S seje Okrajnega ljudskega odbora Kranj
I kuIturnD-prosvetnih Imšliili
se uveljavljala sodobnejše obliku dela
Razprava o knjižnicah in čitalnicah, dramski dejavnosti,
tm m skoj - a so bih povsod izobraževanju, filmski vzgoji, glasbenih šolah itd. - Več
doseženi pomembni uspehi, tako v ■ ... «• i . «'«''«_____
pozornosti vojaškim vojnim invalidom in udeležencem NOV
Ko govorimo o uspehih naših političnih in množičnih organizacij, lahko se posebej poudarimo, da je življenje v naših mladinskih aktivih postalo mnogo pestrejše in zaradi tega tudi privlačnejše za mladino. Imamo nove oblike delu, ki imajo edini namen v tem, da vključijo v razna družbena dogu janja čimveč mladine. V preteklem jubilejnem letu naše Par-
političnem delu naše mladine, dalje mladinskih delovnih akcijah, naj si bo to v krajevnem, občinskem, republiškem ali zveznem merilu.
Pomembne uspehe pa je mladina kranjskega okraja dosegla prav lani v jubilejnem letu. Okvirni program, ki ga je izdelal Okrajni komite lms Kranj, so občinski komiteji dosledno izvedli. Mladina je bila v večji meri kot doslej, preko minimalnega programa ideološko političnega dela, seznanjena z revolucionarno zgodovino delavskega gibanja, z borbo KPJ, z naprednim mladinskim gibanjem.
Lani so bile tudi intenzivne priprave  za   sestavo mladinskih
Kranj,  19. januarja
V Kranju je bila danes dop. 33. skupna seja Okrajnega Ljudskega odbora. Na dnevnem redu je bilo obsežno poročilo Sveta za kulturo in prosveto OLO o kulturno-prosvetni dejavnosti in poročilo Sveta za socialno varstvo OLO o problematiki vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV, razen tega pa še imenovanje nekaterih članov upravnega odbora Gorenjskega sejma v Kranju.
Ko analiziramo stanje na pod- imeli leta 1956 81 društev s 7881 ročju kulturno-prosvetne dejavno-  člani, danes pa imamo 72 društev
nemu udej&tvovanju,  sej  ne gre zgolj za številčne pokazatelje, pač pa predvsem za rezultate dela. Ti (Nadaljevanje na 4. strani)
IN SEDAJ — ZIMSKE POČITNICE
Foto: F. Perdan
Pred dviganjem rok
sti v kranjskem okraju, moramo ugotovili, da na Gorenjskem kulturni razvoj ni šol v korak z gospodarskim razvojem. Svobode in prosvetna društva so sicer v povojnih letih naredile viden kvantitativen pa tudi kvalitativen razvoj. Vendar danes te klasične ob-
delovtiih brigad. Na zvezno de- like amaterizma ne morejo več lovno akcijo je odšlo iz našega vplivati na oblikovanje socialistič-okraja 437 mladincev in mladink, nega človeka. Zato je ena prvih na lokalni delovni akciji pa je so- nalog, da ise morajo kulturno-pro-delovalo v Kranju 298 mladincev svetna društva posluževati sodob-in mladink. Na posameznih delov- nih oblik dela, da bi mogla uspešni akcijah v Tržiču, Škofji Loki, no izpolniti svoje naloge na pod-Jescnicah, Železnikih pa je sode- ročju kulturne revolucije, ki naj
z 8391 člani. Znižanje gre torej na račun števila društev, ki spričo objektivnih pogojev, v katerih so delovala, niso imela možnosti razvoja in so zato ali prenehala z de- odbora lom ali >pa se združila s sosednimi močnejšimii društvi. To pa je le v korist celotnemu kulturno-prosvet-
Organi   okrajnega   ljudskega nih področij imajo polne roke dela javnosti za
gospodarske de-predlog novega
lo-valn preko 2000 mladine. Tako je bilo samo v Kranju na občasnih delovnih akcijah opravljeno 10.324 udarniških ur. Po vseh občinah    kranjskega    okraja so
se odražajo v krepitvi amaterske, umetniško-vzgojne in kulturno-za-bavne dejavnosti. V svojem programu dela je okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev že zagotovil
za prosveto in kulturo pa morajo zdaj pomagati občinskim svetom Svobod in prosvetnih društev, da bodo ta koncept dela osvojili in izvajali.
če ocenjujemo dejavnost Svobod in prosvetnih društev samo po statističnih podatkih, moramo ugotoviti, da   nazadujemo,   saj smo
r
svečano proslavili tudi 1. april kot  tako preorientacijo. Občinski svet dan delovnih akdij. V šestih občinah pa so bile v ta namen pripravljene akademije.
Vodstva naših aktivov so lani posvetila največ pozornosti naši mladini od 14. do 18. leta. 7lasti fo utrdili in učvrstili organizacije LM na osemletkah. V organizacijo so uspeli vključiti 3943 novih članov in izpolnili obvezo, ki so jo sprejeli na plenumu OK 7.KS, da bodo v jubilejnem letu vključili 75 odstotkov mladine kranjskega okraja. Ustanovljenih je bilo f,8 novih aktivov. Pred tem je bilo vključenih 49 odstotkov mladine v organizacijo LMS.
Mladina okraja Kranj je sodelovala tudi na vseh republiških proslavah. Dobro so pripravili tudi V. festival »Bratstva in enotnosti*, kier ie v medsebojnih srečanji}} sodelovalo JSOO mladine iz Vieh republik. V defileiu je sodelovalo preko 10 000 mladincev in mladink, na svečanem zborovanju pa h' bilo preko 30.000 mladine in prebivalcev Gorenjih*. Mladina je pripravila 181 proslav in je na njih sodelovalo 33,100 mladincev in mladink kranjskega okraut.
Naut mladina, ob volitvah, bodisi v samoupravne, kot tudi v druge dr nih ene organe prevzema Vse večje obveznosti, dolžnosti in Haloge.
Tako je v n»tšem okra m v delavskih svetih in upravnih odborih 9?1 mladincev in mladink. V Zadružnih svetih pa jih je ?38. Mladina aktivno sodeluje tudi v občinskih ljudskih odborih in njihovih orvanib. Tu danes deluje 42 * mladih državljanov. Več kot petina Članstva SZDL v okraju pa tfsttviia prav mladina.
/).' ie mladina v našem okraju fts aktivna, nam potrjuje tudi podatek, da je bilo v preteklem letu °d skupno 746 sprejetih v '/.vezo komunistov več kot 500 mladincev in mladink.
Takn lahko trdimo, da mladina v*e bolj in bolj prevzema družbe-Wf odgovornosti na svoje rame. »tveda si ie vse to zaupanje, ki ca " daje naša družba, pridobila ftedvsem z dolgotrajnim delom Ml dose i enimi uspehi.
Mladina bo letos dosegla se več 'Sttehov. Mladina bo tudi na vo-"/»'/> mestih, kakor do sedaj $ še Povečanim delom opravičila za-fPanie dru/be v njeno delo pri 'iRradnji socializma v naši domovini.
M. 7.
DOM KULTURE NAKLO
	Naš razgovor	
		
Ravnatelj Gimnazije Kranj Miha Mohor o učnih uspehih v I. polletju
Šolo približati življenja in njegovim problemom
v
Ob zaključku prvega polletij šolskega leta 1959-00 smo obiskali ravnatelja Gimnazije Kranj tova- ki Miha Mohorja in mu za s ta v M dvoje vprašanj:
»Tovariš Mohor, kakšni so učni uspehi dijakov kranjske gimnazije ob letošn jem prvem polletju?«
»V ponedeljek popoldne smo Imeli polletno redovalno konferenco, na kateri smo ugotovili, da |e v prvem polletju izdelalo 70,47 % (lijakov in dijakinj. Le-lošnjl polletni uspeh je nekoliko nad povprečjem /adnjili let. Lani )n bilo v prvem polletju pozitivnih namreč M),Si % dijakov, predlanskim «(>,21 % In leto poprej 65%. To pomenil, da je v primeri z lanskim prvim polletjem letošnji uspeli /a prihli/i.o   II) "o boljši.
Povprečje pozitivno ocenjenih /m/i|o /lasti uspehi prvega letnika, ki so precej slabi, predvsem /ato .ker je v tem lelmku pie<e| takih dijakov, ki niso bili sprejeli na najrazličnejše sliokovne šole in vedriji)' lu samo /.iradl otroških doklad. Tu čakajo konca šolskega leta, da se hodu morda prihodnje leto lahko vpisal) na strokovno lolo.«
»In kako se, tovariš ravnatelj, uveljavlja na < lijiui.i/1 j i šolska i e(o r ina V«
»Prizadevamo »i, da bi učni program čimbolj prilagodili reformiranemu urnemu programu, pri tem pa ugotavljamo dvo|e, in sicer:
1. da nas pri uvajanju relor-mlianega     učnega programa
močno ovira prostor. V naših šolskih prostorih gostuje namreč tudi osnovna šola »Stane Žagan , ki zavzema več kot polovico  prostorov.  Prav zaradi
z zbiranjem podatkov ,izdelo- družbenega načrta za 1960. leto. vanjem raznih analiz Ln sestav- Občinski ljudski odbori pa bo-ljanjem predlogov iz posamez- do šele potem sprejemali svoje
družbene načrte. — Dokler ni sprejet okrajni družbeni načrt, in v občinah niso v celoti pripravljeni načrti, še niso stvari dozorele za razpravo, za pisanje itd.
Tako je mnenje sem in tja. Toda pri tem ne gre zgolj za dokončne, »dozorele« načrte, marveč za politično dejavnost. Gre za to, da bi bodisi na posebnih sestankih ali ob drugih priložnostih: letnih skupščinah, občnih zborih in kjerkoli se ljudje zbirajo, lahko pojasnjevali ljudem vsaj posamezne najvažnejše zamisli in probleme iz predloga družbenega načrta. Zlasti o nameravanih komunalnih gradnjah, kar ljudi najbolj zanima.
V občini Kranj so na primer že lani jeseni izvedli široko anketo o tem, kaj ljudje želijo, da bi se letos gradilo naprej, "X kaj pozneje itd. Nekaj takih primerov imamo tudi drugod. Vendar vse premalo. Držžavlja-ni v večini malo vedo o predlogih letošnjega načrta in bodo s tem seznanjeni šele, ko bo stvar »dozorela«. Toda takrat je že prepozno za določene spremembe. Čeprav je že dokaj pozno, vendar je še vedno dovolj časa, da izkoristimo vse priložnosti in možnosti, ki bo še na razpolago, da bili odborniki čimbol jseznanjeni s hotenjem prebivalstva, predno bodo dvignili roke za predloženi načrt. K. M.
SEJA
GLAVNEGA  ODBORA SZDL SLOVENIJE
Danes, 20. januarja bo začela v Ljubljani dvodnevna razširjena seja Glavnega odbora SZDL Slovenije. Na dnevnem redu je poročilo in razprava o nalogah SZDL v zvezd z izvrševanjem družbenega načrta za leto 1960 ter o političnih in organizacijskih pripravah za V. kongres SZDL Jugoslavije. Na razširjeno sejo so povabljeni tudi predsedniki občinskih odborov SZDL. Vzporedno z pripravami na kongres bodo na seji govorili tudi o oblikah dela osnovnih organizacij in občinskih vodstev SZDL.
-1. c.
MIHA MOHOR
tega nimamo prostorov /a naj i .i/lu'nejše i/veiišolske dejavnosti mladine, na čemer pa pred \ sem lemel jI novi ul n i ni.n 11; in
2. da nas ie vedno ovira tudi predpisani stari uc ni n.ii rt.
/ eksperimentalno zemunsko gimnazijo, ki Ima Že vpeljan delni reformirani učni (načrt, smo  bili   v   lanskem   letu v
tesnem stiku, izmenjali smo nekaj dijakov in profesorjev, kar nam je precej koristilo. S to prakso bomo nadaljevali tudi Iclos.
Drugo, kar moram poudariti, je težnja po okrepitvi družbenih upravnih organov, zlasti raz-lednih in šolskih skupnosti dijakov, Ki so lani še bolj ali manj životarile. Poživili smo tudi delo šolskega odbora, s čemer smo skušali bolj zbližati dijake in profesorje in vzpostaviti med njimi tesnejše, bolj humane odnose.
Naslednja naloga, ki smo se jo letos z uspehom lotili, je bila približati šolo življenju in njegovim problemom. Na tem podtofijn smo precej dosegli s tujimi predavatelji, ekonomisti Ini političnimi funkcionarji, ki predavajo dijakom o najr,i/l;-nejših problemih današnjega iusi'11,1 di u/lienega in gospodarskega razvoja.
Kazen lega smo si prizadevali ludi l/boljšati in modermi/i-rt.tl pouk s sodobnimi učili in poitvlH vzgojno in kulturno-politii ri o delo šole In mladinske organizacije. Pri tem je precej pomagala organizacija I \1S in smo dosegli že lepe uspehe. Mladinska oig.mi/a« ija je letos precej bol|e zaživela kot pretekla leta. Dobili smo tudi prvu nagrado (televizijski spiejemmlk) med srednjimi šolami za vzgo)no ln kulturno politično delo v tekmovanju, ki ga je v jublle|nem letu KPJ razpisal Svet za lolstvo OLO Kranj.« -t
SNEG PO VSEJ JUGOSLAVIJI
Ker je zadnja dva dni snežilo skoraj po vsej državi, Je v mnogih krajih prekinjen železniški in cestni promet. Zaradi snežnega viharja je promet na liški progi prekinjen na cUrli krajih in se sedaj promet blaga in potnikov razvija po umski progi. Mnogi vlaki imajo na magistralni progi od Jesenic do Djevdjelije zamude po 2 url in več.
V Srbiji je vožn|a potniških avtomobilov nemogoča na vseh ce-slah. Skoraj povsod po Vojvodini razsajajo močni snežnJ viharji. V Beogradu sneži neprestano že 20 ur ln je zapadlo že za 26 cm novega •nega.
Cesta LluMjana—Koper Je na odseku Senožeče—Divača zaprta zaradi nekaj metrov visokih sne/ nih žametov. Promet s Koprom je enosmeren. V noči od nedelje na ponedeljek so snežni zameti zaustavili promet tudi na obvoznih < eslah med Divačo in Senožečami. Zaradi žametov Je zaprta tudi cesta med Postojno in Reko pri Ilirski Bistrici in Kosezah. Vse druge glavne ceste s« prevozne. Zaradi naraščajočega mraza pa je pričakovati močnejšo poledico. Vreme-nostovci predvidevajo, da bo po kratkotrajnem mrzlem valu, ki se zadržuje nad našimi kraji že v februarju nastopilo pomladno vreme.
Uiiftam
LONDON — V ponedeljek. 18. januarja popoldne je bila seja britanske vlade, na kateri so proučili razvoj razgovorov o statusu Cipra in razgovorov o kenijski ustavi. O velikosti britanskih oporišč na otoku Cipru se še niso sporazumeli s predstavniki ciprske republike, kar je vzrok, da se konferenca še ni uspešno zaključila.
BEOGRAD — Predsednik republike Josip-Broz Tito s soprogo je v ponedeljek, 18. januarja sprejel bukanskega zunanjega ministra Raula Roa Cartio in njegovo soprogo.
WASHINGTON — 19. januarja. Predsednik ZDA Eisenhower bo odpotoval na uradni obisk v Sovjetsko zvezo 10. junija letos. V rezidenci ameriškega predsednika predvidevajo, da bo obisk trajal do 19. junija.
PARIZ — Francosko obrambno ministrstvo je opozorilo vse civilne letalske družbe tistih držav, ki vzdržujejo linije čez Saharo, da je treba francoski poskus t atomsko obrambo v Sahari pričakovati vsak trenutek od danes dalje.
TUNIS — Član Zveznega izvršnega sveta Jugoslavije Ljub-čo Arsov je v Tunisu izjavil, da je dobil vtis, da so se razširili in povečale možnosti za zboljšanje gospodarskih in drugih stikov med Marokom in Jugoslavijo.
ZAGREB — Pod predsedstvom dr. Vladimira Bakariča se je v nedeljek, dne 18. januarja začel drugi plenum CK ZKH. Posebej so poudarili potrebo po vključevanju žena v delo družbeno političnih organizacij.
LONDON — 19. januarja. — Politični voditelji Kenije pod vodstvom Toma Mboje se včeraj niso hoteli udeležiti prve seje londonske konference o ustavi te britanske kolonije v Vzhodni Afriki.
KAIRO — 19. januarja. Predsednik ZAR Naser je včeraj prejel drugo poslanico sovjetskoga ministrskega predsednika HruSčeva v zadnjih štirinajstih dneh. Poslanica govori o pripravljenosti SZ, da bi sodelovala v drugem delu gradnje asu-anskega jeza.
GYB
M-M
ii aflobasia čakalitca
problema št. 1 v Brnlklti In Cerkljah
Volivci v Brnikih so na zborih volivcev že večkrat zahtevah vsaj protipravno obdelavo, če ie ne asfaltirane ceste, ki se v Brnikih odcepi od ceste Kranj— Kamnik in pelje proti Cerkljam in dalje proti spodnji postaji žičnice na Krvavec. O tem so lani govorili tudi že na Krajevnem odboru v Brnikih. Ta cesta je je namreč močno prometna, odkar so zgradili žičnico na Krvavec. Vsak dan dvakrat vozi iz Ljubljane preko Vodic in Brnikov poseben avtobus do spodnje postaje in se dvakrat na dan tudi vrača. Razen tega se je močno povečal tudi ostali avtomobilski promet, saj je Krvavec z žižnico postal najbližja visokogorska izletniška točka za Ljubljano in Kranj. Tak povečan promet, ki ga prej niso bili vajeni, pa vzdiga predvsem v poletnih mesecih v Brnikih zelo veliko prahu na cesti, zato bi bila vsaj protiprašna prevleka ceste nujno potrebna. Na Krajevnem uradu v Cerkljah so nam povedali, da je to cesta III. reda in potemtakem v oskrbi Občinskega ljudskega odbora Kranj. Za zdaj pa še ne kaže, da bi bilo v proračunu možno zagotoviti sredstva za protipravno obdelavo, čeprav bo o tem treba resno pričeti razmišljati, predvsem še, če upoštevamo, da so pričeli resno razmišljati tudi o priče tku gradnje letališča na Brnikih. To pa bo najprej zahtevalo predvsem ureditev prometnih zvez, med katerimi je tudi cesta skozi Brnike proti Cerkljam in dalje proti žičnici.
Prav tako, kot skozi Brnike, bo potrebno asfaltirati tudi cesto od Cerkelj skozi Grad do spodnje postaje žičnice. Tudi tu se volivci pritožujejo nad prahom v poletnih mesecih, ki je posledica močno povečanega avtomobilskega prometa.
Razen protiprašne obdelave cest zahteva naraščajoči avtobusni promet predvsem v Cerkljah, pa tudi drugje po večjih vaseh, čimprejšnjo izgradnjo avtobusnih čakalnic. Na Krajevnem uradu v Cer-kljal so nam povedali, da jim je občina čakalnico obljubila že v lanskem letu, ob združitvi cerkljanske in kranjske občine. Pa ni bilo sredstev, kot še za marsikaj drugega ne! Obljubili pa so jim, da bodo sredstva za zgraditev avtobusne čakalnice v Cerkljah zagotovili v letošnjem občinskem proračunu. Spričo vse večjega prometa in čakanja, predvsem v zimskem Času, bi bilo to nujno potrebno. Pa tudi v drugih krajih bo treba pričeti misliti na gradnjo avtobusnih čakalnic. -t
iz naših krajev
PRED VOLITVAMI V NOVA VODSTVA OSNOVNIH ORGANIZACIJ  ZK V BLEJSKI OBČINI
V občini Bled so osnovne organizacije Zveze komunistov pripravljajo na volitve novih vodstev, sekretariatov ter sekretarjev. Za to priložnost bodo po vseh krajih izvedli konference organizacij ZK, na katerih bodo razpravljali o dosedanjem političnem delu ter o nalogah. Konference se bodo v vseh krajih zvrstile 1. in 2. februarja .medtem ko so volitve že izvedli minuli ponedeljek na Selu in na Rečici. Občinski komite je že obravnaval predloge kandidatov za člane sekretariatov, posebej pa je razpravljal o možnostih združitve obeh osnovnih organizacij v Zgornjih in Spodnjih Gorjah. To vprašanje bodo v prihodnje proučili na posebnem posvetovanju obeh sekretariatov. Zaenkrat pa bodo še volili vodstva v vsaki organizaciji posebej.
ŠTIRIURNA ZAPOSLITEV ZA ZENE SKRB ZA LJUDI V ISKRI
V organizacijah socialne službe in HTZ v tovarni I|skra v Kranju so začeli pripravljati vse potrebno, da bi uvedili §ti-riurno zaposlitev za žene. To pobudo je dalo vodstvo podjetja. Gre za žene nosečnice, za začasne posledice bolezni (TBC itd.), pa tudi za žene, ki ne bi mogle biti zdoma več kot štiri ure.
-1. c.
SEMINAR ZA VODJE LIKOVNIH KROŽKOV
Svet za likovno vzgojo pri okrajnem Svetu Svobod in prosvetnih društev Kranj je na zadnji seji sklenil, da bo organiziral 23. januarja enodnevni seminar za vodje likovnih krožkov. Odločili so se, da bo seminar v Skofji Loki v predavalnici ljudske univerze (Dom Zveze borcev). Ker je ta veja našega prosvetnega delovanja še malo razvita, bodo na seminarju govorili o pomenu in oblikah likovne vzgoje, za kar so dani pogoji skoraj povsod. Seminar bodo vodili znani poznavalci likovne umetnosti. -an
KRANJ JE DOBIL ŠE ENO DRUŠTVO LJUDSKE TEHNIKE
V petek zvečer je bil v Mlekarski Soli v Cirčah ustanovni občni zbor Društva Ljudske tehnike Cirče, ki mu je razen številnih dijakov Mlekarske šole in domačinov prisostvovalo tudi več gostov, med katerimi
so bili: predsednik OO LT" Kranj Ludvik Rančigaj, zastopnik obč. odbora LT Kranj, direktor Mlekarne in drugi. Po sprejetju pravil društva, proračuna in programa dela, so izvolili še upravno vodstvo na čelu s predsednikom Stanetom Sincom, predsednikom upravnega odbora Mlekarne. Novoustanovljeno društvo se bo najprej ukvarjalo s AMŠ, organiziralo bo tečaj za šoferje-amaterje, in tudi vrsto predavanj iz vseh s foto-amaterstvom. Imelo pa bo vej delavnosti LT in posebno tiste, ki bodo prilagojene mlekarni in potrebam tamkajšnjih prebivalcev. Kasneje bo društvo svojo dejavnost razvilo tudi na ostalo dejavnost LT. Zdaj imajo v Kranju oziroma v kranjski občini že 6 društev LT.
-an
TEČAJ ZA KNJIŽNIČARJE TUDI V GORNJESAVSKI DOLINI
Medtem ko je Svet Svobod in prosvetnih društev okraja Kranj že lani organiziral štiridnevni seminar za knjižničarje ljudskih knjižnic v Kranju za bivši kranjski okraj, pa v teh dneh pripravlja podoben seminar še za knjižničarje Gornjesavske doline, to je bivšega radovljiškega okraja. S seminarjem bodo pričeli konec tega meseca, verjetno v Radovljici. Tečajniki se bodo seznanili z zgodovino knjižničarstva in pomenom posameznih knjig, tako da bodo pri izbiri knjig posameznim bralcem -znali res pravilno svetovati.
PREBIVALCI TRŽIČA PRECEJ BEREJO
Na zadnji seji odbora Ljudske knjižnice v Tržiču so napravili pregled dela Ljudske knjižnice v minulem letu in ugotovili, da ima knjižnica skupno 7240 knjig. Lani je knjižnica izposodila 7146 knjig,
Seat mladih fantor je moralo stopiti v preteklih dneh pred mla-rlinvki B*nat Okrožnega sodišča v Ljubljani. Doma so vsi vz naše Gorenjske in njih ^starši — sami delovni ljudje — niso imeli nikoii opravka s kazenskim sodiščem. — Najmlaj&i je dopolnil komaj 16 let, ostali pa ie tudi niso dosegli pol-aoletnosti, le eden iz te druščine ima za, seboj že 20. leto. Njihovih imen ne navajamo, picer je po njihova zgodba dovolj zgovorna in — žalostna. Fantje so namreč ukvarjali tatinsko skupino, ki je v zadnjih dveh letih kradla po kopali-ščnih kabinah, po tovarniških in gostinskih skladiščih, po trgovinah in gara-žah, pa tudi po zasebnih hišah svojega okoliša in celo planinski domovi niso bili pred njimi vaani. S tM'l'kini ^'^vilom tatinskih podvigov se v zadnjih letih pač ni »postavila« nobena podobna skupina pred sodiščem v Ljubljani — tako je ugotovil predsednik mladinskega senata.
Obtožba javnega tožilca je to žal potrdila. Naištevala je tatvino za tatvino, predmet za predmetom, ki so izginjali lastnikom v teh krajih in šele po preteku 2 let so prišli dolgoprstnezem do živega. Vrednost ukradenih predmetov je znašala okoli 500.000 din! V roke raznih mladoletnikov so padali fotografski aparati, dvokolesa, radioaparati, zapestne ure, denarnice, ročne torbice, »muči, športni jopiči, brivski aparati, veterni plašči, steklenice z alkoholno pijačo, čepice, čevlji, perilo, domača in tuja valuta in še številni drugi predmeti za vsakdanjo rabo. V zaprte prostore so vlamljali ali pa so jih odpirali z vitrihi, v skladišča so vdi-
Zanemar jeio vzgoji be moral
popraviti vzgoino-poboljfevalBi lom
rali tudii z razbijanjem stekel, plen so razdeljevali, pri nekaterih podvigih so si pa znali pomagati tudi z »ravbarsklmi štengomi«.
Mladi storilci so v«e te tatvine priznali in povedali tudi vsak svojo življenjsko zgodbo. Dva izmed njih sta izgubila v zgodnji mladosti očeta, v hiši tretjega so bili na dnevnem iedu hudi prepiri med ptorši, -četrti se je. pri obiskih cirkuških predstav st|>ajdašil z artistom, ki ga je poučil, kako je treba vlamljati. Nekaj teh »umetnij« •o se naučili, kot so povedali, tudi tz kriminalnih zgodb in filmov. Vsi so madi pohajkovali in zapravljali, za tako življenje pa so seveda ne-prenehonva   potrebovali  denar. In
(tu   tega  .-.o   [Wir   l>! )•'. h   s   ' >••.'.u ni.:
in vnovčevanjem iikraden.ih prod-BAtOT, Na zatožni klopi bi pač morali sedeti z njimi vred tudi tisti, ki so ukradene istvari od njih kupovali. Velik del odgovornosti pa nosijo zanje seveda, tudi (listi, ki bi morali poskrbeti za njihovo dobro vzgojo.
Sodišče je zoper najmlajša dva odredilo vzgojno - ipoboljševalni ukrep za 2 oziroma 3 leta in bo moral pač vzgojno-poboljševaln.i dom poskušarti popraviti, kar je bilo pri njiju zanemarjeno, oziroma zamujeno. Ostale pa je obsodilo na zaporne kazai od 7 mesecev do 2 'et, deloma tudi pogojno.
Mislimo, da je bilo treba to zgu<l bo zapis«ti, čeprav je tragična. — Sredi tidega dela za preobrazbo naše družbe ln njen dvig ne smemo pozabljati, da smo za našo mladino dolžni storiti vse za njeno boljšo in zd/ravo bodočnost in posvetiti vso skrb »a njeno pošteno vzgojo. -jf
5230 ČLANOV LJUDSKE TEHNIKE NA GORENJSKEM
Če danes pogledamo na razvoj Ljudske tehnike na Gorenjskem in na dosežke na teh-nično-vzgojnem področju, lahko ugotovimo, da so bili v tem pogledu doseženi lepi uspehi, tako na ipodro&ju motorizacije, kmetijskega strojništva, radio-tehnike, fotojtehnike, modelarstva, brodarstva in raznih drugih spretnosti s tehničnega področja. Danes na Gorenjskem že ni več kraja ali šole, kjer bi se odrasli, predvsem pa mladina ne ukvarjala s problemi tehnike. Seveda pa nas dani uspehi ne smejo uspavati. Uvesti in izpopolniti moramo delo Ljudske tehnike v industriji, prav tako moramo izpopolniti ■in Oispešiti tehniško-vzgojno delavnost med mladino v šoii in 'Tiven nje, usposobiti še več kmetijskih strojnikov in traktoristov in, kar j« za nas velikega pomena, izpopolniti modelarstvo in brodarstvo. Posebno skrb moramo posvetiti ustanavljanju društev Ljudske tehnike in urejanju delavnic v stanovanjskih ,s k ujm osti h pod geslom »Uredi sam« tako, da bomo s tem pomagali v skupnosti reševati cjO'Spodarske in gospodinjske probleme.
Za uspešen razvoj in napredek na tem področju so vsekakor potrebni primerni prostori in delavnice. V nekaterih krajih v našem okraju pa osnovne   organizacij« Ljudske
tehnike niti toliko prostora, da bi lahko vsaj tehniško vzgojne predmete spravili na varno.
OO LT na Gorenjskem za jeni, i dACM 11 društev Ljudske tehnike, in sicer: v Zireh, Gorenji vasi, Železnikih, Zobnici, v tovarnah Tiskanin«, Planika, Standard, pri Vodovodu, v zdravilišču na Golniku, na Blejski Dobravi in v Cirčah s sedežem v Milekorski šoli; nadalje zajema 13 AMD in to v Skofji Loki, Železnikih, v Kranju, Šenčurju, Cerkljah, Tržiču, Pod-nartu, Radovljici, Bledu, Žirovnici, Bohinjski Bistrici, Jesenicah in v Ratečah. Fotonkino klubov je sedem, in sicer v Kranju, Tržiču, Radovljici, Jesenicah, na Slovenskem Javor-iviku in Bohinjski Bistrici. Ra-dio-klubi deluiejo v Kranju, na Koroški Beli in na Bledu Brodarska društva so v Kranju, Rxidovljici in na Jesenicah Na (!oion jskem ie tudi neka i aero-klubov. Vseh organizacij ji to rej na Gorenjskem 38 s 5.270 člani. Vse te organizacije so imele lani okoli 100 pomembnejših prireditev, na katerih je sodelovalo 2700 članov.
-an
TEČAJ ZA UČITELJE PETJA
Svet Svobod in prosvetnih društev ter Sveta za šolstvo okraja Kranj, sta na zadnjih sejah sklenila, da bosta priredila v dneh od 28. januarja do 1. februarja letos tečaj za zborovodje društvenih pevskih zborov in za učitelje petja na osnovnih šolah. Odločili so se, da bo tečaj v Tržiču, v prostorih Dijaškega doma na gradu. Nadalje so se odločili, da bodo na tečaj povabili najboljše dirigente ln pevovodje Slovenije, kot so Radovan Gobec, Peter Lipar, Slavko Mihelčič, Janko Pribošič in Rado Simoniti, da bi tečajniki od predavateljev dobili res sodobne napotke za učenje društvenega petja.
(Ma kamem...
od tega poučnik 111, leposlovnih 4911, mladinskih 1878 in .političnih 246. — Lani je dobila knjižnica 430 novih knjig. Mnogo Tržičanov pa v knjižnici bere tudi dnevno časopisje in različne revije. -an KAJ JE S STRELSTVOM V TRBOJAH
Pretekli mesec je bil Tedni letni občni zbor strelske družine »Vinko Jenko« v Trbojah. — Udeležba je bila skoraj stoodstotno1. Na zboru je tovariš Emil Kološa načel vprašanje družinskih tekmovanj. Njemu so se pridružilli še ostali člani z željo, da se najde prostor in se takoj prične s treningi. Dogovorjeno je bilo, da bodo treningi' v zimskem času v dvorani prosvat-nega doma.
Kaj pa načrti za prihodnje?
Letos se nameravajo vse bolj zanimati za treninge in tekmovanja. Čeprav je bilo lani zgrajeno strelišče za malokalibrsko puško, ga niso dovolj uporabljali. Sprva so bili zelo navdušeni, potem pa so tudi to opustili. Poleti bodo na tem strelišču tekmovanja z zročmo in malokalibrsko puško.
Strelci v Trbojah so sklenili, da bodo tudi oni prispevali 50.000 dinarjev, če bodo množične organizacije kupile televizijski sprejemnik.
Vse kože, da bo letos strellska družina v Trbojah resneje prijela za delo in dn bodo dosegli še več športnih uspehov. J-a
ŠOFERSKI TEČAJ ZA OFICIRJE JNA
AMD Kranj je v teh dneh pričel s prvim tečajem za šofe-rje med oficirji JLA kranjskega goirnizona. Tečaj bo končen konec februarja. Za tem bodo organizirali drug tečaj prav tako za oficirje JLA kranjskega garnizona.
... na Smarjetni gori pri Kranju. — V nedeljo je bila na poti na vrh procesija izletnikov od najmlajših do najstarejših; vsi pa so imeli s seboj sanke ali smuči. Škoda le, da gostišče na vrhu Smarjetne gore ni primerneje urejeno
... in v Savskem logu v Kranju. — Skupina rac se poigrava v
ledeni Savi
LJUDJE   IN DOGODKI
KONGO ZA OKROGLO MIZO
Značilnost »okrogle« mizo je enakopravnost udeležencev: tudi če za njo sedi visok državni dostojanstvenik, ima tedaj samo tiste pravice kakor ostali. V približno takem položaju no se znašli predstavniki belgijske vlade ln vodje političnih strank iz belgijske kolonije Konga te dni, da bt se za okroglo mi/o pogovorili o vprašanju, ki naj bi odločilo prihodnost te velike afriške kolonije.
Belgijski Kongo je slovel v kolonialnih krogih kot vzorna kolonija. O njej namreč po zadnji vojni ln tudi pred njo nismo dosti slišali. Kazalo je, da so domačini zadovoljni s svojimi gospodarji, gospodarji pa, kakor so to sami večkrat poudar-ljali, da so kot očetje skrbeli za »nevedno« afriško ljudstvo. Za take razmere bi bilo tudi razumljivo, da ni bilo glasov o kakšnih uporih, nemirih ali celo gibanja za neodvisnost kakor drugod v Afriki.
Toda ta rožnata podoba je kazala na drugI strani povsem drugačne barve. — Kolonialne oblasti so v Kongu ustvarile sistem »trde roke«, ki Je v kali zaduševal vsake »pregrešne« korake. Ob tem so Jim zlasti pomagali verski misijoni, ki so skrbeli zato, da je afriški človek živel v »uboštvu, nevednosti in v vdanosti« do kolonialnih gospodarjev, ter dajali neštete zglede take vzgoje na svojih obsežnih posestvih, ki so jih razpredll po vsej koloniji.
Zadnja leta pa tudi trda roka ni več mogla zajeziti valov, ki so preplavili vso Afriko. Tudi v Kongu je začelo vretl — sprva umerjeno, nato pa čedalje močneje. Tako je pred le-
tom dni prišlo v glavnem mestu kolonije v Leopoldsvillen do krvavih spopadov med domačini, k| so zahtevali svoje pravice in kolonialnimi četami, ki so skušale napraviti red. Toda prelita kri ni prestrašila ljudstva, ki ni Imelo ničesar zgubiti in dosti pridobiti, če bi vztrajalo   pri   svojih zahtevah.
Na drugi strani pa so tudi kolonialne oblasti uvidele, da ne bo mogoče vztrajati pri starih metodah. Perspektiva dolgoletne vojne — taka divja v Alžiriji peto leto — na drugi strani pa silovitost afriškega osvobodilnega gibanja po vsem kontinentu jih je silila k premišljenim ukrepom, ki bi za silo rešili, kar se še rešiti da.
Koiiko je namreč glede surovin silno bogata dežela: Je med največjimi proizvajalci urana in radija. zaloge bakra so tudi med največjimi na svetu, kobalt doseže KO odstotkov svetovne proizvodnje, poleg tega pa dajejo bogato proizvodnjo rudniki /lata. diamantov, cinka in mangana. V deželi no odrili tudi izdatne vrelce nafte.
Belgijski vladnj krogi so se zato odločili, da bi Kongo začeli pripravljati k neodvisnosti. I*o določenem roku — predvideli so ga za 4 leta — bi se prebivalci lahko prek volivnih skrinjic odločili za svojo prihodnost V tem štiriletnem razdobju pa bi v Kongu delovala skupščina in centralna vlada, vendar hi bil njen predsednik generalni guverner.
S tem predlogom se niso siri njali vodje domačlnskih strank, ker je ta odmaknil neodvisnost Konga za 4 leta, medtem ko jo Je   ves   Kongo   zahteval čim
prej. Ta odločna volja je znova prišla na dan r. nemiri v oktobru in v novembru, še posebej pa ob občinskih volitvah, ko je v posameznih občinah prišlo na volišča komaj 10 do 40 odstotkov volivcev. Ostali so se na priporočila posameznih strank volitev zdržali ter tako jasno pokazali, kakšen je njihov odgovor na belgijske predloge. — Medtem ho se na kongresu sešli tudi zastopniki štirih nacionalnih belgijskih strank ter soglasno zahtevali takojšnjo neodvisnost.
Razumljiv«) je, da so vsi ti dogodki sprožili v belgijskih vladnih krogih ponovno pregledovanje položaja. Odločili so se, da pokličejo vodje nacionalnih strank iz Konga na razgovore za okroglo mizo. da bi se dokončno sporazumeli o bližnji usodi Konga. Sicer ne moremo pričakovati, da bi Belgijci v vsem popustili, a kaže — da se tudi zadnja »velika kolonija« I veliko naglico bliža dnevu, ko se bo pridružila tistim afriškim deželam, ki so že dosegle svoj veliki cilj — neodvisno!.
JELO TU KK
izdaja ČP »Goren|skl tisk i t ieju|e uredniški odbor
Direktor   S. He/nik Odgovorni    uritdnlk Vojko Nov.ik      Tel. uredništvu 475
Uprava 307 tekoči račun pri Komunalni ti.niki v K i .iti I u 007 70-1-135 - Izhaja ob potiedeljklh, ireil.ili >ti solmi,iti letna naročnin.i •00 dinarjev, mesečna 75 din
SREDA, 20. JANUARJA 1960	NOTRANJA POLITIKA IN GOSPODARSTVO	»GLAS GORENJSKE« 3
		
Mnenja in kritika
POSLOVNE ZVEZE IN NJIHOVA VLOGA
v kmetijski proizvodni!
Razgovor s predsednikom mladinskega aktiva v Poljanah
nad akofjo Loko, tovarišem Vinkom Plntarjem
»Zanima me, koliko časa ste že iz Škofje Loke v šahu in odbojki, predsednik mladinskega aktiva ln   S pripadnika JLA smo za 29. no-
Ne bi hoteli zanikati pozitivne vloge, ki so jo imele in ki jo še imajo poslovne zveze v kmetijski proizvodnji, predvsem kot organizator sodobne blagovne kmetijske proizvodnje v kooperaciji, pa tudi kot organ, ki nudi kmetijskim zadrugam strokovno pomoč in organizira predelavo njihovih proizvodov. Kljub temu pa moramo ugotoviti, da delo poslovnih zvez ie ni povsod vsklajeno z njihovo funkcijo pTedvsem v blagovnem prometu, kar pomeni, povedano z drugimi besedami, da se nekje kTižajo naloge in delo poslovnih zvez in zadrug. V zadnjem letu so namreč poslovne zveze prevzele v veliki meri vlogo posrednika za kmetijske zadruge v oskrbi z reprodukcijskim materialom ter prodaji kmetijskih pridelkov in lesa. Tu in tam obstoje celo težnje, doseči monopol v prometu blaga in s prit:>ski podrejati zadruge, da bi prodajale samo preko poslovne zveze. To ni niti koristno niti potrebno — Ln konec koncev, to tudi ni pomoč kmetijskim zadrugam. Se posebno ne, če upoštevamo dve važni načeli naše gospodarske politike, in sicer krepitev in usposabljanje kmetijskih zadrug kot organizatora in pospeševalca sodobne blagovne -kmetijske proizvodnje in krepitev njihove materialne osno-
mezne zadruge, ki je ekonomsko upravičena dn potrebna le, če zadruga sama za to nima potrebnih ekonomskih pogojev ali če za neposredno prodajo iz kakršnihkoli drugih razlogov ni zainteresirana; in 2. da je prodajo kmetijskih pridelkov preko poslovne zveze treba razumeti le kot pomoč poslovne zveze zadrugi — za kar ima seveda poslovna zveza pravico do plačila, za katero se sporazume z zadrugo, katere blago prodaja — in da zaradi tega kakršnokoli izsiljevanje zadrug, da prodajajo vse preko poslovne zveze — predvsem pa ne s sila preprostim in še bolj neumestnim izgovorom, češ »tudi mi moramo živeti« — ni na mestu in vse prej kot koristi ne le pospeševanju socialistične kmetijske proizvodnje, pač pa tudi dobrim medsebojnim odnosom med poslovno zvezo in zadrugo.
Težnje poslovnih zvez, doseči monopol v prometu blaga zadrug in s pritiski podrejati zadruge, da bi prodajale samo preko poslovne zveze, v preteklem letu niso bile ravno Tedek pojav. Take tendence je med drugim 'kritiziral tudi državni sekretar za blagovni promet LRS Miran Košmelj, ko je lani govoril o problemih tržišča in preskrbe. Pa tudi v zadrugah so se ponekod razburjali nad takim ne-
konkretnem primeru: neka zadruga na Gorenjskem, ki ima sklenjeno pogodbo z nekim mesaTskim podjetjem o odkupu vse živine, je y tromesečju april—junij 1959 prodala skupno za 24.500 kg živine, za katero so iztržili (bruto) 4,048.000 dinarjev. 2*/t od te vrednosti so morali, po določilih pogodbe »o medsebojnem sodelovanju po vprašanju pospeševanja in prometa z živino«, plačati kranjski poslovni zvezi, kar znese 80.960 din, marža zadrugi (10 din za kilogram) pa je znašala 245.000 dinarjev. Če zdaj od bruto dohodka zadruge za to prodano živino (od marže) odštejemo prispevek poslovni zvezi, ostane zadrugi še 164.040 dinarjev. Če pa odštejemo od tega še stroške osemenjevalne postaje ter osebne, režijske i n funkcionalne Stroške, potem dobimo še precej nižjo številko kot dohodek zadruge, ki je komaj kaj višjri kot dohodek poslovne zveze, ki pri vsem skupaj praktično ni imela nobenega dela.
Upravičeno se nam zato vsiljujejo vprašanja: Ali je tako posredništvo umestno in ali ni morda le nepotreben člen med proizvajalcem in potrošnikom? Ali je pTav, da si poslovna zveza lasti vlogo posredništva tudi, kadar si KZ tega ne želi? Ali ne bi bilo pravičneje, če bi po-
ve ter težnjo po čim manjšem šte- potrebnim posredništvom, predvsem  slovna zveza določila cenik za svo-
vilu nepotrebnih posrednikov med proizvajalcem in potrošnikom.
Ne samo, da delo poslovnih zvez še ni povsod vsklajeno z njihovo Funkcijo v blagovnem prometu, pač pa tudi, da so naloge poslovnih zvez in kmetijskih zadrug pogosto iste in da to često vodi do negativnih odnosov med tema dvema organoma, vse to lahko predvidimo že, če preberemo prečiščeno besedilo Uredbe o kmetijskih zadrugah (Uradni list FLRJ, št. 18/58). Prvi člen pravi, da se kmetijske zadruge ukvarjajo s kmetijsko proizvodnjo, njenim organiziranjem in pospeševanjem ter drugimi dejavnostmi, ki so v zvezi s kmetijsko proizvodnjo. V 92. členu pa beremo, da ima poslovna zveza nalogo, da preko poslovnih razmerij s kmetijskimi zadrugami deluje na pospeševanje in socialistično preobrazbo kmetijstva. Kot pravi ta uredba, je poslovni predmet poslovne zveze med drugim zlasti prodaja kmetijskih in drug;h proizvodov, ki jih zveza prevzame ali kupj od kmetijske zadruge, in kmetijska proizvodnja ali opravljanje drugih gospodarskih <lejavnosti, k; pospešujejo kmetijsko proizvodnjo •■H druge gospodarske dejavnosti KZ, Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o trgovanju ter o trgovinskih podjetjih in trgovinah (Uradni list FLRJ, št. 16/58) pa Pravi, da kmetijske pridelke prodajalo kmetijske zadruge same ali P« poslovni zvezi.
Iti prav v tem grmu tiči zajec! Kdaj naj zadruge prodajajo pridelke isvojih članov same in kdaj v njihovem imenu poslovna z verza?
Predvsem moramo poudariti pri MMU dvoje, in sicer:
t. da kmetijske zadruge lahko l>rod,i ],i jo pridelke svojih članov **me, se več, to je celo zaželeno 'h v skladu z našo gospodarsko politiko, in da je zato prodaja njihovih pridelkov preko poslovne zve-*e stvar popolnoma svobodne la Prostovoljne odločitve vsake post-
lani jeseni pri trgovanju z živino. Kmetijska poslovna zveza Kranj je namreč i vsemi zadrugami na njenem področju konec leta 1958 sklenila posebne pogodbe »o medsebojnem sodelovanju po vprašanju pospeševanja in prometa z živino«. V prvem delu pogodbe so našteti posli, za katere se poslovna zveza obvezuje, da jih bo opravljala za kmetijske zadruge (posreduje strokovne nasvete o pitanju in vzreji živine, organizira vse akcije pogodbenega pitanja živine, organizira nabavo plemenske živine, organizira nakup plemenskih svinj in merjascev, organizira nakup primerne klavne živine za dopitanje, pomaga organizirati KZ po^nemal-ne postaje, oskrbi KZ s potrebnimi krmili, zagotovi KZ prodajo vseh tržnih viškov, organizira prodajo kvalitetne živine za izvoz in vrši vse ostale naloge, ki 60 v zvezi s pospeševanjem in prometom z živino), v drugem delu pa so obveze kmetijske zadruge, kjer pod točko 1. beremo tole: za vse posle, ki jih bo vršila Zveza pod točko I. te pogodbe, plača kmetijska zadruga Zvezi 2 '/• od celotne prodajne vrednosti živine, ki |o KZ odkupi in proda sama ali pa v njenem imenu Zveza.
Brez dvoma so te pogodbe pozitivne in lahko koristne predvsem za zadrugo, če ne bi pri tem ugotovili dveh konkretnih dejstev, in sicer:
1. da so nekatere kmetijske zadruge sklenile posebne pogodbe z mesarskimi podjetji (ki niso obrati poslovne zveze), s katerimi se obvezujejo, da bodo vso živino na svo-jem področju dobavljali njim — pri ter* torej poslovna zveza nI imela nobenega dela; n
2. da poslovna zveza — po izjavah nekaterih upravnikov — al opravljala obveznosti do zadrug, ki smo jih našteli zgoraj, razen ob-ča?"nega pošll)an|a okrožnic; ostalo so opravili v zadrugah sami.
Oglejmo   si   to  posredništvo na
je usluge? In, ali poslovna zveza res »mora živeti«, čeprav to njeno »življenje« nima ekonomske podlage? Če jo nima, tega sicer nihče ne trdi — potrebno jo bo le temeljito reorganizirati in prilagoditi dejanskim potrebam kmetijskih zadrug —, zakaj potem sploh obstoja v taki obliki? In nazadnje: ali je to res pomoč zadrugi?
Ob nadaljnji krepitvi kmetijskih zadrug kot organizatorjev in pospeševalcev sodobne blagovne kmetijske proizvodnje bo potrebno proučiti, kakšna naj bi bila nadaljnja vsebina dela poslovnih zvez. Potrebo po nekaterih spremembah v delu poslovnih zvez in
»jenih odnosov z zadrugami nakazujejo predvsem nekatere, zgoraj omenjene slabosti v odnosih zvez z zadrugami. Močnejše zadruge so namreč ie doslej samostojno nastopale in niso čutile potrebe po sodelovanju s poslovno zvezo, le 'šibkejše zadruga so se močneje povezovale s poslovnimi zvezami, zlasti zaradi prodaje kmetijskih pridelkov. To pa bo odslej vse manj potrebno, ker so šibkejše zadruge, ki nimajo zadostne ekonomske osnove, vse bolj združujejo. — Hkrati pa moramo omeniti še, da danes poslovne zveze še opravljajo nekatere naloge, ki spadajo v področje dela okiajnih in občinskih ljudskih odboTov (pripravljanje planov za kmetijstvo in gozdarstvo, zbiranje statističnih podatkov, pripravljanje predlogov za odloke o rajonizaciji kmetijske proizvodnje, pomoč pri arondaciji itd.), da pa se v zadnjem času te naloge postopoma vse bolj prenašajo na občinske in okrajne ljudske odbore, zato bodo tudi v tem pogledu poslovne zveze morale temeljito reorganizirati metode in obseg svojega dela.
V osnutku zakona o gospodarskem združevanju je predvidena reorganizacija poslovnih zvez v poslovna združenja, ki bi jih ustanavljale kmetijske zadruge, posestva in druge gospodarske organizacije, in siceT s pogodbo o ustanovitvi poslovnega združenja. Povezava posameznih podjetij v poslovna združenja bi bila mnogo ožja kakor v poslovni zvezi, in siceT predvsem pri združevanju sredstev skladov članic, pri delitvi čistega dohodka članic, pri poslovnih odnosih v okviru določil ustanovitvene pogodbe itd. Reorganizacija poslovnih zvez v skladu s tem osnutkom pa odpira nekatere probleme, zato mora biti posebno v sedanjem razdobju intenzivnih so-ciahno-gospodarsklh sprememb na vasi dobro premišljena.
Andrej Triler
kako ste pričeli z delom, da ste uspeli razgibati mladino v Poljanah?«
»Predsednik mladinske organizacije v Poljanah sem šele od maja lani. Do takrat omenjena organizacija ni obstajala, čeprav mladine pri nas ne primanjkuje. Mladino smo zajeli s prirejanjem raznih športnih in kulturnih prireditev in tekmovanj. Udeležili smo se tudi festivala Bratstva in enotnosti v Kranju in organizirali več skupnih izletov v razne kraje Slovenije. —
-.. ... ..    -r-~ "...
Vinko Pintar
Obiskali smo Zagrebški velesejem n se udeležili motornih dirk v Opatiji.«
»Koliko članov je v vašem kolektivu in katere športne oziroma kulturne prireditve ste doslej imeli?«
»Naš aktiv šteje 54 članov, od teh je 33 mladincev in 21 mladink. S kulturnim programom smo pTvič nastopili ob otvoritvi obrata »Motor« v Poljanah. Ustanovili smo šahovski krožek in foto sekcijo. V oktobru smo priredili športno srečanje  z dijaki  Vajenskega doma
vember razen kulturnega programa pripravili tudi športno tekmovanje. Ob občinskem prazniku smo imeli oddajo »Spoznavaj svet in domovino«, kjer so nastopili mladinci s sedmimi različnimi temami. Tudi prihod Dedka Mraza smo pripravili.«
»Kako je vaia organizacija povezana z ostalimi množičnimi organizacijami na terenu?«
»Nekateri člani naše mladinske organizacije sodelujejo tudi v delu drugih političnih organizacij tako v odboru SZDL,.kot v osnovni organizaciji ZKS. Precej naših mladincev je vključenih v kulturno-umetniškem društvu, pa tudi v gasilskem društvu imamo svoje zastopnike. Knjižnico z 850 knjdga-mi vodi naš mladinec. V eimskem času je naša mladine našla zabavo tudi na rednih plesnih vajah.«
»Ali vas tarejo kake materialne težave in kako je s prostori?«
V začetku smo bili brez vsakršnih denarnih sredstev. Do teh smo prišli z raznimi nastopi in prireditvami. Podprla nas je tudi Zveza Svobod iz Škofje Loke, ki nam je nudila denarno pomoč v znesku 70.000 din.
Vse kulturno življenje se odvija v Zadružnem domu. Imamo svojo klubsko sobo in čitalnico. Naročeni smo na časopise in revije. Mladina, ki zelo rada prihaja v naše prostore, pa se letiko zabava ob poslušanju radria, ali ob igranju šaha. Zelo Tadi bi nabavah televizijski sprejemnik.«
»In kakšni so vači načrti?«
»(Povečanje našega članstva. — Mladinski aktiv nameravamo ustanoviti še v JavoTJah. Pripravljamo se za novo oddajo .»Spoznavaj svet in domovino« in na priljubljeno oddajo »Pokaži, kaj znaš!« Mladina našega aktiva je pričela z vajami za uprizoritev dramskega dela »Mladost pred sodiščem«. Želel bi le, de bd biLi od občinskega komiteja in ostalih množičnih organizacij deležni več pomoči.«
V. R.
Ob VII. specialnem sejmu .Moda 60'
Obl eka - moda - konfekcij a
V soboto 16. januarja so se znova odprla vrata Gospodarskega razstavišča v Ljubljani. Sedmič so pripravili sejem mode, topol: »Moda 60«. 106 podjetij, med temi dobra polovica iz Slovenije, ostala pa iz Zagreba, Subotice, Sarajeva, Beograda in iz drugih krajev, prikazujejo tekstilno blago, obutev, izdellano perilo, narejene obleke in drugo. Zlasti je mnogo pletenin.
PAR
VSAKEMU ČEVLJEV LETNO
V zadrujih šestih iletih naši ljudje kupujejo vedno več obleke, obutve in drugih izdelkov. Toda še zmeraj smo znatno pod povprečjem z<i padno evropski h dežel. Tam so, na primer 1954. leta prodali povprečno 8,il7kg tekstila na prebivalca, pri nas pa le 3,15 kg. Toda zadnja Jeta potrošnja tudi pri nas hitro raste in že v prihodnjih lelih bomo dosegli 8 kg tekstila na
prebivalca, kar bo za 2,26-krat več kot je bilo leta 1939. Podobno je s potrošnjo čevljev. Še leta 1954. so naše trgovine prodale le 0,55 parov čevljev na prebivalca. Se pravi, da je nov par čevljev ime! povprečno vsak prebivalec le na-kaj prej kot vsaki dve leti. 2e ob koncu prihodnjega leta pa bo povprečno na vsakega prebivalca prišel že skoraj par čevljev (0.91) na leto. To predvidevajo na podlagi hitrega povečanja zmogljivosti industrije čevljev, ki bo takrat izdelala že 1-5,5 mdihjonov parov, ter na podlagi hitrega dviganja osebnega dohodka oziroma življenjske ravni prebivalstva. Ljudje namreč iz leta v leto več kupujejo.
KAJ RAZSTAVLJAJO NASA PODJETJA?
Na sejmu prikazuje svoje izdelke tudi sedem podjetij z Gorenjske. V posebnem, lepo urejenem
%   Po poročilih iz Milana ho
I t 11 . k i lovai na pa p i ja Coi-lieie del Timavo pri listu, na kalem odpade približno 30 % eelutiie italijanske protavodfljt papirju, v doglediiem času po
0   Francoski  uvoz premoga
se je lani znižal od 20 milijonov ton, kolikor je znašal v letu 19.58, na 16,25 milijona ton. Domačega črnega premoga so lani nakopali  v   Franciji okoli
0   Po    najnovejših uradnih
podatkih   britanskega ministrstva za finance so se osrednje i ezei ve zlata in zameni ji vih v »i hit šterlinškega bloka v minulem decembru zmanjšale za 85
Gospodarske vesti
dvojila ,svoje proizvodne zmogljivosti.
0   Iz Pariza poročajo, da >
pred nedavnim začeli v posebni tovarni, ki je v sklopu veJi-k'ib državnih tovarniških objektov za proizvodnjo dušika v Toulosti /. uvpehom pi oiz va ;.i ti težko vodo Kot osnovni proiz-' ■ za pi idolu ven ] e težke vode uporabljajo pline, ki nastajajo v tovarni duvika pri sintezi ■'in nitki
v.
i/ i mil: ona Ion (nasproti 57,7 mlHjona  tonam  v letu 1958).
0   V začetku  |anuar)a letos
je francoska industrijski skupina pod vodstvom strojne tovarne Pivesd.illo-Cadl skleni'« s predsUivmki Sovjetske zvez« pogodbo, po kutei i bo dobavila Sovjetski zvezi kompletno opre-mo za tri sovjetske sladkorne tovarne, ki bodo pričele z obratovanjem v 'letu 1963.
milijonov funtov šlerlingov In so ob koncu preteklega leta izkazovale stanje 977 milijonov
fllfltov   štel 1 tl(|OV.
0 Svetovna banka je dOd*< lila Pakistanu novo posojilo v viiilni 12,6 milijona dolarjev. Posojilo je namenjeno razširitvi pakistanskega železu k. ga omrežja v okviru pukivtun-.skega petletnega <)osp wlai skega nafrta. Ze pred tem pa je Pakistan dobil 22  milijonov do-
larjev posojila od amenišk<-ga posojilnega sklada za razvoj.
0 Najnovejša geološka raziskovanja so pokazala, da so na Danskem velika ležišča (rjavega premoga, okoli 50 milijonov t. Ta ležišča je mogoče razmeroma ugodno izkoriščati, saj znaša debelina preniogovih plasti okoli 4 metre -in so le 6 m pod zemljo. Vrednost ležišč cenijo na 1,5 milijarde danskih kron.
0   Po   podatkih kanadskega
I iti I i netra muda je kanadska avtomobilska industrija izdelala v prvih desetih mesenih lani 323.000 avtomobilov, medtem ko jih je izdelala v enakem razdobju v letu 1958 'le 282.400. Glede na to, da je v sosednjih Združenih državah proizvodnja avtomobilov v tem razdobju občutno nazadovala, pomeni to povečanje za kanadsko avtomobilsko industrijo zadovoljiv uspeh
J
oddelku razstavlja »Tiskanine« iz Kranja. Zastopnik podjetja nam je povedal, da -letos razstavljajo parno boljše blago, ki so ga začeli izdelovati. Pokazal je nekatere vzorce poplina, nove strukture tkanine ti drugo. Na trgu naši ljudje zahtevajo samo dobro blago in zato bodo to tudi izdelovali, je povedal.
Kolektiv »Sukno« iz Zapuž prikazuje na sejmu lepe odeje, hu-bertuse ;n drugo zimsko blago. Tovarna Bombažne predilnice ln tkalnice iz Tržiča se je predstavile z mnogimi vzorci platna v raznih širinah, od 70 do 200 cm. Zelo privlačne so tkanine tovarne »špik« iz Kranja z raznimi kompletnimi ženskimi oblekami in zimskimi jopicami. Kolektiv »Inteks« pa ima na izbiro mnoge vrste flanele. Zlasti, kot pravijo, so napredovali z izdelovanjem rjuh iz flanele, ki jih zdaj delajo iz čistega bombaža. Prav tako prikazuje spomladanske modele čevljev tovarne »Peko« iz Tržiča. Tovarna čipk in vezenin iz Bleda pa vzbuja zanimanje mnogih žena - obiskovalk z okusnimi čipkami in vezenim blagom.
KAR OBISKOVALCI POGREŠAJO ...
Ze med prvimi obiskovalci so bile pripombe, da je na Tazstavi premalo konfekcije, premalo izdelanih oblačil. Prevlada >e namreč tekstilno blago v metrih, lepo izdelano usnje in krzno: skratka, blago za izdelavo oblači.l, obutve in drugih predmetov, ki jih rabimo. Do'no bodo pomanjkanje izdelanih oblačil nadomestile modne revije, tO predvidene ob sejmu. Kliub t^mu pa je čutiti pomanjkanje pripravljenih oblačil in obutve na sami razstavi. Lepo je sicer, da lam nodjetje »Toper« iz Celja v posebnem oddelku prikazuje serijsko •'zdelavo moških srajc, kar je zelo pohvalno. Ženske se zelo rade ustavljajo tudi ob razstavljenih otroških oblekcah, ki jih prika-SUJ6 neko podjetje iz Metlike. Toda premalo je tega!
Prodaja konfekcije se je /Tiasti pri nas v Sloveniji v zadnjem času
zelo razširil«. Po neki evidenci v zveznem merilu je razvidno, da se največ konfekcije proda v severo-zapednih krajih dežele, se pravi pri nas.
Vzporedno s prodajo konfekcije pri nas, pri čemer imajo ve'iko vlogo »Verteks« dn druga zagrebška ter ljubljanska podjetja, se je izdelovanje konfekcije zelo razširilo tudi v našem okraju. Tako je znana delavnica v Škof ji Loki, v Zireh in drugod. Najbolj pa je razvila to dejavnost »Gorenjska obla-čilnica« v Kranju, ki ima svoj obrat tudi na Jesenicah. Tu je zaposleno že 144 šivilj in krojačev ter drugega osebja. Promet tega podjetja stalno raste in v letošnjem letu predvidevajo izdellati že kar za 240 milijonov dinarjev oblačil.
Toda potrošniki so zmeraj bolj zahtevni, pravijo v tem podjetju. Konfekcija iz slabega blaga ne gre. Zato izdelujejo obleke iz raznih kvalitetnih kemgarnov, gaberdenov in drugih izbranih volnenih tkanin. Hkrati morajo zelo paziti na modne baTve, na sezonske artikle. Taka je pot razvoja konfekcije, ki pomeni samo priilegojevanje novim razmeram, industrializaciji in napredku in splošnemu dviganju življenjske ravni.
1. c.
ŽIVA SKALA PRED TOPLICAMI PRECEJ OTEZKOČA DELO PRI IZKOPAVANJU ROVA ZA KANALIZACIJO NA BLEDU
Dela pri izkopavanju globokih rovov za blejsko kanalizacijo že od jeseni počasi napredujejo. Na najtežjo oviro so delavci pri izkopavanju naleteli na odseku pred hotelom Toplice, kajti tamkaj jih je zaustavila živa skala. Tudi z vrtalnimi stroji gre delo težko od rok. Pri izkopavanju so prišli do neposredne bližine vrelca, ki dovaja vodo v termalni bazen v hotelu Toplice.
Cesta od Toplic do Mlinega je zaradi teh del zaprta že dober mesec, in kaže, da bo to še nekaj časa trajalo. Jb
O 8Y£ Š Ć £YAL£ C
MALI OGLASI
Ugodno   prodam   pletilni stroj
št, 10 »Ideal«. Golmajer Anka, Partizanska 17, Tržič. 164
Zadružna hranilnica in posojilnica y Radovljici sprejme dva uslužbenca s srednješolsko izobrazbo. Pleča po uredbi. Nastop takoj. Ponudbe oddati na naslov hranilnice. 187
AMD Šenčur organizira tečaj za mopediste. Prijave sprejema trgovina »Krvave« do 19. jan. 1960.
185
Prodam 3 prašiče, težke po 50 kilogramov. Podbrezje 101, Duplje.
209
Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij Tekstilne tovarne »INTEKS« v Kranju sprejme visokokvalificiranega kurjača za mehanizirano kuTJenje visokotlačnega parnega kotla dn 2 kvalificirana električarja. Interesenti naj se zglasijo najkasneje do 31. januarja 1960 v Inteksu v Kadrovskem oddelku. 213
Izgubil sem delovno obleko od Oljarice v Britofu do Tupalič. Poštenega najditelja prosim, da jo vrne v Oljarico. 222
PozorI Osebo, ki Je v mestnem arhivu v Kranju vzela čisto sitekle-ni toplomer (R in C) prosim, da ga takoj vrne. Edvard Dolenc, Prešernova 10, Kranj. 223
Prodam posamezne dele za Vespo ali Lambretto. Naslov v oglasnem oddelku. 224
Prodam motorno kolo »Lambretto« 125 cem, odprto. Naslov v ogl. oddelku. 225
Prodam plemensko svinjo 9 tednov brejo in sani. Ljubno 13, Pod-nart. 226
Vprežne sani, 4-sedežne, malo rabljene, ugodno naprodaj. Remec, Radovljica - Lancovo 5. 227
Prodam lahke sanke (zapravljiv-ček) in pogonski jermen 16 krat 850. Predoslje 80, Kranj. 228
Prodam poceni peč na žaganje, primerno za delavnico ali skladišče. Kolar Marjeta, Zasavska — Kranj. 229
Prodam lepe in navadne sanke. Škofjeloška 25, Kranj. 230
Sani, lahke, enovpTežne z usnjeno streho zelo poceni prodam. Kristan Pavla, Zapuže, pošta Begunje na Gorenjskem. 231
Prodam ovseno slamo. Naslov v oglasnem oddelku. 232
Prodam kravo, ki bo februarja tel etila. Čemažar Stane, C. JLA, Kranj, pri Francaljnu. 233
Prodam lepo kmečko peč in moto miško usnjeno obleko za srednjo postavo. Lahovče 2, CeTkl'je.
234
Prodam rujav krznen plašč za srednjo postavo, krzneno rujavo in pleš sivo jopo. Naslov v oglasnem oddelku. 235
Prodam čebelnjak za 70 AŽ panjev, krit z opeko na ugodni gozdni paši v okolioi Tržiča in ob cesti. Informacije dobite pri Oblak Janezu, Naklo 26. 236
Kupim gumi voz nosilnosti do 2000 kg. Babic Marička, Bistrica 7, Duplje. 237
Kupim elektromotor 2 KM. Naslov v oglasnem oddelku. 238
Kupim suhe hrastove 30 mm deske. Kepic Anton, sodaT, Šenčur št. 271. 239
Upravni odbor Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah razpisuje sledeča prosta delovna mesta:
1. RAČUNOVODJA
2. VODJA DELAVNICE KOVINSKE GALANTERIJE
Pogoji: pod 1 srednja strokovna izobrazba z vsaj 3-letno prakso, pod 2 VK orodjar z najmanj 3-letno prakso. — Plača po pravilniku o plačah.
Prijave je poslati na naslov: Upravni odbor Zavoda za zaposlovanje invalidnih in drugih oseb na Jesenicah, Titova 14, najkasneje do 10. februarja 1960.
Obveščamo cenjene stranke, da ima NAROČNIŠKI ODDELEK CP »Gorenjski tisk, Kranj odslej zaradi preselitve v druge prostore telefonsko številko 397 in ne več 190.
Upravni odbor Projektivnega podjetja v Kranju razpisuje delovno mesto računovodje. Pogoj: Ekonomska srednja šola s 5-letno prakso v računovodstvu. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite na upravni odbor podjetja do 31. L 1960.
OBLETNICA SMRTI
Dne 23. januarja 1960 bodo minila tri leta, polna žalosti, odkar je v cvetu mladosti dotrpelo predobro srce in je našla mir najina 22-letna hčerka, edinka
EVA DOLINSEK medicinska sestra
Odkar je odšla, sva ostala sama in življenje nama je težko.,
Vsem, ki ste jo ohranili v lepem spominu, hvala.
Obvestilo
Dam 30.00* din nagrade osebi, ki mi preskrbi 2-sobno stanovanje v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati v ogl. odd. 240 Upokojenka išče prazno sobo v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod šifro »Nujno«. 241 Iščem stanovanje na Jesenicah ali okolici Jesenic. Dam nagrado 20.000 din. Naslov v oglasnem oddelku. 242 Nudim brezplačno stanovanje in hrano tovarniški delavki. Ostalo po dogovoru. Frelih Jože, Srednje Bitnje 13, Zabnica. 243 Iščem cementarja, izučenega ali priučenega, oziroma fanta, ki bi se hotel priučiti te obrti. Naslov v oglasnem oddelku. 244 Iščem dekle, ki bi pomagala po službi. Naslov v oglasnem oddelku. 245 50.000 din nagrade dam tistemu, ki izsledi brezvestnega šoferja oseb. avtomobila Volks-wagen z začetno številko 150...?, ki je podrl mojo ženo, dne 12. decembra 1959 ob 19.10 zvečer na Laborah pri Kranju ter nato pobegnil. Šofer je ob nesreči izgubil ogledalo od avtomobila; let-to se nahaja na TNZ Kranj. — Koželj Franc, Cesta Staneta Žagarja 41, Kranj. 246 Izgubil sem usnjeno rokavico od Galanterije do kina »Stor-žič«. Poštenega najditelja naprošam, naj proti nagradi vrne na naslov: Jože Hvasti, Bičko-va 5, Kranj. 247 Fiat 600 odličen takoj prodam. Informacije pri Franceljnu na dvorišču restavracije »Jelen«, Kranj. 248 Kupam stare železne lonce za kuhanje v kmečki krušni peči. Naslov v oglasnem oddelku. 249 Izgubila sem denarnico dne 18. januarja od Kamnoseka do Zlatega polja pri Kranju. Poštenega najditelja prosim, naj jo proti nagradi — 5000 diin — vrne v oglasni oddelek.
.OBJAVE.
NAJDENA KOLESA Na oddelku za notranje zadeve OLO Kranj se hranijo naslednja zasežena kolesa:
Ogrodje moškega turnega kolesa, znamke »Eterna«, številka ogrodja 212949, pleskano s srebrno bronz barvo. Ugotovljeno je, da je bila prvotna barva zelena, blatnika izredno široka, nosilci blatnikov močni, napravljeni iz pločevine.
Ogrodje moškega turnega kolesa neznane znamke, verjetno »Partizan«, št. okvirja 61082, temno plave barve, na spoju ogrodja pod sedežem je ogrodje varjeno, sprednje spojke ogrodja so kromirane, v zadnjem kolesu je torbedo, v katerem je ključavnica.
2ensko kolo italijanskega izvora, št. okvirja 19037 ,sedaj nebo plave barve. Ugotovljeno je, da je bila prvotna barva rdeča, pozneje temnoplava, blatniki kromirani, zavore ročne, obroči kromirani, prednji plašč nov znamke »Pirelli«, sedež iz trdega rjavega usnja.
Oškodovanci, ki predvidevajo, da so kolesa njihova last, naj se zglasijo na oddelku za notranje zadevo OLO Kranj, soba št. 11. kjer si bodo kolesa in ostale dele ogledali.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve
Plačevanje dela stanarine hiš v državljanski lastnini
Odsek za komunalne zadeve pri ObLO Kranj opozarja vse lastnike stanovanjskih hiš na območju občine Kranj na »Odlok ObLO Kranj o plačevanju dela stanarine hiš v državljanski lastnini na poseben tekoči račun pri Komunalni banki Kranj«. Po določbah tega odloka so lastniki hiš dolžni odvajati Kil Kranj 25 % najemnin od stanovanj in samskih sob oddanih v najem in sicer toliko časa, da se nabere na tekočem računu znesek, ki ustreza dvoletni najemnini za oddano stanovanje. Višina zneska, ki ga morajo lastniki hiš odvajati na bančni račun bo razvidna iz odločbe o določitvi najemnine za oddano stanovanje, katere bodo prejeli najemniki in lastniki stanovanj še v teku tega meseca.
Poleg tega so hišni lastniki dolžni odvajati občinskemu kreditnemu skladu celotno consko razliko, katere višina je razvidna iz odločbe. i
Zneske je oddajati na bančni račun KB Kranj št. 607-70-6779. Na hrbtni strani položnice je treba napisati: 25% na jmeni no in 3 °/o conske razlike za stanovanje v hiši, ulica, vas in hišna številka-.
Istotako so lastniki v najem oddanih lokalov dolžni od najemnine za poslovne prostore odvajati na navedeni bančni račun KB Kranj 5% celotne najemnine za Stanovanjsko skupnost. Na hrbtni strani položnice je označiti: 5% od najemnine za poslovne prostore«.
Ker je za nepravočasno odvajanje predvidena kazen do 50 tisoč dinarjev, opozarjamo vse lastnike na pravočasno odvajanje določenega dela najemnine.
Odlok je bil objavljen v Uradnem vestniku okraja Kranj, št. 29 dne 14. decembra 1959.
Odsek za komunalne zadeve ObLO Kranj
»STORZlC«,  Kranj:  20,  21. in
22. januarja ob 15., 17.45 in 20.30 uri amer. barv. cinem. film »SA-VONARA«. — V glavni vlogi: Murlon Brando, Pa t rio ia Ovvens, Miiko Taka. Zaradi izredne dolžine filma cena vstopnic zvišana.
»SVOBODA«, Slražlšče: 20. januarja ob 17.30 in 1930 uri francoski film »KROJ A C ZA DAME«.
•TRIGLAV«, Prlmskovo: 21 i nuarja ob 19. uri franc. film »KROJAČ ZA DAME«.
»RADIO«, Jesenice: 21. m 22, januarja japonski barvni film »STREHA JAPONSKE«.
»PLAVŽ«, Jesenice: 21 < nuarja češki film »PETO KOLO«.
Žirovnica: 20. januarja ameriški barv. cinem. film SONCE ZOPET VZHAJA«.
Dovje - Mojstrana: 21. januarja nmer. barv. cinem. film »SONCE ZOPET VZHAJA«.
Bled: 22. januarja ob 20. uri .mer. barv. cinem. film »20 000 MILJ POD MORJEM«.
Radovljica: 21 januari.t ob 20. uri amer. barv. cinem. film »PLESALKE« ; 22.  januarja ob 20. uri
(Nadaljevanje s 1. strani)
pa so v povojnih letih kljub nekoliko zastarelim oblikam vidni in jih ni mogoče zanikati.
Kljub tej splošni ugotovitvi pa moramo ponovno poudariti potrebo po uvajanju sodobnejših oblik dela. Da so naša društva doslej res preveč vztrajala na klasičnih amaterskih dejavnostih, to se odTeža predvsem v številu sekcij društev. Leta 1956 so imela društva na primer 217 sekcij, lleta 1958 pa že 234. Tudi s številom vključenih članov ne moremo biti zadovoljni. Od skupnega števila 8391 članov je 3412 delavcev in uslužbencev, kar je od skupnega števila 34.000 zaposlenih na Gorenjskem komaj 7,9 %. To je dokaz, da j'e bila doslej skrb sindikatov za svoja društva premajhna, na drugi strani pa da po Svobode in kultuimo-pro-svetna društva z gojitvijo izključno klasičnih oblik kulturno-pro-svetnega amaterizma odvračala delovne ljudi iz svojih vrst, saj so Svobode priznavale za svoje člane samo tiste, ki so aktivno delali v eni izmed sekcij društva, tisti pa, ki se iz kakršnihkoli razlogov niso mogli vključiti v delo sekcij, so bali le njihovi podporni člani. Delo naših društev je bilo doslej vse preveč zaprto vase, obrnjeno navznoter ni dopuščalo širine, kar je imelo za posledico, da niso našla podpore niti pri sindikatih, ki bi morali biti najmočnejši rezervoar kadre za Svobode.
Drug problem, ki ga kaže omeniti, tje ta, da razpolagajo kultur-no-prosvetna društva z zelo slabimi materialnimi pogoji. Samo 15 društev ima svoje prostore v domovih Svobod in prosvetnih društev ter 18 v dvoranah zadružnih domov, vsa ostala pa gostujejo v najetih prostorih, 28 celo v prostorih, ki sploh nijso primerni za kulturno-prosvetno delo. Pa tudi mnoge izmed dvoran, ki jih društva imajo, so v takem stanju, da ljudi bdlj odbijajo kot privlačujejo. Zato se ni čuditi, če se ljudje zatekajo Taje v kinematografe in celo v gostilne. Tega se zavedajo t ud i društva sama, zato povsod močno težijo za gradnjo kulturnih dvoran. Pri tem pa ne smemo pozabiti, da so investicije za gradnjo dvoran zelo velike in nerentabilne, saj nam dvorane služijo le za nekaj prireditev ne leto. Orientirati bi se zato morali predvsem na ureditev klubskih prostorov ter knjižnic in čitalnic, kjer bi se ljudje lahko zbirali in izobraževali ob vsakem dnevnem času, takrat, kadar si to želijo in imajo čas.
Ker društva ne razpolagajo s potrebnimi finančnimi sredstvi za vzdrževanje zgradb na terenu, nekateri domovi iz dneva v dan propadajo. Zato je okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev priporočil, naj skrb za te domove prevzamejo občinski ljudski odbori. S tem bi tudi razbremenili društva, da bi se lahko bolj posvetila reševanju problemov kulturno-prosvetne-ga in vzgojnega značaja in bi prevzela le skrb za opravljanje teh objektov.
V odnosni do umetniških poklicnih ustanov bi društva morala presoditi, kaj je bolj koristno in rentabilno: ali šibka uprizoritev dramskega dola na domačem odru, ki doživi le eno ali dve ponovitvi, ali pa uporabiti razpoložljiva .sudstva za gostovanije ali obisk poklicnega gil eda! išča. Neposredna bližina Ljubljane in Kranja mudi za ttake obiske dovolj možnosti. Isto volja tudi za vokalno in instrumentalne koncerte. Pn>šeinovo gledališče v Kranju je -/.lasti v zadnjom letu začelo uspešno povezovati vso kulturno ustanovo in z organizacijo raznih gostovanj učinkovito prispeva k pestrejšemu
tal. barv. cinem. film »AIDA«.
»SORA«, Skofja Loka: 22   |BXU arja angl. činom, film »Gl.OHOKO SINJE MORJE«.
Domžale: 20. in 21. jami,iija italijanski film »LEPE, TODA SIROMAŠNE« II. doli 22. januarja ameriški barv. film »DIMNI SIGNAL«. Predstave ob sredah In četrtkih ob
18. in 20. uri, ob petkih |>a ob 20, uri.
Duplica pri Kamniku: 20   in 21
januarja jugosl. film »MALI ČLOVEK.     Predstav«    vsak   dan ob
19. url,
kulturnemu izživljanju delovnih ljudi.
Področje, ki smo ga doslej v delu kulturno-prosvetnih društev najbolj zanemarjali, je film in filmska vzgoja. Nič nam ne pomagajo pritožbe, da film odvrača naše ljudi od gledaliških predstav in da slabo vpliva na mladino. Vpliv filma je in bo iz dneva v dan večji, lahko pa ga usmerjamo v pozitivno smer s pravilno filmsko vzgojo. V okviru Svobod in prosvetnih društev bi zato morali formirati filmske klube, ki bi se povezovali s filmski krožki na šolah. Vzporedno s tem pa morajo kinematografski sveti, sveti za prosveto in kulturo in drugi samoupravni organi vplivati na kinematografska podjetja, da bodo izbirali in predvajali predvsem dobre filme, ne pa težila le za dobičkom. Kinematografski sveti, ki imajo po zakonu pomembne pristojnosti, so se še premalo uveljavili. Samo dejstvo, da je v letu 1958 obiskalo kinematografe na Gorenjskem 1,846.000. ljudi, kar pomeni, da je bil v tem letu vsak prebivalec 144trat v kinu, nalaga vsem političnim in družbenim organizacijam Ln kinematografskim svetom pomembno nalogo, da z vso resnostjo in odgovornostjo pristopijo k učinkoviti filmski vzgoja.
Tudi z delom, predvsem pa z vlogo glasbenih šol še ne moremo biti zadovoljni. Glasbene šole bi morale razširiti svojo dejavnost z odpiranjem oddelkov za odrasle in oddelkov za vzgojo pevovodij in dirigentov za ljudsko-prosvetno dejavnost ter s tem upravičiti svoj obstoj. Veliko pomanjkanje strokovnega kadra na splošno izobraževalnih in na glasbenih šolah ter reforma glasbenih šol, vse to zahteva ustanovitev STednje glasbene šole.
V razpravi po poročilu o kultur-no-prosvetni dejavnosti v okraju sita med drugim govorila tudi upravnik Mestnega muzeja Kranj Cene Avguštin in podpredsednik OLO Kranj Ivan Bertoncelij, in sicer o ■spomeniškem varstvu in spomenikih NOB.
Tovariš Bertoncelj je poudaril, da je spomenikom NOB treba posvetiti posebno skrb. Posamezni spomeniki, predvsem grobovi in grobišča borcev, so slabo oskrbovani in ohranjeni, zato so med drugim sprejeli tudi sklep, da jih v varstvo sprejmejo posamezne šole ali celo razredi, kar bo za učence tudi velikega vzgojnega pomena. Pokrajinski muzej za Gorenjsko, oziroma njegov oddelek za NOB, je pri zbiranju in obnovi dokumentov naše preteklosti odigral že pomembno vlogo. Na seji so sprejeli sklep, naj se njegova dejavnost v prihodnjo razširi tudi na zbiranje dokumentov povojne obnove in graditve domovine.
Pomemben faktor pri ohranjevanju spomenikov naše kulturno zgodovino, pa tudi pri vzgoji državljanov je dud i spomoniško-varstve-na dejavnost. Spomeniki NOB, pri-Todno znamenitosti, arheološki, umetnostno-zgodovinski in tehniški spomeniki so neizčrpen vir za estetsko vzgojo predvsem mladih, obenem pa lahko tudi bistveno vplivajo na razvoj turističnega prometa, Spi HflBnd '.ko-varstvena dejavnost pa je po svojem obsegu že prerasla zmogljivost okrajne 6po-meroiško-varstvone komisijo. Tudi muzeji no zmorejo več vseh teh malog, zato «e vse bolj postavlja v ospredje potreba po ustanovitvi Zavoda za varstvo kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Gorenjsko. Svet za prosveto in kulturo OLO jo ta predlog že sprejel.
Tesno povezana s spomeniškim varstvom je tudi muzejska dejavnost. Kljub izredno slabim pogo-jem, zlasti glede prostorov, se mu žeji na Gorenjskem pomembno uveljavljajo. Mestni muzej v Klanju in Pokrajinski muzej za Gorenjsko (oddelek za NOB) sta v bistvu le depo.j.1 muzej k,h predmetov in dokumentarnega gradiva, ker nimata razstavnih prostorov. Kljub temu je Mostni muzej sprotno kombinira! muzejsko in galerijsko dejavnost, s čimer priteguje čedalje Miti krog obiskovalcev. Razstave s področja umetnosti, etnografije, arheologije itd. so najbolj obiskano razstavo v Sloveniji.
V zadnjih letih so jo močno razvilo izobraževanje odraslih, zato jo
PIONIRU. MLADINCI!
Sankaški klub .-Triglav.- Kranj prireja med šolskimi počitnicami, v fiMvi od '..o. do 28. januarja,  MnkaJko lolo,
Pod strokovnim vodstvom se boste lahko urili na tekmovalnih saneh.
Zbor za vso, ki so zanimate za sankaški šport, je vsak dan od srede, 20. januarja daljo, ob 15. uri ob vznožju Smai jot no gore.
bilo to dejavnost treba ločiti od ostalih oblik dela kulturno-pi o-svetndh društev. V ta namen so bile ustanovljene Delavske univerze, ki že delajo, čeprav še nimajo zadostnih finančnih in materialnih pogojev. Prostori že postajajo ovira kvalitetnejšemu izobraževalnemu delu, zato bi morali občinski ljudski odbori že letos pripraviti vse potrebno za gradnjo delavskih domov. V ta namen se morajo občinski ljudski odbori povezati z vsemi političnimi organizacijami, sindikati in podjetji ter izkoristiti pripravljenost državljanov, predvsem mladine, za prostovoljno delo.
V prosvetljevanju in vzgoji igra pomembno vlogo tudi Okrajni zavod za napredek gospodinjstva, ki mora še nadaljo razvijati tista področja svoje dejavnosti, ki bodo odločneje vplivala na razvoj obratov družbene prehrane ter na kulturni dvig gospodinjstva ter gospodarjenja v družini. Uspešnost tega dela se bo pokazala predvsem v pomoči centrom za napredek gospodinjstva v občinah, servisnim službam, stanovanjskim skupnostim in splošno-izobraževalnim šolam pri uvajanju gospodinjskega pouka.
Druga točka dnevnega reda današnje seje je bilo poročilo o problematiki vojaških vojnih invalidov in udelžencev NOV. Vojaškim vojnim invalidom, njihovim družinam in družinam padlih borcev daje naša družba poseben poudarek. Temelji tega varstva so bili sicer ustvarjeni že v ljudski Tevoluciji, po osvoboditvi pa so bili kmalu uzakonjeni.
Pri ugotavljanju problemov vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV je treba upoštevati predvsem naslednja tri dejstva:
1. da udeleženci NOV trpe zaradi poškodb in izrednih naporov, ki se često odražajo tudi na njihovi delovni sposobnosti;
2. kot udeleženci NOV so mnogi prekinili šolanje, zapustili svoje strokovno delo in poklice, po osvoboditvi pa prevzeli razne odgovorne dolžnosti in s tem predstavljali najmočnejši steber našega gospodarskega in političnega razvoja;
3. zaradi novih dolžnosti, ki so jih morali opravljati po osvoboditvi, niso mogli nadaljevati prekinjeno šolanje, niti delati tisto, za kar so bili kvalificirani, čeprav bi večina rada nadaljevala študije ali delala v svojem poklicu.
Skrbi za vojaške vojne invalide in udeležence NOB je zato hreba v prihodnje posvečati še več pozornosti. Priznanje posebnih pravic zaradi udeležbe NOV ima predvsem ta cilj, da udeleženci NOV ne pridejo v neenakopravni položaj z drugimi, ki so bili v drugačnem položaju glede možnosti pridobivanja kvalifikacij in ki niso izpostavljeni zdravstvenim posledicam.
Na seji so sprejeli o toni vrsto sklepov, med drugim tudi, da mora oddelek za družbeno službe pri OLO v bodoče posvetiti posebno skrb poklicnih rehabilitacij oziroma prekvalifikaciji udeležencev NOV, ki so slabega zdravja in po-kreno vse potrebno, da dobijo ustrezno zaposlitev, in da morajo občinski ljudski odbori pripravil poročila o problematiki vojaških vojnih invalidov in udeležencev NOV v občini in jih predložiti ljudskim odborom v obravnavanj''
ZADNJI ŠPORTNI REZULTATI 0 V drugem kolu zvezno hokejske lige sta se Ljubljana In domača Crvena zvezda razšli v Beogradu | neodločenim Izidom 4:4.
+ Olimpijski kandidati ZDA v hitrostnem drsanju so imeli te dni tokmovan|e na olimpijski ste/i. NllIopUo |e okoli 10 drsalcev .
4) V tekmo vam ju za pokal evropskih košarkarskih prvakov je ljubljanska Olimpija na Dunaju prein.ig.il a Union Haben bei(|   s 14)83.
Nezgode
% M. K., 71-lotna upokojenka iz. Škofje Loke ,Je pudla in si poškodovala desno roko v ramenskem sklopu.
O Kolelar S. A. i/. Kranja je 18. januarja trčil I kolesom ob avtobus in dobil težje poškodbo na glavi. Prepeljan je bil v ljubljansko bolnišnico. (» M. M. i/. Kranja j.- padel pr| sankanju in si prebil zgornjo ust no o.
H A. P, i/ Kranja si je pri sekanju drv usekal v desni pr-stanec.
9 I. K  iz. Kranja si je pri smučanju zlomil levo nogo, f) l'rav   lako  sj   je   pri n nju F. K. iz Mavčič zlomil roko.
73
SREDA, 20. JANUARJA 1960
TELESNA KULTURA
»GLAS  GORENJSKE« 5
Z obiska po šolah na Gorenjskem
Šolska telesna vzgoja
Ocena nezadostno
Na prvem mestu pri šolski telesni vzgoji je treba omeniti akcijo za pridobitev zemljišč za šolska igrišča in urejevanje telovadišč. Na obisku po šolah smo opazili različna prizadevanja v tem pogledu. Lahko govorimo o izredni požrtvovalnosti in največji pripravljenosti, pa tudi o zanikrnosti pri reševanju tega vprašanja. Ponekod so upravitelji šol pripravljeni odstopiti za telovadišče tudi del svojega zelo majhnega vrtička, drugje pa je pri 2.000 kvadratnih metrih šolskega vrta komaj 100 kvadratnih m igrišča. Nekateri so napeli vse sile in pridobili za šolsko telovadišče lepe prostore v neposredni bližini šole, drugod so šolsko zemljišče pri šoli zazidali in ostali brez priročnega igrišča. Lepo je, če so pri šoli dobro urejene gospodarske naprave, vendar je nujno potrebno tudi urejeno šolsko telovadišče. Nekateri odrivajo igrišča daleč od šole, kot da je to nekaj, kar s šolo nima nikake zveze. Ponekod naredijo tisoče udarniških ur, drugje telovadba ni mogoča, ker je na šolskem travniku nekaj samokolnie, razmetano kamenje itd.
Od 126 šol na Gorenjskem jih je danes že 90 odstotkov, ki imajo zagotovljena zemljišča za telovadišča. To je lep napredek, posebno še, če primerjamo z letom 1957, ko je imelo zemljišča zagotovljena le 25 odstotkov šol. Najbolj pereči primeri v tem pogledu so v hribovskih šolah, kjer skoraj ni ravnega sveta. Tu se bodo morale za ureditev šolskih telovadišč v večji meri zanimati tudi občine, ker so šole same včasih brez moči.
telesno vzgojo. Društva, ki imajo razne prireditve v njej, jo atelno puščajo v neredu. V načrtu imajo na Blejski Dobravi, da bodo bližnji travnik pri šoli kmaiu preuredili v letno telovadišče.
V Bohiinjiki Beli v šoli nimajo telovadnice, peč pa bodo zgradi'.! letno telovadišče pred Mladinskim domom. Pri gradnji bodo sodelovali tudi pripadniki JLA. Tudi tu morajo uporabljati v slabem vremenu kar razred za telovadnico.
Malo boljše stenje je v Bohinjski Bistrici, kjer šola uporablja telovadnico tamkajšnjega Partizana. Telovadnica pa je nujno potrebna večjih popravil, tako da se bo pouk telesne vzgoje še naprej nemoteno razvijal,
V Cerkljah v kranjski občin: imajo zasilno telovadnico. Ce pa bi sedanje telovadišče vsaj malo uredili, potem bi bilo tudi to primerno za vadbo.
»Kje bomo imeli danes telovadbo?« so spraševali otroci učitelja. »Ven ne moremo, ker je silabo ■vreme 1«
»Kdaj bomo dobili telovadnico, kdaj primerno šolsko igrišče za raz»e športne igre?«
Vse to po vprašanja na marsikateri šoli na Gorenjskem, ki jih postavljajo otroci svojim učiteljem.
»Zakaj niso pri novi šoli napravi še telovadnice?«
Nihče ne ve nič točnega odgovoriti. Vsi se izgovarjajo na ene-9a ali drugega, toda pravega od-Sovora na. Treba bo začeti druge-Ce- Saj je danes telesna vzgoja v &°iah enakovreden predmet oste-hin. Premailo smo ji dosedaj posve-Ml pozornosti, zato je stanje telovadnic in športnih igrišč pri žoleh, Td*e« nekaj izjem, prav porazno.
S tem namenom, da ugotovimo, kakšno je dejansko stanje danes, s**a obiskali nekaj šol na Gorenjce«, imeli razgovore z učitelji tresne vzgoje itd. Marsikaj zanimivega smo videli in veliko smo ^i slišali.
Splošna ugotovitev je bila ta, da Pečina šol nima telovadnice, ali ^a gostujejo v dvorani, kjer se vr-5te tudi ostale prireditve   te a<li
KONČANO MLADINSKO PRVENSTVO NA RAVNAH
V nedeljo, 17. januarja se je na Ravnah končalo ekipno mladinsko prvenstvo v namiznem tenisu. Naslove državnih prva-*°v so osvojili mladinci ravenskega Fužinarja pred Mladostjo |e Kranja, benjaluškim Borcem l° Banatom iz Zrenjnniruj ter r,venske mladinke pred Trigla-v°ni iz Kranja, Odredom, Ljubljano in sarajevsko Slogo.
one organizacije. Nekje nimajo ob lepem vremenu tudi primernega prostora za telovadbo na prostem. Se in še bi lahko ugotavljali pomanjkljivosti. Najbolj žalostno pa je dejstvo, da tudi pri novih šolah, ki so jih zgradili pred nedavnim ne najdemo niti malo prosiora za telovadbo. Zgovoren primer so Draž-goše.
Sedaj pa poglejmo, kaj smo ugotovili in kaj si prizadevajo posamezna vodstva šol m krajevnih organizacij, da bi zboljšali stanje telesne vzgoje na naših šolah.
Osnovna šola v Begunjah nima telovadnice niti letnega telovadišča. V zadnjem času je uprava šole stopila v sodelovanje s podjetjem Elan in bodo za poletni čas izpraznili mali bazen v Begunjah in ga teko približali tudi učencem šole, predvsem neplavalcem.
Ne Bledu obe šoli uporabljata vse neprave in prostore TVD Partizane. Soli sami nimata niti prostorov niti potrebne opreme. Pouk telesne vzgoje je zelo okrnjen. Uporabljajo pa le nekatera zasilna telovadišča. Na Blejski Dobravi imajo pouk telesne vzgoje samo tak™t kader je lepo vreme. Šolska telovadnica je zaTadi splošne uporabe v samem kraju popolnoma neprimerna «a redno šolsko
ODBOJKARSKI TROBOJ
Pretekli teden so se srečale na Gimnaziji v Kranju odbojkarske ekipe Iskre, Ekonomske srednje šole in Svobode. V prvi tekmi je Svoboda odpravila brez težav Iskro v dveh zaporednih setih. Nato je po trdem boju premagala še Ekonomsko šolo in tako ▼ troboju zasedla prvo mesto. — Druga je bila Iskra, medtem ko je Ekonomska srednja šola iz neznanih vzrokov odstopila. Maja
Stoja na bradlji
V Devči je spet težava v tem, ker imajo v dvorani, kjer je šolska telovadba tudi razne druge prireditve. Uprav« šole pa si prizadeva, da bo v najkrajšem času, ko skopni sneg, uTedile bližnje letno telovadišče.
Sola v Dovjem ima za Tedno delo prav slabe pogoje. Telovadnice ni. V bližini šole pa je težko aajti primeren prostor, kjer bi lahko uredili telovadišče. Tisto ob Savi pa je preveč oddaljeno. Kljub temu, da je to ixrazito smučarski kraj, ima Mi ,samo 50 odstotkov otrok smuči.
Najnovejša in najlepša šola v Dražgošuh nima telovadnice. Grad-
Športna društva se precej poslužujejo šolskih telovadnic
hja telovadnice je v načrtu. K sreči ima šola svoj travnik, ki je zaenkrat kar primeren za telovadbo.
V Dupljah je spet nova šola brez telovadnice. Vseeno bodo tu veliko telovadišče na prostem dokončno uredili. V slabem vremenu in pozimi pa imajo telovadbo v gasilskem domu, ker tudi ni prav primerno. Iste ugotovitve veljajo tudi za šolo v Gabrku nad Skofjo Loko.
V Gorenji vasi imajo šolski otroci redno telovadbo v domu Partizane. Telovadišče ob domu je še neurejeno. S skupno akcijo šole in društva Partizan bodo tudi to uredili. Seveda pa je tu še druga težava, nimajo niti strokovnega učiteilja za telesno vzgojo, ker ni plučaj samo na tej šoli. Na splošno smo ugotovili, da po šolah primanjkuje tudi strokovnega kadra. Saj na večini šol poučujejo telesno vzgojo kar razredniki, ali pa imajo za to nastavljenega honorarnega telesnovzgojnega delavca.
V Goricah v kranjski občini je šola brez telovadnice in brez vsakega igrišča, tako de ije tu pouk telovadbe onemogočen. Vseeno pa imajo možnost, da zgradijo igrišče za gasilskim domom v Goricah.
Sola v Gorjah je prav tako brez lastnih telesnovzgojnih naprav. Uprava šole je sklenila, da bo sodelovala s TVD Partizanom. Kakor v mnogih drugih krajih je žalostno to, da tudi tu služi telovadnica mnogim drugim potrebam. Skratka ni v zadovoljivem higienskem stanju.
V Gorjušeh imajo telovadbo kar v učilnici. Imajo pa lepo okolico, kjer bodo lahko v kratkem uredi'.i telovadišče. V Hotavljeh šole gostuje v zadružnem domu. Lahko pa uporabljajo za telovadišče prodor pred domom. V Hrušici nad Jesenicami nimajo prav nobenh prostorov niti pogojev za pouk t«-!e?ne vzgoje.
V Javorjih nad Skofjo Loko bodo mali vodnjak spremenili v bazen. Uredilli pa bodo rudi igrišče za odbojko in rokomet.
Telovadba na osnovni šoli v Ko-YOrju je prav v neugodnih pogojih.
Tu imajo lep prostor, kjer urejujejo telovadišče, medtem ko so igrišče za rokomet uredili s prostovoljnim delom. Prostore, ki jih sedaj uporablja mladina, pa bodo kmalu preuredili v telovadnico.
Ko smo ugotavljali, da imajo skoraj vse osnovne šole športne objekte v zelo sGabem stanju ali pa jih sploh nimajo, smo ugotovili, da je pri gimnazijah in nekaterih strokovnih šolah stanje le nekoliko boljše, čeprav še ne povsem zadovoljivo.
Lepo imajo urejen pouk na kranjski gimnaziji, kjer imajo celo dve telovadnici in v njej gostujejo celo razna športna društva. Prav tako je na gimnaziji in na osemletki na Jesenicah. Za lami nič ne zaostaja Srednja tehnična tekstilna šola, saj je z novim šolskim poslopjem dobila tudi sodobno urejeno telovadnico, katere se poslužujejo tudi druge šole Ln celo športna društva. Slabše pa je stanje s telovadbo na osemletki »Lucijana Seljake« v Stražišču. Tu učenci gostujejo v telovadnici Partizana Stražišče. Težave imajo tudi v tem, ker telovadnico ob nedeljah uporabljajo za plesne vaje. Ob ponedeljkih je še nepospravljena in je zato pouk nereden. Poleti pa učenci te šole uporabljajo za telovadbo igrišče Mladosti.
Prav tako nimajo telovadnice vajeniške šole v kranjskem okraju in so vezane le na lepo vreme, ali pa imajo telesno vzgojo v obliki športnih dnevov.
Za pouk telesne vzgoje so prikrajšani tudi licenci Industrijske kovinarske šole Iskra iz Kranja, vendar so si sami izgradili rokometno igrišče.
Iste ugotovitve veljajo za ostale industrijske in njim sorodne šole.
Skratka še enkrat lahko ugotovimo, da teko ne moremo več naprej. Treba bo resno pristopiti k delu in stremeti za tem, da bo radi šolsko telesne vzgoja dobila odgovornejše mesto.
MILAN ZlVKOVlC
V H S T 1
SKOKI NA 50-METRSKI SKAKALNICI V PLANICI
V nedeljo, 17. januarja so bile na 50-metrski skakalnici v Planici medklubske tekme v smučarskih skokih, ki se jih je udeležilo nad 30 tekmovalcev. Zmagal je Slivnik z Jesenic, 2. Gorjanc (Triglav Kranj), 3. Rogelj Ljubljana). .
VRHANOV SMUK NA JEZERSKEM
V nedeljo, 17. januarja je domači smučarski klub priredil tradicionalni Vrhanov smuk, ki so se ga udeležili le smučarji z Jezerskega. Najboljši čas je dosegel mladinec Frantar, član mladinske  drž. reprezentance.
TEKMOVANJE  ZA »ZLATO PUŠČICO«
V minulem tednu so vse strelske družine na Gorenjskem pričele s tekmovanjem z zračnimi puškami za »Zlato puščico«. Najprej bodo družine izvedle družinska prvenstva in tisti, ki bodo na teh tekmovanjih dosegli predpisano normo, se bodo lahko udeležili še občinskega prvenstva za »Zlato puščico«, na kar se bodo zmagovalci lahko udeležili še okrajnega prvenstva, na katerem bo zmagovalec prejel najvišje strelsko prehodno odlikovanje Gorenjske — »Puško narodnega heroja Iva Slavca-Jokla« ki ga je lani osvojil Bojan Svetlin iz Javornika pri Jesenicah. Zmagovalci okrajnega tekmovanja se bodo udeležili še republiškega prvenstva, ki bo aprila letos v še nedoločenem kraju v Sloveniji. -an
1 MILIJON  KROGLIC SKOZI ZRAČNE puSke
V četrtek popoldne je imel Okrajni strelski odbor Kranj svojo redno sejo, na kateri so razpravljali in sklepali o letošnjih občnih zborih in pri tem ugotovili, da so bili uspešno izvedena v 41 družinah, le v Mošnjah in Dovjem-Mo j strani ga niso uspeli izvesti. V tem mesecu bodo občinske strelske skupščine še v Radovljici, na Bledu, in v Skofji Loki, medtem ko sta bili v Kranju in na Jesenicah že izvedeni. Okrajna skupščina pa bo 28. februarja v Kranju. Nadalje so ugotovili, da so Strelske družine na Gorenjskem v minulem letu porabile preko en milijon svinčenih kroglic za zračne puške, kar ni malo, oziroma je dokaz, da je bilo njigovo delo uspešno. Sprejeli so tudi proračun za letošnje leto v višini 1 milijona 600 tisoč dinarjev. Ce pomislimo, da je na Gorenjskem v 43 strelskih družinah 4500 aktivnih članov, potem lahko ugotovimo, da strelska organizacija troši najmanj finančnih sredstev na posameznika od vseh ostalih vej športa na Gorenjskem. Nadalje so še sklenili, da bodo ustanovili občinske strelske odbore še v Tržiču, v Bohinju, v Zireh in v Železnikih, do junija letos.
-an
'»••c Aiimov 25
3
eklene kletk
»Vač kot milijon,« |e od v miki R. Dcinerl. »A to 5* niso vsi.« »Pa misliš vse te ljudi preverjati, Daneel?« »To bi bilo oMM nepraktično, Elijah.«
»Poslušaj  me,  Daneel,  rs)  prebivalci  Zem.I|e  »o na  ta  ali oni '« medievallstil. Komisar, Jeiste, pa tudi Jar »em. Poqle| samo v ^>m'»*r|eve . . .« (hotel jr reči naočnike, pa se je spomnit, da morajo l*DlvalciJ Zemlje drug druqeoa ščititi, torej mora on v tem primeru lt1li konilsar|a). Zakl|učU Je stavek: »Okrase na očeh.«
»Da,«  je rekel R.  D»n»»el,  »opazil  sem  |lh, a sem mislil, da |e ^"'d.i nespodobno govoriti o njih   Takšnih okrasov nisem videl pri r»9ih prebivalcih Mašta.«
Vioentkl so »Ho staromodna  stvar.i "Pa so vsaj koristni?«
na1ey je hitro rekel: »Kako vi vendar sestavil tale apisek?« ^     stn>|   |e  delal   rame.   Irena   |e  stroj  samo naravnati  tako, da ~*težl posebno vrito zakonikih prmtopkov. Naravnal sem ga tako,
' le bele>il vse primare neredov, v katerih io l|ud|e negodovali I <>l' robotom. Drugi »lro| je prellstoval vse mastne časopise In be-••H kmetu livtlh, ki »o d.ijali slaba Izjava o robotih ali o l|udeh / ■ ''a,l»i|ih Svetov. Zares |e čudovito, koliko Je mogoče opraviti na način v trah urah, čeprav sem rhlral podatke za minulih petln-. V,1is»l  let.   Str..j   )r   avtomatično   1/ključH   imena   vseh  listih,   ki so
* »»mrli.,«
(,j   "Zakaj me čudiš? Menda imate tudi vi na Zunanjih Svetovih
''k<" onske  selektorje"-v    Vved.t  jih imamo in zelo različne. Zelo napredne modele. Ili<|n,,»i niti eden ni tako velik in kompleksen, kol tal«' v,is. Vedeti x 'J'11* namreč, da niti največji Zunanji Svet nima toliko prebi n'j '"''v kot eno i/.nied vaših Mest, zato nam tako veliki stroji * »iti potrebni
•liilrv je vprašal: »Ali si bil kdaj na Aurori?«
*Ne,■■ je odvrnil It. Daneel. mene so konstruirali na Zemlji.«
Kako pa poleni veš, kaj Imajo n.i  /uiiiinjib Svetovih?-
»To ti mora biti vendar jasno, partner Elijah. Vse kar vem, mi je posredoval pokojni dr. Sarton. Torej je čisto jasno, da sem preskrbljen z vsem, kar zadeva Zunanje Svetove.«
»Zdaj razumem. Ali ti lahko ješ, Daneel?«
»Mene hrani nuklearna energija. Mislil sem, da to veš.«
»Seveda vem. Nisem te vprašal, če moraš jesti, marveč, če moreš? Ali lahko daješ hrano v usta, žvečiš in goltaš? Mislim, da je to pomembno, če moraš ponazarjati človeka.«
»Vem, kaj hočeš vedeti. Da, prav lahko izvajam mehanično opravilo žvečenja in goltmja. Moja zmogljivost je, kajpada, omejena in prej ali slej moram hrano, ki jo pogoltnem, odstraniti iz prostora, ki bi ga lahko imenoval svoj želodec.«
»Prav. Hrano boš lahko odstranil, ko bova prišla v stanovanje. Stvar je v tem, da sem lačen. Nisem obedoval in hočem, da boš /. mano. ko bom jedel. Kar tako pa tam ne moreš sedeti. Moral boš jesti, da ne boš nase pritegnil pozornosti. Ce torej lahko ješ, pojdiva.«
Sekeijske kuhinje so bile v vsem Mestu enake. Se več, Bale.v .je bil pogostokrat po službenih opravkih v VVashlngtonu, Torontu, Los Angclesii, Londonu. Budimpešti in videl je, da so kuhinje tudi tam enake. Morda je bilo v srednjem veku drugače, tedaj no bili tudi jeziki drugačni in prav tako način kuhanja. Dandanes pa so kvaščevi izdelki enaki od Shangaja do Taškenta in od VVashingtona do Buenos Airesa: kakor tudi angleščina ni več angleščina Shakespearea ali Churchilla, marveč združba vseh jezikov, ki jih govorijo na vseh kontinentih — /. malenkostnimi modifikacijami celo na Zunanjih Svetovih.
Toda brez ozira na jezik in kuhanje, so obstojale še druge podobnosti. Kuhinje so imele vedno nek poseben, nedoločen vonj. V njih je bila vedno trovrstna linija, ki se je počasi pomikala in se oh vratih razhajala v tri posebne trakove. V kuhinjah je bilo vedno slišati govorjenje, premikanje, ostro udarjanje plastika oh plastik. Ves prostor se je bleščal od imitacije lesa, dobro (Slikanega, od svetlih in gladkih ini/nili ploskev, in v zraku je  vedno  lebdela  gotova  količina pare.
Bale.v se je počasi pomikal I vrsto naprej (nikoli se ni bilo mogoče izognili vsaj desetminutncniu čakanju) in rekel R. Da-neelu:    Ali se moreš nasmehniti?"
It. Daneel je strmel v notranjost kuhinje s hladnim zanimanjem in je odgovoril: »Nisem te razumel, Elijah.«
-Zanimalo me je le, če se lahko nasmehneš?« Bale.v je šepetal.
R. Daneel se je nasmehnil. Grimasa je bila nenadna in nenavadna. Ustnice so se mu zavihale navzgor in okrog vogalov se je koža nabrala v velike gube. A smejala so se samo usta, ves obraz pa je bil nespremenjen.
Baley je odkimal: »Ne bodi hud, R. Daneel, toda nasmešek te ni niti malo polepšal.«
Zdaj sla bila že pri vhodu. Druga za drugim so ljudje metali kovinske žetone za večerjo v zarezo ob vhodu. Nekdo je bil izračunal, da more dobro urejena kuhinja nahraniti v eni sami minuti dvesto ljudi in da pri tem ne pride do neredov, do prerivanja in neenakih porcij. Izračunali so tudi, kako dolga vrsta je potrebna za maksimalno uspešnost in koliko časa gre v izgubo, če kdo zahteva posebni obrok.
Zaradi tega je veljalo za grobo kršenje lepega obnašanja, če je kdo na tak ali drugačen način izigraval kuhinjske zakone. Ljudje so vedno negodovali, če je kdo zahteval osebno postrežbo, kakor sta to storila zdaj Balev in II. Daneel, ko sta pokazala dežurnemu reditelju posebno dovoljenje.
Jessie, ki je bila prej dietetski asistent, je to pojasnila Ba-levu.
»Takšna posebna dovoljenja nam vse zamešajo,« je rekla. »Ponovno moramo preračunavati, koliko hrane gre v posebni obrok in koliko inventarja smo ob tem uporabili. Potem je treba napisati o tem še posebno poročilo. Razen tega moramo vedno primerjati poročila iz. vseh Sekcij, da lahko ob vsakem času kontroliramo zaloge hrane. Vsak teden moramo pisati posebno tedensko poročilo. In če prekoračiš mejo, si vedno sam kriv. Nikoli krivda ne zadene Mestno upravo, ki izdaja posebna dovoljenja vsem svojim sorodnikom in njihovim prijateljem. Ce pa rečemo, da nimamo v kuhinji nič razen menuja, pa vpijejo. In vedno se znašajo na strežno osebje. ..«
Balev je torej natančno vedel kako in kaj, zato je tudi razumel, zakaj ga je strežnica tako strupeno pogledala. Hitro je zapisala nekaj podatkov. Matično sekcijo, poklic, vzrok, zakaj se hrani v drugi kuhinji (tu je Balev dejal, da zaradi »službenih opravil« — zares neprijeten razlog, toda brez prigovora sprejet). Potem je z. jeznimi kretnjami zložila listek in ga dala v posebno skrinjico. Elektronski sektor je sprejel listek, ga pregledal in sporočil informacije naprej.
Strežnica se je obrnila k R. Daneclu.
Bale.v je vedel, da prihaja zdaj najhujše. Rekel je: »On je moj prijatelj iz drugega Mesta.«
Gradnja ladje
Nekdaj je bila gradnja, ladij kaj enostaven posel: človek je izdol-bel deblo ali spojil nekaj vej, se od obale odrinil z dolgo palico in, če mu je bila sreča mila, prispel tja, kamor je nameraval. S časom pa je ladijski graditelj napredoval, proizvodni proces izgradnje plovnega objekta je postajal vse bolj zamotan. Danes ladjo gradi nekaj tisoč ljudi, mnogi izmed njih se med seboj niti ne poznajo. Število sestavnih delov ladje nihče ne prešteje. Teza pa znaša nekaj tisoč ton materiala. Na Reki, v Puli in Splitu imamo naše največje ladjedelnice in so vse tri sposobne konstruirati in zgraditi ladje, kakršne naše predvojno ladjedelništvo ni zmoglo. Ladjedelnica »3. maj« na Reki je največja in je prva pričela graditi prekooceanske ladje.
Ko se pojavi domači ali inozemski kupec, najprej postavi zahtevo: »Potrebna mi je taka in taka ladja, za te in te namene, take velikosti, take tonaže, s tem in tem pogon-
nem trupu, oziroma na vseh jeklenih delih ladje. Strojni oddelek projektira namestitev strojev, odredi, kateri pomožni stroji so potrebni, naročuje glavne stroje itd.
Medtem ko tovarne na raznih straneh naše države pričenjajo pripravljati svoj obol prekooceanske ladje, načrti in naloge za izgradnjo odhajajo od priprav k proizvodnji, ki se sestoji iz ladje-delniškega, strojniškega, strojno-montažnega, opremnega in elektro-oddelka. Šele sedaj se prične prava graditev ladje. Modele, napravljene po načrtih, povečajo do naravnih oblik in nato prerisujejo na pločevinaste plošče. — Vse to potem režejo, zvijajo, ravnajo, vrtajo itd. V tem času v ladjedel-niškem inštitutu v Zagrebu ali v inozemstvu raziskujejo vsa svojstva ladje, s pomočjo modela, zgrajenega točno po načrtih projektivnega oddelka ladjedelnice. V predmontaži sestavljajo posamezne dele, težke po  10 ton. —
TONE SVETINA
LOVČEVA HČI
Riše Milan Batina
22.
Vsedel se je na gamsa in čakal, da se poleže besnenje neba. V debelih curkih je lila voda prek zavetja. Nekje spodaj so v nevidni soseščini bučali hudourni slapovi in hrumeli v dolino.
Ko se je neurje malo unosio, je od mraza drgetajoč po vsem telesu zapustil votlino in se z gamsom na hrbtu spopadel s strmino. Do kože premočen je kmalu priplezal na opuščeno lovsko stezo, ki je vodila po vrhu Medvedjih peči. Tipaje se je s trudnim korakom počasi in previdno vračal skozi odurno sivino nazaj proti bajti.
23.
Tik nad osrednjim skalnim stebrom, pa mu je nenadoma zastala noga. Obstal je okamenel v tesnobi in presenečenju. Ob okleščenem viharnem drevesu je na robu prepada negibno ležalo dekle, kakor mrtvo. Videti je bilo, da je padla čez strmi skalni skok, porastel s spolzko travo.
Vrgel je gamsa na tla, se sklonil in jo obrnil. Zgrozil se je — Minka! Lovčeva hči! Mrtva, je pomislil. Sklonil se je k njej. Srce ji je še rahlo tolklo, v obraz pa je bila smrtno bleda in oči je imela zaprte.
»Kaj naj storim z njo?« ga je zaskrbelo.
24.
Toda rešiti jo mora! Gamsa je skril v bližnjo smreko, se vrnil, in vzel dekle v naročje. Preden se je v mrakobno sivino zajedla noč, je ves zasopel in prepoten prinesel dekle iz najhujšega prepadnega sveta. Na opolzki stezi so mu klecale noge, roke so mu lomili krči, on pa je vztrajal in jo nosil naprej, včasih počival, in jo spet nosil, kakor zaklad. Neskončno srečnega se je počutil vedno, kadar je zrl v njen bledi, lepi obraz. Želel si je samo, da bi se odprle njene tople, žametne oči-
Ze ves mesec vsi radioamaterji sveta iščejo dva Francoza iz Maroka, ki sta pred štirimi meseci odplula iz Kasablanke proti Tahi-tiju na malem čolnu, ki sta ga sama izdelala.
Obadva, 40-letnl Daniel Person in 31-letni Andre Chartier, sta se poslednjič javila iz Paname nekemu radioamaterju, ki je bil z njima v zvezi od prvega dne njunega potovanja. Od tedaj pa ni bilo nobenega glasu več. Njihovi starši so naprosili vse radioamaterje sveta, da bi navezali stike z radioamaterji na področju otoka Gelapagos in na kak način našli sled za izgubljencema.
»Moj mož ni nič posebnega, toda ljubim ga, če me preseneti s kakšno malenkostjo . ..«
V ladjedelnici
skim sredstvom, nosilnosti te in te . . .!« V stekleni vetrini v >3. maju« si lahko ogleda različne modele ladij in izbere enega izmed njih po svojih potrebah. Ce je kupec šo nadalje zainteresiran, je na vrsti projektivna pisarna. Tu napravijo novi načrt tako imenovani generalni, ki je zelo natančen, in •sicer v merilu 1 : 100. Tu ustvarjajo prihodnje linije plovnega objekta, od katerih zaVise vsi deli ladje, riiena stabilnost in brzina ter njegov estetski videz. — Od teorije je treba preiti k praktičnemu delu. Dimenzije in osnovne karakteristike ladje pošljejo lad-jedclniškemu inštitutu, kjer po načrtih graditeljev izdelajo model Iz voska. Oddelek za ladijsko strukturo je zadolžen za delo na jekle-
Zerjavi te predmontirane dele prenašajo na navoz, kjer počasi Taste ladja. Tu gre delo spet po vrsti: delavci na navozu pričakajo na dele in jih vgrajujejo v trup ladje. Daleč od navoza, v mali delavnici, dva delavca gradita miniaturno ladjo, ki bo kasneje krasila vitrino v upravi ladjedelnice. Vse je tako kot na originalu, samo mnogo pomanjšano. Montiranje krmila in montiranje strojev in nadgradnje prištevajo že kasnejšim fazam gradnje ladje. Sledijo zadnje kontrole. Dolga je še pot do poizkusile vožnje, dosti je še dela.
Ce bi en človek gradil prekooceansko ladjo in bi pri tem znal opravljati vsa dela, ki so potrebna pri gradnji ladje, bn za ta posel porabil polne štiri stoletja.
H-bomba je padla.■.
Leto dni je minilo, odkar se je končala vojna, katastrofalna vojna, ki je trajala samo en dan. V tem edinem dnevu vojne s hidrogeo-skimi bombami so vrgli na teritorij Združenih držav Amerike 1500 megaton nuklearnega orožja. Bombardirali so 70 mest, seveda z vsemi glavnimi Instalacijami in atomskimi centri. Računajo, da je v tem dnevu zaradi direktnega delovanja H-bomb preminulo okrog 23 milijonov prebivalcev: torej v enem samem dnevu vsak sedmi prebivalec! Po bombardiranju jih je za strašnimi posledicami radioaktivnosti, za lakoto, ranami in samouboji umrlo še mnogo več. —
V prvi polovici letošnjega septembra bo v Varšavi mednarodna filatelistična razstava kot osrednja pim-ditev v okviru proslav 100-letnico prvo poljske poštne znamke.
Udeležbo je prijavilo doslej 34 dežel, organizatorji razstave pa so prejeli tudi 520 prijav posameznih zbiralcev.
Jugoslavija, Islend, Gijana in Nigerija bodo razstavile znamke, ki j ili imajo trenutno v prometu, Finska pa vse dodatne znamke in barvno posnetke lanskih in letoš-
njih izdaj. Bolgarija pripravlja vse povojne serijo znamk z motivi ll življenja dežele, Vietnam zbirko znamk, izdanih po revoluciji lote 1945, ZDA bodo pokazale najnovejše pridobitve v poštni tehniki, zgodovino pisemskega nabnulnika, poštno kočijo iz prejšnjega stoletja itd.
Indi)sko filatelistično društvo bo to pot prvič sodelovalo na mednarodni razstavi, čopr&v deluje žo 67 let. Med drugim bo pokazalo tudi kajifO »Ročno tiskane znamko Indijo«. Poljaki pripravljajo novo serijo poštnih inamk, ki jih bodo izdali o'b 100-letnici prv« poljske poštne ena.mke.
r
Arhiv Maksima Sorkega
V zborniku -»Dopisi inozemskih pisateljev Gorkomu«, ki ga je pn-1»! a vila za izdajo Akademija znanosti v Sovjetski zvezi, jo objavljeno več kot 400 pisem inozemskih pisateljev, namenjenih Maksimu Gorkemu.
Večina pisem, datirana od 1900 do 1936. leta, bo prvič dostopna ši-lokenui krogu bralcev. Tematika pisem piscev iz 23 držav sveta je nenavadno široka. To so pisma o družbono-političnih in kulturnih dogodkih v svetu.
Aibiv Makvimu Gorkoga ivi samo zakladnica, ampak tudi znanstveno-I 1/ s k ovalna ustanova. V njem je več kot 2500 rokopisov Gorkoga, skoro vsa njegova ust var jalna del,i, 9000 njegovih pisem in 40 000 •p,sem, ki so bila zanj odposlana.
ANEKDOTE
V.
Ko je bil sloviti slikar Se-ganttni 'se mlaj, je moral dehti kot pomočnik pri malo nadarjenem, a telo domišljavem slikarju, z imenom Tettamanzi, ki ga je nekega dne vprašal:
»Hm, to bi ti bilo všeč, če bi bil tak slikar kot jaz! K*j bi počel v tem primeru?*
»Jaz?* je odgovoril Segan-tini, »jaz bi skočil skozi okno!*
Hajduki so junačili in juna-čili, da se Turki niso počutili niti podnevi varne, kaj šele ponoči. Pa je pasa zategadeli zapovedal, da nihče ne sme zvečer brez svetilke na ulico.
In je straža zaustavila slo-kega moža:
»Stoj! A, flero, ti si! Kje imaš svetilko, a? Kaj ne veš za pašino odredbo?*
»E, bratje! Vem, vem,* je dejal in  jo izpod  ogrmajala
pomolil stražarjem pod nos.
In se stražarji nemalo začudijo. »Pa, kje imaš svečo?* se je eden znašel iz zadrege.
»E, bratje! Kdo je rekel le besedico o sveči, a?* se je po-stai'il Ifero.
»Sveča mora biti, da veš,* so ga poučili. »Ce te dobimo še enkrat brez — veš, kaj te čaka . . .*
Drugi večer zaustavijo spet človeka v temi.
»Spet Hero!. . . Zakaj nimaš svetilke?* ga nahrulijo.
»Kdo pravi, da je nimam, a!* se postavi Hero po robu.
»Tu je.*
»Pa sveča?*
»I.ej ga, le j! Zakaj pa prižgane nrmaš?* se čudijo stražarji še bolj.
»Ne zamerite ... O prižgani sveči niti govora ni bilo,* ;<A je zavrnil Hero skromno.
Koliko, nihče ne ve. Nuklearna vojna je bila strašnejša od najbolj pesimističnih predvidevanj. — V Saind-Louisu je 1959. leta živelo 900.000 prebivalcev. Po enem letu, ko sta dve H-bombi zrušili to lepo
novo priznanje filmu »hirošima ljubezen moja«
Po pTejomu II. nagrade na festivalu v Canessu 1959. leta jo francoski film »Hirošima ljubezen moja« v režiji Alaina Resnaica dobil v teh dneh novo veliko prizmi jo v Belgiji. Združenje filmskih kritikov v Briislu je dodelilo filmu prvo nagrado kot najboljšemu filmu v letu 1959. letu. Za to nagrado je konkuriralo okrog 400 filmov z največjimi »umetniškimi in etičnimi kvalitetami«'.
odkritje dvfm novih izotopov
v moskovskom centru za nuklearna ra/.iskavanja so odkrili dvo novi vrsti antimonovlh i/.otopov z atomsko težo 112 ln 114. — Nova Izotopa im.ita zelo kratko dobo trajanja.
kdaj so se PRVIČ pojavili kazalci za MINUTE i\ sekunde?
\ekda| so ljudje menili, da so minute tako neznatne, da sploh 111 vredno, da se jih meri. Človek Je živel mirno, lagodno in na 11 |e govlh urah, sončnih, vodnih m peli, ni bilo posebnih o/načb /a minuto. Solo v začetku 16. stoletja so se na številčnici uro po|avill kadit i M minule, v začetku 19. stoletja pa tudi /a sekundo.
v vsaki družini ptica pevka
V malem mestecu Makaiskoga /agoi v Bukvi, ima |o jnav <|o-tovo v vs.iki d ni/i-ni nekaj ptic pevk liščkov, ki v tem mestu zamenjujejo golobe. Liščki svobodno letoijo po mestu. Vsak nosi svx)|o o/.nako tako, da lastniki vodo, komu pripadajo. Meščani imajo ptice v kletkah, ki so vidno odprte. V začetku imajo seveda zaprto in jih na poseben način prilagajajo novemu načinu življenja: da svobodno odidejo iz kletke :n da se tinti vračajo vanje.
mesto, jih je ostalo le še 17.000 — 833.000 jih je torej pomrlo. Ali bodo te ledine še kdaj zelene? — Neki biolog trdi, da bodo šele čez nekaj stoletij. Kako bodo ti redki preživeli ljudje živeli naprej?
Vse to nI izmišljeno. Vse to "je resnica, razen nečesa: bombardiranja. Ce bi se to zares zgodilo, ne bi bila niti ona stvar la/.na. Vse to so v daljši obliki napisali učenjaki ne zaradi fantazije, pač pa zaradi humanosti: opozoriti državnike na posledice nuklearno oborožitve. Se nekaj: tekst so najprej objavili v Ameriki.
SVETLOBNI ZIDOVI NAMESTO ELEKTRIČNIH ŽARNIC
Po trditvah ameriških strokovnjakov v zgradbah prihodnosti ne bo več električnih žarnic. Namesto njih bodo zidovi sami predstavljali izvor svetlobe, ki bo zelo prijetno osvetljevala notranjost prostorov. Razen tega ne bo več obstajala nevarnost kratkega stika, pa tudi na električni energiji bodo mnogo prihraniild.
Poskusi so pokazali, da dodatek svinca fosforju znatno pojača njegov svetlobni efekt. — Ameriški strokovnjaki so proizvedli posebne vrste tapet, prevlečenih s tankim slojem fosforja, mešanega s svincem. Ce se v te tapete inducira električno strujo, dajo zelo prijetno svetlobo.
ŠAHOVSKA RAZSTAVA V LEIPZIGU
Ob priložnosti 14. šahovske olimpiade, 16. oktobra do 9. novembra letos, bo v Leipzigu pod naslovom »šah skozi stoletja« zanimiva razstava šahovskega materiala zgodovinskega in umetniškega značaja. Razstava bo nudila pregled zgodJ-vine šaha kot tudi razvoja in posebnosti same šahovsko igre.
SOVJETSKI ORNITOPTER
Letala po vzgledu ptic, z gibljivimi krili, vabijo prodrznože ^c stoletja. Sedaj se z njimi ukvarja sovjetski tehnik in poizkusmi p'" lot Dimitrij V. Iljin. Pravi, da ho dal motor za tri tonske moči njegovemu letalu vzgon 21 m/kg iB mu omogočil polete s hiti ost jo 100 kilometrov na uro.
20.000 ljudi j,- med nedavnim hitelo k /namenili ( hedddr|evl globeli v Švici občudoval Rudija Oin<uikow\ky |a, plesalca na >ic i l'i epiei'kal i I .'.I mehov (|li>link prepad / /ave/.uiiml o/1111 je dr/ni o si t>re/ mimere, toda C >m,u?iko\vsk > |,- i/vrsil to nalogo ^ prešerne II ji\•> gotovostjo. Za to MM) metrov dolgo pot    |e porabil natančno /I mliiid
9902^7