reki Dyle k Anversi se bije orjaška bitka. Razen več sto eskadrilj zračnih sil bodo v prvi vrsti odločale motorizirane divizije.
Njih udarnost je strahovita na obeh straneh. Odločila bo boljša oborožitev, protitankovski topovi in večja smelost.
Ni še znano, ali namerava Nemčija poleg udarca na fronto od ustja Šelde do luksemburške meje navaliti tudi na glavno Maginotvo črto ob Renu. Tu ima Francija v zakopih močno vojsko, neodvisno od operacijskih sil v zaledju. Zavezniki računajo s takšnim udarcem, ki lahko zavzame po šest do sedem nemških armij, dopolnjenih z več motoriziranimi divizijami. Tudi Švica na levem krilu je v pripravljenosti za vsak primer, skratka, razvija se prava vojna na življenje in smrt.
Spuščanje bomb ni tako lahek posel
Sedanja vojna je pokazala, da je med poletom zelo težko zadeti določen objekt z bombo. Za prostor, ki meri 50 m2, je potrebno iz višine 2000 m 15 bomb, iz višine 3000 m pa že 20 bomb, če se hoče zadeti v polno. V višini 5000 m mora letalec spustiti do 30 bomb, preden se lahko ponaša z zadetkom omenjene površine.
Seveda igrajo pri tem veliko vlogo naključja. Protiletalske baterije silijo bombnike, da lete v precejšnji višini, s čimer se jim zmanjša možnost zadetka. Od moči vetra, njegove smeri je spet odvisen trenutek, kdaj naj letalec spusti bombo. V višini 9000 m je n. pr. računati z razliko 6 km med točko, ki jo je treba zadeti in mestom od koder je bomba spuščena.
GENERAL PERSHING poveljnik ameriške ekspedicijske vojske med svetovno vojno v Franciji je izjavil,
f
Vo‘ni delež francoskih univerz
:
— Ali, Laka! Vzemi mu vendar revolver...	*
Francozi stražijo angleškega kralja
Prvič v angleški zgodovini se dogaja zdaj, da se v francoskem jeziku opravlja izmena straže pred kraljevsko palačo v Londonu. Osebno stražo kralja Jurija v Buckinghamski palači tvori 80 mož, ki pripadajo 22. kr. kanadskemu polku. Vsi vojaki so enako visoki, 1.80 om v višino. Vsi so Francozi m bodo tudi v bodoče stali na straži. Zamenjavajo Kanadčane Angleže, ki služijo v istem .polku. Eden izmed kanadskih Francozov, neki podna-rednik je dodeljen kralju kot sluga. Druga dvojica je dodeljena kraljevi kolesarski štafeti.
Jeseni 1939 je bilo vpisanih na francoskih univerzah 80.000 študentov. Od teh jih je zdaj že 30.000 na fronti. Tudi večje število profesorjev, docentovJn asistentov je moralo zamenjati kateder s fronto. Na njih mesta so stopili upokojeni univ. profesorji, tako da se predavanja v redu nadaljujejo. Študenti so zaposleni pri narodni obrambi za zaščito pred napadi iz zraka, pri Rdečem križu in drugih hu-
da se mora Amerika pripraviti z vsem za možnost vstopa v vojno. Položaj je tak, da sc ne sme odlašati s pripravami, ker nihče ne ve, kdaj bi mogli biti zapleteni v vojno.
klepe.
— Vi ste neverjeten človek, mu je dejal Mussolinijev tajnik. S čim naj vam postrežemo.
— Recite svojemu gospodarju, naj. go-manitarniii us novah.	.	vori	samo o miru.
Vs> akademiki na front, pa imajo pra-	T	^	Za	^
vico, da nadaljujejo študije s Pomočjo, akcjje ko te] f .	,	pjk	la_
korespondence ter dobe tako	podpise ,■	£ u	y zadnjih gtirih	letih	dva miliiona
svojih indeksov. Ustanovljeno je:	posebno j	frankov pristojbjne.
udruzenje za pomoč mobiliziranih akademikov, ki skrbi za zveze med frontnrki
in univerzami. Dalje je centrala, ki pre-; skrbuje študente s potrebnimi knjigami in jih obvešča o vseh novih uredbah.
Sovražna Eetala odkrila mamute
V zadnjih bojih pri Narviku je bila v okolici na neobičajen način odkrita zanimiva najdba. Eskadrilja nemških bombnikov je letela nad kršnim svetom. Protiletalske baterije so začele streljati nanje, v zrak so se spustile lahke eskadre lovcev in pregnale sovražnika. Da bi se laže umaknil, je neki nemški bombnik na en mah odvrgel več bomb. Te so padle
Svobodna uporaba saharina je vpeljana od 6. t. m. v Franciji. Pijače, oslajene s saharinom, morajo nositi tozadevno označbo.
Veliki ruski knez, Jaroslav Modri ni bil
Skandinavec, nego pristen Slovan. Tako je ugotovil akademik Gerin, ki je na oko-na isto mesto in z močno eksplozijo na-jstju iz 11. stoletja v Kijevu rekonstruiral pravile globoko jamo v zemlji. Malo kas-j obraz in po maski napravil porcelanasti neje so šle mimo norveške patrulje inj kip slavnega kneza iz prvih dni slovan-opazile na dnu jame ostanke okostij. Spu-; stva.
stili so se v jamo in ugotovili, da gre za	------
dobro ohranjene ostanke orjaških mamutov. Nadaljnje izkopavanje je odkrilo na kraju bombne eksplozije celo pokopališče pradavnih velikanov.
Kako je radio prestrašil Norvežane v Oslu
Po zasedbi Osla so se po norveški prestolnici razširile vesti, da nameravajo Angleži s 1300 letali napasti mesto. Blizu Londona da je že ta velika jata bombnikov pripravljena na start. Vest je sporočil tudi radio, ljudje so izgubili glave. V paničnem strahu so meščani bežali po ulicah, sirene so tulile. Starci in bolniki so klicali drugi druge in zavirali promet. Skozi okno avtomobila, v katerem je se-
del dopisnik italijanskega lista, je nekdo postavil na sedež dva otročička. Pogreb, ki se je pravkar pomikal po cesti, se je na mah ustavil; ljudje so zapustili krsto sredi ceste in zbežali.
Zaradi razburjenja je tri meščane zadela srčna kap. Angležev ni bilo. Kmalu po zasedbi je zbežalo mnogo mladeničev v gore, kjer so se pridružili norveškim četam. V mesto se je pa povrnil mir.
Egipt je pripravljen na svojo obrambo
»Daily Telegrapha« javlja iz so na zahodni meji dežele,
Dopisnik Egipta, da kjer so pravkar zaključeni veliki manevri avstralskih čet, pospešili dograditev Fantkove utrdbene črte. Obrambni sistem je napravljen tako, da bi vsi sovražni elementi, ki bi se hoteli približati z libijske strani Egiptu, naleteli na močan križni ogenj zakopanih baterij. Izboljšana je letalska obramba, po vsej dolini tja do Sudana so na gosto postavljene protiletalske baterije. Sredozemska obala Egipta je prav tako posejana s protiletalskimi topovi. Življenje v Egiptu se je sicer podražilo, vendar se lahko dobi vse, kakor med svetovno vojno.
Povsod v Egiptu razpravljajo o italijanskih namerah in o možnosti, da bi bila država potegnjena v vojno. Prevladuje mišljenje, da bi se položaj Italije z vstopom v vojno lahko poslabšal, njene kolonije bi bile izpostavljene pogubi. Mnogo govore o tujcih, ki se svobodno izpreha-jajo po Egiptu. Ko je izbruhnila vojna, so Nemce internirali, kasneje izpustili tiste, o katerih so se prepričali, da so lojalni. Italijanska kolonija šteje 70.000 duš. Mnogi Italijani hnajo položaje, na katerih lahko pridejo do važnih informacij. Tajna organizacija »Cmih srajc« ima skrite vezi, ki povzročajo oblastem nemalo skrbi za primer vojne.
Draga agitacija po telefonu za mir
Petrolejski trgovec Abraham Pikes iz Clevelanda v USA je znan kot velik prijatelj miru. Izdal je mnoge vsote denarja za mirovno propagando. Ena najzanimivejših tovrstnih akcij je bila ona, s katero je iznenadil telefonistke. Obrnil se je na centralo in zahteval čudno številko:
— Prosim vas, dajte mi takoj Rim, g. Mussolinija, potem Haag. kraljico Vi-ljemino. Berlin, grofa von Ribbentropa,
Rast živcev
Ali ima živec razum? To bi skoraj vem jeli, če beremo o raziskavah nekega učenjaka, ki je zasledoval rast živca v repu žabjega paglavca.
Raziskovalec je s svojim opazovanjem ugotovil, da se stožčasta živčna stanica med rastjo sunkovito giblje naprej, pri čemer »prede« za seboj tenko nitko. Zdi se, da ima živec nekakšen orientacijski čut, kajti če zadene pri rasti na oviro, si išče okrog nje poti, dokler je ne najde. Nitkasti rep prve stanice spremljajo druge stanice, ki spredejo svoje niti okrog prve stanice. Na ta način se gradi živec kakor vrv iz mnogih vlaken.
Ko se »vrv« tako sprede, se stvori živčni plašč. Stanice v plašču delujejo prav tako samostojno in so vedno pripravljene, da skupno strukturo popravijo, če se je kakšen del živca pokvaril. Dolgo časa so menili, da vodi živce kakšna oblika električne privlačnosti, a kakor kažejo ta opazovanja, je videti, da jim je lastna neka sicer nizka, vendar pa izdelana oblika razumnega nastopanja.
FRAN£OIS PONCET francoski poslanik v Rimu ima v sedanjih
ter Tokio, zunanjega ministra Japonske.
— Dobro, gospod, počakati morate nekaj časa, se je oglasilo po telefonu.
— Bom. Potrpežljiv sem.
Abraham Pikes je imel naslednji načrt: poklicati vse visoke osebnosti, da sedejo za okroglo mizo in se posvetujejo o miru. Na žalost, ni prišel daleč. Mussolinija ni bilo doma, von Ribbentrop je
odklonil pogovor, Tokio in Haag tudi ni- napetost, važno vlogo posrednika med sta imela volje, spuščati se v takšne na-1	zavezniki	in rimsko vlado.
N
trenutkih, ko vlada po vsej Italiji velika
Novice
Za ustanovitev banovine Slovenife ni ovir
Depuitaoija slovenske županske zveze, ki jo tvorijo predsednik zveze avtonomnih mest in mesta Ljubljane dr. Adlešič, predsednik županske zveze iz Kamnika Nande Novak in senator Alojzij, Mihelčič iz Celja, je bila sprejeta pri predsedniku in podpredsedniku vlade v Beogradu .ter jima predložila spomenico, v kateri je obrazložena nujnost in odločna zahteva po uzakonitvi banovine Slovenije. Predsednik Cvetkovič in podpredsednik dr. Maček sta izrazila svoje soglasje s težnjami za ustanovitev banovine Slovenije, kateri ni na poti notranje političnih ali upravnih pomislekov, poudarila sta pa, da je težak položaj v Evropi zavlekel no-tranje-polrtični razvoj v smislu sporazuma, vendar se bo tej 'zahtevi : čimpreje ugodilo. Županska delegacija je podčrtala, da je delo za državno skupnost v Sloveniji na prvem mestu in da bo baš ustanovitev banovine mnogo koristila držav-
ni misii.
Predložena spomenica ima sledeče besedilo:
»Slovenski župani, organizirani v županski zvezi, se zavedamo, da smo bili v Svobodnih volitvah postavljeni na čelo slovenskih občin. Uživamo zaupanje slovenskega naroda in smo brez dvoma njegovi zastopniki in izraz njegove volje. Zato čutimo za svojo dolžnost, da v imenu slovenskega ljudstva spregovorimo za njegove temeljne narodne zahteve.
Dvajset let se slovenski narod bori za svojo samoupravo, ker v njej gleda poroštvo svoje narodne samobitnosti in svobodnega razmaha vseh svojih tvornih sil. Slovenski narod je vse svoje javno delovanje skozi zadnjih dvajset let usmeril k cilju, da uresniči to svojo temeljno zahtevo v korist države in slovenskega naroda.
Ko je nova državna politika s sporazu-
mom z zastopniki Hrvatov dne 26. avg. 1939 dosegla svoj vidni uspeh, je ves slovenski narod pričakoval, da se bo po realizaciji banovine Hrvatske ustanovila takoj banovina Slovenija.
Za nadaljevanje reorganizacije države v smislu sporazuma od 26. avgusta 1939 r«i glede Slovenije prav nobene ovire. Slovenski nared Je zaskrbljen, ker ustanovitev banovine Slovenije še ni izvršena in se odlaša, ne da bi bile za to kake stvarne ovire ali da bi bili opravičeni razlogi za to. Zaradi tega mi, slovenski župani, z vso resnostjo dvigamo svoj glas v imenu slovenskega ljudstva in zahtevamo, da se sedaj, ko je banovina Hr-vatska ustanovljena, ustanovi banovina Slovenija. Če to zahtevamo, se čutimo solidarne - z vsem slovenskim narodom, ker vemo, da s tem pospešujemo prav umevane interese države.«
Celic
Sprejem hrvatskih književnikov v Celju
Odbor Celjskega kulturnega tedna je priredil hrvatskim književnikom, ki so se včeraj popoldne z brzovlakom peljali skozi Celje, na postaji letp sprejem. Zastopniki CKT so se hrvatskim umetnikom peljali nasproti do Laškega. Na celjski postaji se je ob prihodu vlaka
zbralo poleg odbornikov CKT še mnogo drugega občinstva, ki je prisostvovalo oficielnemu sprejemu in pozdravu. V Celju sta hrvatske goste pričakovala dva zastopnika Umetniškega kluba mariborskega in jih spremila v Maribor.
UJE2 V CELJSKEM GLEDALIŠČU
Prvo gostovanje Šentjakobskega gledališča iz Ljubljane bo v Mestnem gledališču v Celju v nedeljo, 19. maja, ob 20. Uprizorili bodo „Ujež“, 3-dcjansko Nušičevo veseloigro. Ta duhovita igra priljubljenega komediografa, polna zdravega humorja, zabavnih situacij in duhovitih domislekov, žanje povsod velike uspehe in nudi gledalcem obilo zabave in smeha. Tudi v Ljubljani v Šentjakobskem gledališču je iraiela ta igra senzacionalen uspeh, saj so jo Septjakobčani v letošnji sezoni ponovili tridesetkrat in vselej pred razprodano hišo. V glavnih vlogah nastopajo prve moči: Bučarjeva, Grgurevičeva, Cučkova, Sanci-liova, Šubičeva, Moser, Lavrič, Plevelj, Vizjak, y ostalih vlogah pa nastopa skoraj ves ansambel. Za to prvo gostovanje Šentjakobskega gledališča vlada v Celju razumljivo veliko zanimanje. Zalo si priskrbite vstopnice že v predprodaji v knjigarni Goričar od danes dalje. Opozarjamo na slike, razstavljene v celjskih izložbah.
e Zanimivo predavanje. V mali dvorani Narodnega doma bo predaval drevi ob
20. na občnem zboru Ciril-Metodovih podružnic g. Ivan Robnik iz Maribora. Predavatelj je znan obmejni narodni delavec in je mnogo let služboval kot učitelj v raznih krajih na severni meji. Iz .svojih bogatih izkušenj bo očrtal delo in borbe za našo severno mejo v preteklosti in sedanjosti.	-
d Odškodninska razprava odpuščenih Westnovili delavcev proti tvrdki, ki sc je vršila že v petek in soboto pri okrožnem sodišču v Celju, se bo nadaljevala 31. t. m.
c Mestno gledališče. V nedeljo, 19. t. m., ob 20. gostuje v Celju Šentjakobski oder iz Ljubljane. Uprizorili bodo zabavno Nušičevo veseloigro „UJE2'.	'
c Lastniki motornih vozil, ki še niso dvignili evidenčnih' tablic, še pozivajo, da to store takoj pri uradu, kjer imajo vozilo registrirano, ker je uporaba starih tablic nedopustna.
c Nočni napad. 19 letnega delavca Filipa Tovornika iz Laške vasi pri St. Lenartu nad Laškim, je ponoči na' cesli v Gra-hovšah napadel neki neznanec in ga z nožem zabodel v trebuh. Težko poškodovanega so oddali v celjsko bolnišnico.
c Opoldanska avtomobilska vožnja iz
Celja na Teharje se z novim voznim redom, ki stopi v veljavo 15. t. m. ukine do 1. oktobra.
c Umrli sta v celjski bolnišnici 70 letna dninarica Pungeršek Barbara iz Trnovelj in 32 letna žena ključavničarja Dolenc Jožefa iz Trnovelj.
c Nesrečen padce. 17 letni steklar Ivan Komlanc iz Bruce pri Hrastniku je _padel in si zlomil desno Ključnico. Zdravi se v celjski bolnišnici.
Ptui
TELOVADNI NASTOP GIMNAZIJE
IN MEŠČANSKE ŠOLE Preteklo . nedeljo popoldne je bil v Ljudskem vrtu skupni telovadni nastop gimnazije in meščanske šole. Prisostvovalo je precej občinstva — okoli 300. Sodelujoči so ob svojem prihodu zapeli „Božc pravde". Nato so dijaki in dijakinje obeh šol izvajali proste vaje, ki so bile v splošnem dobro izvedene. Sledile so vaje na orodju, na drogu in bradlji. Poleg različnih iger je bilo tudi nekaj točk za lahkoatletsko prvenstvo, ki ga prireja Počitniška zveza. Med posamezniki sta pobrala vse zmage znana atleta Mlakar in Stropnik. Med razredi je druge prekašal sedmi. Bili so porušeni štirje gimnazijski rekordi. Omembe vreden je rekord v metu kopja 46.16 m, ki ga jo dosegel Mlakar. Prostovoljnih prispevkov so nabrali okoli 800 din, ki jih
bodo najbrže darovali za knjige Podpornemu društvu.
p Včeraj sc je raznesla vest, da meddruštveni odbor gimnazijske' mladine ne bo smel obstajati. Javsnot se tej vesti, ki še sicer do zdaj ni potrjena, nemalo čudi, ker ne m<jre razumeti, da bi z višjih strani preprečevali zedinjenje mladine v delu za narodno slogo. Se !x)lj pa je iznenadena tukajšnja javnost zato, ker še je vsa pod vtisom navdušenja, ki ga je sprožil minuli teden meddruštveni občni zbor ,na katerem se je mladina odrekla vsem medsebojnim trenjem in si postavila jasen načrt: delo za narod.
p Nov zdravnik v tukajšnji bolnišnici, Ker je dr. Breznik Vladimir, dosedanji zdravnik v bolnišnici, prat'.vzel mesto banovinskemu zdravnika za Ptuj in okolico (prej pok. dr. Štuhec Bela), je stopil na njegovo mesto dr. Rakuš Franjo, ki je rodom od Sv. Barbare v Halozah.
p Repriza „Martina Krpana‘‘ je v pelek, 17. maja. Z „Martinom Krpanom ' se ko*v ča letošnja sezona.
Ljubljana
a Protituberkulozna zveza v Ljubljani
ima letošnji redui letni občni zbor v ne* deljo, 19. t. m., ob 9. uri v sejni dvorani mestnega načelstva, na kar vse edinice, ki so jim bila poslana vabila, še posebno opozarjamo. Ob 11 .uri dopoldne bo isto. tam slavnostna otvoritev protitubcrkulozc nega tedna.
a Sirene bodo tulile na vseh straneh mesta že danes in tudi prihodnje dni, toda prebivalstvo naj se prav nič ne plaši, ker bo mestni zaščitni urad sirene samo preskušal. Zato mestni zaščitni urad prosi industrijska podjetja in sploh lastnike siren, naj do nadaljnjega svojih tovarniških siren ne uporabljajo.
o Do težke železniške nesreče je sfeono
prišlo na križišču državne ceste z železniško progo Trebnje—Sevnica v vasi Kamna gora, ker prehodi v teh krajih sploh niso zavarovani z zapornicami. Neka zagrebška limuzina je za las ušla katastrofi.
o Premeščen je postajenačelutk v Slov. Bistrici Karel Regoršek na železniško postajo v Rušah.
o Slaboumni 41 letni Alojz Emeršič je zažgal v duševni zmedenosti viničarijo posestnika Franca Kelca pri Sv. Barbari v Slov. goricah. Spravili so ga v umobolnico.
n Zastopnika ljubljanske Delavske zbornice gg. Kozamernik in Preželj sta posredovala v Beogradu v raznih zadevah DZ iyi pristojnih ministrstvih, ki so njane predloge v glavnem sprejela.
n Velika ležišča boksita so odkrili v občini Guslovare v srezu Mrkonjičgradu. Neka družba bo v kratkem pričela % eksploatacijo.
n Bik je pobesnel na sagrlbftken jufamn
kolodvoru. Stražniki in občinstvo so ga spravili z veliko muko v neko hISo. Da bi bika umirili ,so prignali tja še enega vola. Ker je žival ponovno zbesnela, ga je stražnik hotel ustreliti, zadel pa je vola. Končno so bika pokončali konjači.
FLORENCE RIDDELL
LJUBEZEN NA EKVATORJU
ROMAN
71
»Eliza je popolnoma uničena in strta. Anita se je zavzela za otroka. K nam ga je vzela. Moj Bog, to je bila strašna nbč!«
»Bodite vendar tiho!« je ogorčeno zaukazal Michell.
Glen je skočila iz postelje. Ogrnila si je haljo ter stopila proti vratom.
»In zakaj je le bila Eliza pri njem tako pozno v noč? In zakaj je Glen pri vas? Tega ne morem razumeti! To vam bo škandal za najširšo okolico ...«
»Pst...« je spet zažugal Michell.
Toda Jack RoyLance je bil prehudo razburjen, da bi mogel mirno govoriti. »Za vraga, zakaj me neprestano svarite? S stvarjo je vendar treba na dan. Pametnejše je, da jo prebudite, in ne hodite toliko po prstih kot preplašena kokoš. Sicer pa me zanima, zakaj je Glenison pri vas?«
Glenison je medtem odprla vrata in vprašala presenečenega moža:	»O	čem
prav za prav govorita? Slišala sem, Jack, da vas zanima, zakaj sem tu. To vam more najboljše pojasniti Eliza! Hotela mi je ukrasti moža. Prav, sedaj ga ima ...«
»Moj Bog!« je prestrašen vzkliknil Jack.
»Tako, zdaj si je vzela k sebi še Briana, kaj?« je rekla trdo Glenison. »Zelo se ji je mudilo! Kaj pa mali? Ali joče? Ali ga ni prestrašila današnja noč?«
»Ne ... ne ... niti malo ne! Miren je...« se je prisiljeno nasmehnil Jack Roylance. »To ... to ni..,«
»Kaj je torej?« je pristopila Glenison
tik k njemu. Zakaj se temu sicer tako mirnemu možu zatika beseda. Morda ve, kaj se je zgodio na Kilima Nungu? Toda čemu je potem prišel k Michellu? Morda bi rad zadevo izgladil? Ubogi Jack!
»Jack, ko vam vse povem, me boste razumel. Tu se ne da nič več izpremeniti. Strašno življenje je bilo, verjemite mi. Nikar si ne mislite, da morete še kaj popraviti. Sama bom poskrbela, da bo Filip spet prost ter si bo mogel...«
Roylance je nenada presenečen vzkliknil, dočim je Michell pristopil h Gleni.
»Sedite, Glen!« jo je potisnil v naslonjač. Glenison ga je začudeno gledala. Kaj bi ji vendar rad povedal? Sama se je vendar odločila, sama bo rešila zadevo. Nekdaj se je tako uporno bojevala za Filipa Castleja, sedaj se bo bojevala za svojo čast in dobro ime.
Sinoči se je hotela posloviti od življenja. Lega bi in se ne zbudila več. Michel-lova ljubeznivost in mali Robin sta ji vli-
li	novih sil. Prejšnje poglavje trpečega življenja je končano. Pričenja novo obdobje, ki ji bo morda bolj naklonjeno. V sebi je čutila neizmerno praznino.
»Glen, gre za stvar, ki vas bo silno zadela. Bodite močna in pogumna ...«
Kaj Colin vendar pripoveduje. Nobena stvar ji ne more zasekati večje rane in bolečine. Obrnila se je k njemu ter ga ostro pogledala. Da, bila je na koncu s svojimi silami. Odprla je usta, da bi spregovorila, besede so ji zamrle na ustnicah. Sedela je in topo gledala v zagorel obraz, ki se je sklanjal nad njo...
Fjlip mrtev? ... Mrtev!
Zavedla se je; kdj nato je padla v nezavest.
12. Nova obzorja
»Glen, vedro dekle, nasmehnite se mi! Smešna sem vendar. Povzelo me je, čemur sem se vselej smejala ... zdaj pa po tem neodoljivo hrepenim! Ne, saj to je cela komedija!«
»Saj ni res, Margareta!« jo je zavrnila Glenison. »Ravno narobe — prav je, da se hočete okleniti stvari. Zaman je skušate pregovarjati, da ste smešna!«
»Toda nekaj takega v mojih letih! Petintrideset jih imam! Dosegla sem tole krasno mesto, rada ga imam; celih devet let sem garala zanj kot živina ... mar zato, da se tale gospodek ...«
»Saj vas. ni dolgo pregovarjal, kai?«
»Glenison, kako se mi le morete še smejati? In jaz toliko trpim zaradi tega!«
»Da, toda to je prijetno trpljenje — ljubiti moža, ki vas ljubi!« je vzdihnila Glenison. »Ne morem razumeti, zakaj še oklevate?«
»Ne veste? Radi vas! Težko bi vas zapustila samo. V tem času sem vas silno vzljubila in od srca sem vam za vse hvaležna ...«
Glenison je vstala ter se sklonila na to ženo, ki je tiho ihtela.
»Draga moja,« je tiho pričela,« jaz bi morala govoriti o hvaležnosti. Sprejela ste me v času, ko sem bila popolnoma strta. Tujka sem vam bila, ki ste jo spoznala na ladji, a ste me kljub temu poklicala k sebi. Ko ste brala v časopisu o moji nesreči, ste me znova povabila k sebi. Pomagati ste mi hotela. In ko sem prišla k vam s strtim srcem in uničenimi živci, ste se zavzela zame ter ste napravila iz mene pravcati čudež. Našla ste za-
me delo in vrnila ste mi veselje do življenja ... Draga Margareta, tega ne bom nikoli pozabila...«;
Z obema rokama je objela Margareto Burtonovo ter se ji zahvaljevala.
»Popolnoma razumem vašo stisko,« je nadaljevala Glen. »Kolikokrat ste se rogala zakonskemu stanu, kaj? In zdaj mi skušate dopovedati, da ste neuniniea, ker je Dicku uspelo, da je porušil te vaše nazore. Pred menoj ste hotela zatajiti... Toda jaz sem videla, kako bo prišlo in kako bo za vas najboljše. In stvari sem pomagala kot sem največ mogla. Tega niste opazila, kaj?«
»Toda Glen, tako nerada vas zapustim samo! Prav zategadelj mi je najtežje. Alt bi ne mogli tega prodati, vi pa greste * menoj na Dickovo farmo?«
»Ne! Za nič na svetu ne!« je Glen »javila odločno. »Jaz ostanem tul Vjljubila sem ta košček zemlje ter bom nadaljevala najino delo! Jutri se s poslovne strani pogovoriva o zadevi.«
»Hodi!« se je Oglasil pred farmo globok moški glas. Margaret je skočita s stola, naglo si je popravila lase ter zapustila Glenison samo v sobi.
Glen pa je vedela, da mora zaielett novemu paru vso srečo v življenju. Naj ju seclaj moti? Ne, mnogo si imata povedati. želela jima je srečo. Toda bata se je samote, ki se ji obeta. Margareta je bila vendar dobra tovarišica in zvesta prijateljica.
Za trenutek se je z mislimi vrnila V preteklost, k onim strašnim trenutkom na Kilima Nungu, ko je prvič zagledala EU-zo v Filipovem objemu, ko je hotela obračunati s svojim življenjem, in ko je te** vedela za strašno Filipovo smrt.
(Jntrl konec.)
/
RADIO STARK El
marib o r, trg svobo o e.
GARCONIERA
s kopalnico, predsobo* plinom, centralno kurjavo se odda. Grajski tre 1.	3.368-5
smauam
HRANILNE KN.IiŽiCE drž. vredn. papirje, valute prodate najbolje pri Bančno kotn. zavodu Maribor- Alek sandrova 40. Kupujte pri na? srečke drž. loterije.	2950-K
Začetek finala bo 26. maja
Tehnični odbor S N'Z v Ljubljani je vče- Finalno tekmovanje se bo igralo po raj izvedel žrebanje parov in terminov za dvojnem pokalnem sistemu, pri čemer se finalno tekmovanje v nogometnem prven- igra prva tekma vedno na igrišču na-stvu Slovenije. Kakor smo že objavili, sprotnika z nižjo' številko. V četrtfinalu sc je za finale plasiralo osem klubov, ki 2(i. maja i\ 2. junija bodo igrali 1—2, so dobili pri žrebanju sledeče številke: 3—4 itd., v semifinalu 9. in 16. junija zma-1. Mars, 2. CSK, 3. Olimp, 4. Maribor, 5. govalec 1—2 proti zmagovalcu 3—4 itd., Amater, 0. Kranj, 7. 2elezničar, 8. Bral- v finalu 23. in 30. junija pa bosta nastopila stvo.	zmagovalca iz zgornje in spodnje čelvorice.
Oddam
SOBO
takoj z dvema posteljama. Kneza Koclja 19, vrata 3.
ki Vam bo dobro pii-stojal samo iz specialne prvovistne delavnice Kocmut, Mmlfska c. S
OPREMLJENA SOBA
se odda 1. junija. Naslov v ogl. odd. »Veternika«.
3360-7
Siužbo aofc'
DVA KOLARSKA POMOČNIKA
in vajenca sprejme kolarstvo Slavko Krabonja, Maribor, Aleksandrova c. 19,	3369-9
SSuibo iSL£<8
Harmonike
■>o od vseh
ZAGREB. NIKOLICEVA 10
novice
IŠČEM
službo inkasanta • v tovarno ali podjetje. Položim kavcijo ali garancijo do 130.000 din. Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Povcrljiv«.
3359-10
Loka/
ki bo dovršil malo maturo in ki ima veselje do trgovine, se bo sprejel kol učenec v manufakturno trgovino. Ponudbe na ogl. odd. ..Večernika1' pod „S5::ia tna!rr.;-'
TRGOVSKI LOKAL
na Koroški cesti 49 se odda.
3358-14
Jaz Vam bom pomagal
Poznani raziskovalec in pisec okultnih mano-
sti r. F. T.	Karmah Vam napravi	brez-
plačno življenjsko napoved o Vaši bodočnosti. !	i
'?azen važnih	doKt>dkov iz preteklosti	Vam	v v **
ugane tudi Vaše izjrlede v ljubezni, zakonu.	.
loterlif. trgovini la vse važne dosodite seda-
njostl. Njegov nasvet Vam bo orines.el za-	. |
želenih uspehov v življenju. Zahvale, katere
orejetna vsak dan iz vsega sveta, dokazujejo	'
Izredno zaupanje njegovi ore Izkušenosti. Po-
stavite nekoliko važnih vprašan), ki Vas	naj-	-14
več zanimajo	In točne rojstne podatke.	Vse
zgoraj navedeno dobite popolnoma brezplačno	SŠSBsgg
ako kupite od pisca njegovo najnovejšo knjigo
»NAS Ž1V07 J OKULTNE TAJNE«. Orandiozno delo ima nad 200 fotografij katero lahko naročite na naslov: P. T. Karmah. 2alec. drav. ban. Popularna cena din 30—. Denar lahko pošljete na ček. rač, 17.455
Ne pozabi naročnine!
MALI OGLASI
00Lrč?£Mi V 5fU.,h.°*,“,b	'r,,k,	be*ed*	50	najmaulla	pristojbin« ta te
i t. ?	Mtkflel.	doolsovanja	la	teoltovanjski	oglati	din	l*-	no	betcdl, NahnanlSJ
•DkritDo^nhlavn1!^	'V	Det*1«	thkane betede is računalo dvolno. Oelasnl davek ta
*-“\.?ne*el!1 ,a	••	o>a5ol®	tako) orl naroCtln. otlrotna ca le
*" °* 00 00*,B| ooloinld na Sekovnl račnn tt. 11.409. Za vse elttnene odeovor« dede mallb otlasov ta mora orllolltl mamka ta g din
je najprimernejše darilo za odrasle in otroke
KNJIGARNA TISKOVNE ZADRUGE Maribor, Aleksandrova c. 13, telefon 25-45
INFORMACIJA
Naprošam dotična dva gospo da. ki sta dne 6. maja ob 8. uri zjutraj nakupovala v trgovini Lepoša Franc na Alek sandrovi cesti žepne baterije, da se v svrho nekih informacij zglasita v frizerskem salonu Fr, Banič, Cafova 1.	3370-1
BRITJE DIN 2
striženje din 4. Obiskujte cenejšo brivnico »Rapld« Meljska c. 1.	2825-1
Posest
DARILA ZA BIRMANCE IN BIRMANKE
Kakor ročne torbice, denar-uce, nogometno žoge. nahrbt il.ke itd v, veliki izbiri pri-loroča Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova c. 13.
3115-1
Prodam KOMPLETNO SPALNICO
gramofon, štedilnik, pisalno miza po nizki ceni. Aleksandrova 31. Pobrežje. 3367-4
Stanovanje
Oddam s 1. junijem radi selitve udobno
TRISOBNO STANOVANJE
s kopalnico. Naslov v ogl. odd. »Večernika«. 3347-5
V globoki žalosti naznanjamo, da sta nas nenadoma zapustili naša ljubljena soproga, sestra, teta, snaha, svakinja, gospa
Malka Kos, roj. Nagode
soproga profesorja in uradnica mestnega knjigovodstva
In hčerkica Marijica
Pogreb dragih pokojnic bo v petek, dne 17. maja, ob 16. uri iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče.
Maribor, 15. maja 1940.
Žalujoči soprog IVAN, profesor. Družine: Kosova, Nagode, Tratenšek, Pivec Lovše, Vajt in ostalo sorodstvo.
KLETNO STANOVANJE
soba in kuhinja, se odda v Turnerjevi ul. 32.___3357-5
SOBA S KUHINJO
se odda 1. junija. Radvanjska cesta 45.	3363-5
Kupim
MALO HIŠO
na Pobrežju pri Mariboru. — Ponudbe na ogl. odd. »Večer nika« pod »Hiša*. 3362-2
Odda se
SOBA IN KUHINJA
Marksova ul. 4. 3i
POSTELJNE ODEJE ^
anio z belo vato, močno pre le. postelino perilo, zglavni Kupim 1. rutine, koce- madrace. in- KUHINJSKO KREDENCO r;i, 1/11I1 In perje po najnižji posodo in druge svari. Alek-nl. A Sniheci Maribor. Stol sandrova 31, Pobrežje.
;ia ul. 5. .____________3328-1	 3366-3
Iv.iliVjn tn urejuje MJOLF RIBNIKAR * Maribora. Tiskn Murihorska tiskarna d. d., predstavnik STANKO DETELA * Mariboru, oe vrauijo - Uredništvo In upravas Maribor. Kopališka ulica 6. — Telefon uredništva štev. 25-67 In uprave štev. 28-67.
Citajte„Večernik
. Oglasi po fceniku - Rokopisi se Poštni čekovni račun štev 11 409