Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Klagenfurt VESTNIK Izhaja v Celovcu Erscheinungsort Klagenfurt Posamezni izvod 7 šilingov mesečna naročnina 25 šilingov celoletna naročnina 250 šilingov za Jugoslavijo letno 5000 dinarjev P. b. b. LETNtK XLH. CELOVEC, PETEK 13. MAREC 1987 ŠTEV. 11 (2318) Koiitto vetja beseda koroških potitikov? Razpravo o Jvo/ezičnem šo/.sfvt; po.sfo/o z Jnevo v Jo;; Jo// oJ.snrJ-no. VoJ^fvi oJeJ ve/iAiJ sfronA v Jeze/; z v^o vnemo prevzemofo orgnmenfe in ;'Jeo/og;/o AorošAego A/eintofJien.sfo h; ^voJoJn/oAov. F.soA .ST h;Aro /z trte zvit orgnmenf /im je prav;', Jo „Mfeme//i/'o foAo-Jnenovon; AorošA; peJogošA; moje/. Prav roč /iJ o e moti, Jo /;';;;o N//D J; PP Ar femtt iz srca ap/avJirafa. Ne samo to, očitno /on.siron napoj N/eine Zeifnng z Joe & J. /9J7 no ravnafe//a žifro/.sAe //oJ^Ae šo/e /o poJpreJ.seJ;;;Ao Z.SG NoAovico Jo/e zgovoren JoAoz, Jo fnJi šo/sAo oJ/o.sf v .sroji/; infer-;;;/; poroči/iJ operira z argumenti, Ari .svo o /;7; Ji/i Jo z Jo/ vo/eni /e v AoAem g/os;'J; AorošAego //eimof-Jiensfo. G.sreJ;;p orgonizoci/; AorošAiJ .S/ovencev Jo.sfo profi foAim poJfi-Aovon/em poJvze/; v.se AoraAe in zofo zoJfevomo, Jo se s'o is A o oJ/o.sf Ji.sfoiieiro oJ p;'.so;;/o N/eine Zeifong (če poroči/o sp/o/; Je/on-sAo oJ.sfo/o/ o/i po sproži proJ oriorpii/eoij tega poročiio Ji.sci-p/in.sA; po.sfopeA. /VopaJ na /ŠMAovico /e v Ji.sfv;; noJo//evon/e šo/sAe Aroropoo/e profi Jro/ezičoi/ii ;;čife//e;n in Jvo-/ezičnim rovoafei/eoi prof v sn;;.s7o JeimofJiensfovsAe zoJfeve „.s/o-ven.sA; učite// zo s/osen.sAe ofroAe, nemšA; učite// zo nemšAe oiroAre". Zo/;fevo;;;o tore/ oJ Jefe/nego šo/sAego sveto po/os;;;7o.' o/i to poroči/o oJ.sfo/o? Če /o, ArJo ga /e /iopi.soi? VoJ.sfvi o Je/; ve/;A;7; yfrooAr v Ježe/i sto v šo/sAem vprašau/u na /int/i nemšAego nociono/izmo. Prež o/ep.s'ovo;;/o in srotm; feAo/o zo A/oiJer/eo; in J rez s rorr;M pozo J//o/o Je.seJe, Ari .so /i/; prej neAa/ feJni in ;;:eseci o J razo;'/; pri-/oziio.sii/; še izreAr/i. Npr. Wogner v oArviro sreča;;/ /IZpe-./aJra;;, Aro /e govori/, Jo tnimo i;; profi vo//i man/štue o e Jo pr;'s7o Jo AroAriJ spren;e;;;J v s*o/sAe;;; tpra.šoopi. /t/i po oJ oJi.sA« prej.seJ;;/Jo M SP.^ Anigo/o ;;o 7/orošAem, Aro /e tVagner Jo/ p o Jo J;; o iz/ato. No/iAo tore/ n/egovo Je.seJo še v c//o? FseAoAor /e po/J/Aro voJsfev oJeJ ve/iAiJ sfronA v šo/sAem vprošaop; A/o/;;fo vse;;; pošle;;;;;; č/anom toAo .SPč) Aro/ h; Ji O VP in večini AroroiArego preJivo/sfvo, Ji /e profi /očevon/n. V rejnici po /e fnJi Ar/o/ino JoJro.so.seJsArin; oJnoso;n nieJ NoroiAro in .S/oven;/o oz. /Sr.s-fri/o in J;;go.sVavi/o. Noše prizaJevon/e zo sAnpno Jvo/ezično šo/o /e JArroii i;;Ji pri-zo Jevon/e zo JewoArrofične oJno.se v Ježe/i, zo rnirno in AroslrnArJvno ^oJe/ovan/e ;nej oJerno noroJo-n;o. Povno zoroJi /e Jin;enz;/e po v nošeni Jo/;; res ni.svno son:i. VoJ-sfvi oJeJ ve/iAriJ snonA' no/ .se zove-Jafa, Ja JoJo Arno/;; spe; vo/iive. J/ronAe, Ai ^e oJešo/o no v/oA nem-šAego nociono/iznia poč niso oiroA-Jvne. /n še prav po.seJ;;o zo soeio-/i.s;e ve//o, Jo /aJAo zgnJi/o son;o no JenioAroiičneni Ari/n. Če Jo po/reJno, /oJAo poAaže-;no, Jo /o Ari/o ni /oAo nto/Jno. dr. Marjan Sturm tajnik ZSO Rntgovori Prva seja nove zvezne komisije ho ta ponedeijek na Dunaju. Še vedno ni jasno, aii bodo dobite tudi univerze (npr. cctovška) vabito na ta razgovor. Poteg tega je naznanita ministrica za pouk Hawtičkova, da bo 8. aprita na Koroškem. Obiskati hoče nekaj šot, govoriti s koroškimi potitiki vtadnih strank, načrtovan pa je tudi razgovor s Siovenci. Wagner napoveduje „vojno" Še pred temi razgovori pa koroški dežetni gtavar grozi - sedaj zveznim strankam. V primeru, da ne bodo „us-trezno upoštevate koroških predstav" napoveduje ..štajerski razvoj", s tem pa misti na dejstvo, da se štajerska VP v vprašanju tovcev prestreznikov „to-čuje" od zvezne VP. - Vsekakor poskus pritiska na zvezno SP. ki te še noče čisto tako, kakoržetijo Wagncrji. jiobmievunje južnokoroškega kmeta Skupnost juinokoroških kmetov iivedin seminar, ki daje upanje Z teve na desno: dipt. inž. VV. Herzog, dipt. inž. Štefan [)on)ej. zbornični svetnik Janko Ztvitter, dr. Pavie Apovnik in drugi udeieženei seminarja. Potožaj kmeta v moderni družbi nima več istega pomena kot pred desettetji, stovenskega kmeta pa so potisniti družbeno še botj ob rob. Mtada generacija stovenskih južno-koroških kmetov tega potožaja noče več gtedati križem rok. Zato se je začetek tedna v Tinjah zbrato okoti dvajset mtadih kmetov z Zitje, Roža in Podjune, da bi skupaj s strokovnjaki na dvodnevnem seminarju preveriti, kakšne možnosti imajo za botjše izobraževanje. Bit je naprav-tjen korak, ki mu bodo stediti še drugi- Seminar sta vodita dipt. inž. W. H. Herzog s kmetijske zbornice v Gradcu in zbornični svetnik dipt. inž. Štefan Domej. Gtavni namen seminarja je Skupnost južnokoroških kmetov dosegta. Ni što za vetike programe, što je za kratkoročne citje, katerih uresničitev skupina aktivnih kmetov nosi in izvaja. Predvsem pa so udeleženci seminarja ugotavljati, kakšen je njihov resnični potožaj, kakšni izhodi so možni, katere skupne zahteve imajo in komu jih je treba nastoviti. Dejstvo, da, trenutno ni niti najmanjše možnosti za stovensko strokovno izobraževanje kmeta, je bita osrednja tema seminarja. Tudi dipl. inž. Herzog, - eden vodilnih avstrijskih strokovnjakov za izobraževanje kmetov, je ob koncu priznat, da je šete v teku seminarja spoznat, zakaj ima izobraževanje v stovenski materinščini za južnokoroške kmete tolikšen pomen. Sktepi seminarja so med drugim: kmetje zahtevajo od Koroške kmetijske zbornice ustanovitev dvojezičnega strojnega krožka v Pliberku in okolici, ki v praksi upošteva oba dežetna jezika; v pogovorih z vodilnimi strukturami Koroške kmetijske zbornice bo SJK zahtevata pouk sto-venščine kot prosti predmet v vseh treh kmetijskih šotah, s tem naj bi okrepiti samozavest stovenskogovo-rečega prebivatstva; ustanovitev lastne slovenske kmetijske šote so trenutno oceniti kot neizvedtjivo; že aprita se bodo udeteženci seminarja srečati ponovno, da bodo nadaljevati s svojim detom. To so, kratko povedano, gtavni rezultati dvodnevnega seminarja, ki daje upanje, da se okrepijo notranje strukture Skupnosti južnokoroških kmetov in s tem tudi njihovo detova- nje na južnokoroškem področju. Po seminarju so biti na predstavitev rezuttatov povabtjeni tudi zastopniki Koroške kmetijske zbornice (med drugim so bili navzoči direktor zbornice dipt. inž. Franci Grobtacher, referenta za podežetsko mtadino in za svetovalce Ptanton in Fritzer idr.), da so na tiču mesta zvedeti o težnjah naših kmetov. Vtadato je soglasno mnenje, da podobnih seminarjev, kjer prizadeti tako resno detajo, na Koroškem ni vetiko. Seminar na ceiovški univeni: Inanos! podkrepita nujo skupnega pouka Avstrijski in inozemski znanstveniki, strokovnjaki s področja pedagogike so ta teden na cetovški univerzi razpravljati o dvojezičnosti in medkulturnem učenju. Prva dva dneva sta bita namenjena teoretični razpravi ob praktičnih primerih pouka na nekaterih šotah v ZRN, ki jih obiskujejo nemški otroci ter otroci tujih detav-cev. Referentki prvih dveh dni Ursuta Boos-Nunning in Sigrid Luchtenberg sta poudarjati, da morajo tudi didaktični pripomočki izhajati iz potreb otrok, da gre za enakovredno znanje obeh jezikov, ki ga otroci osvojijo ob vsakdanjem pogovoru. Obeh jezikov pa zato, ker je treba s tem tudi dokazati, da oba jezika enako vrednotimo. S tem pa preprečujemo vsakršno zapostavljanje posameznikov. Medkutturno učenje, sta poudariti referentki, je pedagoški odgovor za večetično družbo; citj je pouk, ki pre- prečuje asimitacijo in segregacijo. To pa je mogoče te, če posredujemo otrokom kar se da zgodaj zavest, daje mnogolikost jezikov obogatitev in tudi, da sta jezik in kultura med seboj tesno povezana. Prav v dejstvu, da znanost išče za spremenjene družbene pogoje (kot primeri v ZRN dokazujejo) pedagoške rešitve, se še mnogo botj jasno izpostavlja neznan-stvenost koroških ločitvenih modelov: družbena situacija se ni bistveno spremenita (če izvzamemo dejstvo, da detež prijavtjenih otrok iz teta v teto narašča), vrstijo pa se pohtični ukrepi in poskusi, kako bi pedagoško prakso spremeniti v smistu iztočanja stovenskega jezika. Na seminarju so se ukvarjati tudi s prenosom izkušenj z medkulturnega učenja na koroški vsakdan, kot izsledek vseh razprav pa tahko zabeležimo, da je tudi ta strokovni posvet podkrepi) pravilnost in nujo skupnega dvojezičnega pouka na narodnostno mešanem ozemtju. Prosinva ob mednarodnem dnevu iena: Stovenske lene prod !očevanju otrok v $o!i Dateč preko dvesto žensk z Zitje, Roža in Podjune se je preteklo soboto odzvato vabilu Zveze stovenskih žena, ki je v prostorih Mtadinskega doma Stovenskega šolskega društva v Cetovcu priredita prostavo ob mednarodnem dnevu žena. Stavnostni govor je imeta predsednica ZSŠ Mitena Grobtacher, ki je najprej orisala boj ženske za enakopravnost, ki se je razvit v mednarodno gibanje žensk, in se posebno odraža ob vsakoletnem 8. marcu-mednarodnem prazniku žena. Predsednica je posebno nagtasita vetik doprinos žensk k razvoju sodobne človeške družbe in menita, da se morajo ktjub temu še vedno boriti za svojo enakopravnost v pohtičnem in družbenem živtjenju. PREBERtTE na strani 2 Razprava v TV: m!adina ostro kritizirata poiitike 3 Pesmi Miike Hartman v nemščini 4 Osebna pričevanja o grozotah v koncentracijskih taboriščih 5 Desetietnica: ..Koroška poje" 6 ..Portorož 87": Nagrajeni esej Karia-Markus Gauss-a 7 VVieser in Griic v dunajskem kiubu: v ospredju šoistvo in sosvet 8 Šah: SŠZ Cartrans ) pred odiočiino tekmo v VVoifsbergu ludnja ves! V četrtek so zastopniki Koordinacijskega odbora narodnih manjšin v Avstriji predali svojo peticijo o potožaju manjšin v Avstriji udetežencem dunajskega srečanja Konference o varnosti in sodetovanju v Evropi. Mitena Grobtacher se je dotaknita tudi časa, ko so slovenske žene dopri-našate svoje žrtve v času protifašističnega boja in z aktivnim uporom dokazale zvestobo svojemu narodu. S svojo aktivnostjo pa so doprineste tudi k zmagi nad fašizmom in s tem k ponovnemu nastanku neodvisne Avstrije, ki je s podpisom državne pogodbe, s 7. čtenom, prevzeta obveznosti tudi napram narodnim manjšinam. Opozorita je, da bo tudi dežetni gtavar Wagner ktjub svojim drugačnim izjavam morat vzeti na znanje, da 7. čten še ni izpolnjen. Govornica je datje povedata, da se morajo stovenske žene zavedati svojega postanstva pri vzgoji otrok, saj v prvi vrsti žena doprinaša k temu, da naši otroci ostanejo zavedni čtani naše narodne skupnosti. Žat pa imajo otroci stovenskih mater te mato možnosti, da bi biti v predšotski in šotski vzgoji detežni zadostnega pouka slovenščine, zato je apetirata na stovenske matere in očete, naj vzgoji otrok v družini posvečajo še več pozornosti, pri tem pa je pomembno, da jim raz-iagajo zgodovino našega naroda ztasti v času nacizma, saj v šoti o nacistični diktaturi skoraj nič ne zvedo, posebno ne o uporniškem gibanju. Potem se je Mitena ukvarjata s trenutno šotsko problematiko in dejala: „PreJ;;;;;;;; so še /;oweo:J/;; Joe v;, Ao se Jo oJ/oeo/o o JoJočeo; Jvo/ez/č-;;e;;; ,s"o/.s;v;; ;;o A/oro.šAeo;. Fazno /e, Ja fene ;;;J; v /astnen; nnere.s;; no-pnemo v.se s;/e /n sA;;.šon;o vse, Jo ^e Jo prepreči/ Aoro.šA; /očJven; n;oJe/. Nošo organ/zaci/a /e v fen; .sniisJ; po.s/a/a f<;J; pismo novi ministrici zo pot;A, mnefno.sf in šport, /7JJ; J/arv- /ičAovi. Je-fo nam /e oJgovori/o, Jo se Jo prizaJeva/a, Jo pri JoJoči/t noviJ oJreJJoJ ne Jo priš/o Jo pos/oJšon/o oJ.sfo/ečego po/ozo/o v šAoJo noroJne sAopnos J." Zaključno je Grobtacher-jeva pozvala vse navzoče, naj se v prihodnje še botj aktivno vključujejo v politično, kulturno in družbeno živ-ijenje sptoh in ob tej pritožnosti opozorita na detovni seminar avstrijskih manjšin ter na informacijsko konfe- (noJo//evon/e no 2. .strani/ Pogted na det udeteženk prestave ob mednarodnem dnevu žena. Drugačno vzdušje med mtadino TV diskusija: Stranke takšne ndadine nočejo Če bi sobotno konfrontacijsko srečanje miadine s poiitiki oceni! z istimi meriti kot so koroški po!itiki meriti zadnjo oddajo „Brez nagobčnika ' (Ohne Mautkorb), bi mora) uvodni informacijski fibn spraviti pred vrhovno ORF-ovsko sodišče. Ne da bi obtikovatcu fitma hote) podtakniti enostranskosti, vendar kje so bite stovenske metodije te dvojezične Koroške in kje je kate-rikoti zastopnik stovenske narodne skupnosti imet možnost povedati svoje misti? Ati pa je fitm imet samo propagandne namene in je v ta namen pri snemanju pač bito treba situacije inscenirati? Totiko za uvod. „Nahezu alle kamen aus dem slo-wenischen Lager" (skoraj vsi so biti iz slovenskega tabora) je komentator v .,Neue Votkszeitung" po oddaji dis-kvatificirat mtadino, (ki je pri oddaji skoraj izktjučno odktanjata ..koroški pedagoški modet", ker se pač ni mogta spoprijazniti z točevatnimi tendencami. Zato nas ne čudi. da je pri-što totiko kritike na sestav mtadinskih diskutantov. ORF je razjasnit, da je Resotution des Vorstandes des Bundes soziatistischer Akademiker, Lehrer an berufsbitdenden Schuten Oberosterreichs vom 23. 2.1987 Gegen Apartheid an Karntner Schuten! Der Vorstand des BSA, Lehrer an b. h. Schuten, ninrmt mit Bestiirzung jene Be-strebungen zur Kenntnis, wetche in Siid-karnten die gemeinsame zweisprachige Erziehung von tšindern mit slnrvenischer und deutscher Muttersprache beseitigen wotten. Die zweisprachige Erziehung ist mehr ats eine tastige Verpftichtung des Staats-vertrages. Sie dient dem Schutz und der Furderung der stuwenischen Votksgrup-pe. wetche den osterreichischen Staat ats seine Heimat anerkennt und sich in ihm frei entfatten muchte. tnsbesondere wird das sogenannte ..Karntner Padagogenmodett" abgetebnt, weit es auf eine Trennung s)uwenisch-sprachiger und deutschsprachiger Kinder in verschiedene Ktassen abziett. Jenen Kraften in der Karntner SPČ, wetche die konservativen bis reaktionaren Ansichten des .,Karntner Heimatdien-stes" und der EPO teiten, ist eine strikte Absage zu erteiten. Die Zusammenarbeit der SPČ mit diesen Gruppen in der Min-derheitenschutfrage ist einzustetten. VVirdiirfen nichtzutassen.dat! die eth-nischen Minderheiten in ein Cetto ahntich dem System der Apartheid verwiesen wer-den. Wir haben eine histori-sche und staatsvertragtiche Verpftichtung gegeniiber den Minderheiten einzutdsen und ihnen eine besondere Edrderung an-gedeihen zu tassen. Weiters fordern wir die Angtiederung einer Handetsakademie und Handets-schute an das bestehende stowenische Gymnasium. und Spnrt, Frau Minister Haw!iceik; ! andesparteivur-stand der SP() Karnten, t andeshauptmann Wagner: Bundesparteivurstand der SPD, Parteiuhmann Sino-wa!z; Kare! Smode, Abg. z. Natinnairat. preko deželnega mladinskega referata kontaktirat mladinske organizacije; izmed 30 mladincev pa je bilo nato izbranih 12. Že pred kamerami je diskusijski vodja Felsbach ugotovil, da pač ORF ne more biti odgovoren za to, kolikokrat se navzoči mladinci oglasijo. Mladina je odobrila vsakodnevno sodelovanje učencev različnih jezikov in kultur, zavrnila ozko interpretacijo ..Elternrechta", saj starši svojih otrok tudi ne morejo odjaviti npr. od učenja matematike. Ostro so napadli FPO in njeno politiko podžiganja konfliktov, zavrnili politično strategijo ločevanja, ki ima cilj uničiti manjšino. Vse ugotovitve in ocene so inšpektorja Wiegeleta inspirirale do globokoumne ugotovitve, da se pri tej mladini pač „opazi vpliv javnih občil!" S strani zastopnikov strank je bilo slišati, da hočejo dolgoročne rešitve z izboljšanji za obe strani (Amhrozy/ SPO), da gre za zagotovitev pravice staršev (Wurmitzer/OVP) ter da Slovenci sami uganjajo s svojimi društvi in ustanovami ločevanje, zakaj naj bi Pravo ..oJkrifje" za koroško /avno.U /c zg/eda dejstvo. da .so koroški S/overtci v začetka o.se;;;Je.se;;7; /er kririzir;;/; stanje v kvojez/čnen; šo/stva ta taa očita/; zaostajanje za .s/tiostittn razvojetn so/stva v Avstriji. F sobot;;; PV-razpravt je to ..odkritje" sporoči/ javnost/ /Vugo Retnprec/tt (g/ej tadi zgornje poročt/o). Vsaj t/va č/o-veka na Koroške;;; sta to z zaeadeaje;;; pos/aša/a. Dva vod;/;;;; novinarja od ..K/eiae Ze/tang" tn ,,/Vette Vo/kszettang" sta iz tega napravt/a skoraj ..senzacijo". Ob vse/t spre;;;er;;/;a/; so/ski/t zakonov, ki so se tiotika/i manjšinskega so/stva, je s/ovenska narotina skapnost ot/t/a/a tetne-/jito okt/e/ane pripontke in pret/ioge. Avstrijska šo/ska ok/ast jik je zavrača/a a/i spreg/eda/a. Javnost o tent - razen preko s/ovenskik časopisov - ničesar ni zvet/e/a. .Sedaj se ta javnost ..čat/t" nat/ temi t/ejstvi in jik okrača v škodo manjšine. Mkče tat/i ne pove, tia smo vse preti/oge za izko/jšanje manjšinskega šo/stva tiaja/i na poti/agi okranitve skapnega šo/stva. Po ve/ja tat/i za preti/oge za zmanjšanje števi/a ačencev v razretin. Kaj ki /akko ko/je osvet/i/o koroško ga na šolskem področju ne bilo (Schrettcr/FPO). Šolski nadzornik Wiegele je hvalil tako dosedanjo ureditev kot tudi pedagoški model, prav tako je ustavni pravnik Unkart potrdil dobre rezultate dvojezične šole ter pripisoval pedagoškemu modelu možnosti za ohranjevanje miru na vasi. Najbolj demagoški pa je bil Hugo Rein-precht, sodelavec zveznega pedagoškega inštituta v Celovcu, ki je slovenski mladini očital, da je slabo poučena, saj menda ničesar ne ve o slovenski kritiki iz leta 1982, ko so koroški Slovenci oblastem očitali, daje ostalo manjšinsko šolstvo na ravni iz leta 1959! Je s tem hotel zavrniti očitek, da so nemškonacionalne sile sprožile šolski spor? Toda, gospod Hugo Reinprecht, vaša zavrnitev gre v prazno, saj je npr. še danes premalo modernih pripomočkov za kvalitetni dvojezični pouk! Da navedemo samo en primer. Prav na to dejstvo je v svojem prispevku med drugim opozoril prof. Gstettner, ki je zagovarjal previdno pot pri reformiranju šole in dejal, da bi 100% prijav bila pač najboljša podlaga za mirno sožitje obeh narodov. Za dober primer usode slovenskega jezika v koroški družbi pa je poskrbel Vladimir Wakounig, ki se je drznil za par sekund žlahtnega oddajnega časa uporabiti slovenski jezik. Sicer objektivni Felsbach gaje preki- ;;e;;;Jor;;;;;a;;o.st o a.sod; dvojezičnega šo/-stva, kot zgornje ..oč/kr/tje". V /ačitenein-/orndrnno.st;'. k/ sc razprostira cc/o pr/po//-tičnib vr/tovi/; deze/e, je trčim g/edoti m /trat/ tat// pose/mo /z Ja jo ..Karntner Kan-Jesze/tang", k/ na /Jstrane/; pr/naša Joka-mente, poroči/a /n sta/išča o koroškem manjš/n.skem šo/stva. /zdajate/j ..Karntner KanJesze/tang" že vnaprej jamč/, Ja bo g/avn/ namen posebne števt/ke /zpo/njent ko/ikor /e gre, pove//-čaje tak'o;;;;e;;ova;:; moJe/ koroške peJa-goške kom/stje, k/ preJ/aga /očevanje šo/arjev po jez/ka. Zan/m/vo je, Ja s/ oba g/avna preJstav-n/ka nestrankarsko organ/z/ranega nem-škonac/ona/nega tabora, //e/matJ/enst /n AbsvebrkampjerbanJ, v osnovn/ /zpoveJ/ nasprotajeta. MeJtem ko Fe/dner trJ/, Ja korošk/ peJagošk/ moJe/ v b/stven/b točkah /te apošteva šo/skega moJe/a, k/ ga je preJ/aga/a njegova organizacija, pa piše Krtvit.se/;. Ja vsebina koroškega pedago-škega moJe/a v g/avnem oJgovarja g/eda-njem njegovega Jraštva. Po/eg koroške po/itične prominence in g/avni/t zagovornikov in arhitektov /očitve-nega moje/a je priš/a Jo beseJe tnJi nil in ga opozoril, da je „to oddaja za vso Avstrijo" (!?). S tem je pač le potrdil, da avstrijske vladajoče strukture ne znajo ravnati z drugim jezikom v deželi. V kakem drugem primeru bi se gotovo poslužili prevajanja, ali pa bi poslušalcem blago razložili, da pač tako zveni drugi jezik, itd. Žal tu Felsbach ni bil fleksibilen. V dveh ozirih je diskusija ustrezala naslovu oddaje „Konfrontacije - srečanja". Prvič: Na zaključku televizijske razprave je predsednik koroške pedagoške komisije dr. Ralf Unkart poudaril, da so pripravljeni popustiti samo v obrobnih vprašanjih, od jedra „koroškega pedagoškega modela" ne bodo odstopili. S tem je še enkrat podčrtal, da se uradna Koroška še naprej hoče konfrontirati z upravičeno kritiko. Drugič: Mladinci so se v svojih izvajanjih srečati. Proti privitegiranju etahtiranih oseb „Ni v smislu mladinske oddaje, da pridejo do besede pretežno etabli-rane osebe, medtem ko imajo mladinci vehementno omejen govorni čas". Tako protestira v odprtem pismu ORFu devet mladincev - udeležencev TV-diskusije (Michael Rud-nigger, Alfred Ostermann, Rudi Vouk, Filip Tschertov, Cornelia Vospernik, Pepi Marketz, Sonja Kert in Friedrich Filzmaier) proti načinu izvedbe sobotne oddaje. „Iz tega vzroka smatramo prvotni namen oddaje kot zgrešen", ugotavljajo mla- vrsru preJs/avmhov osta/ega koroškega Jr;;zberi ega živ/jenja.' g/ava; areJniki koroških dnevnikov, ško/ ir; evange/ična-ski saperintendent. rektor ce/ovške aniver-ze, pa še preJsfarmki osrednji/; po/itičnik m ka/tarnd; organizacij koroških .S/oven-eev (F. IVicser, 7*. Ogris, M. Gri/c, J. Zer-zer). Prispevki zagovornikov skupne in dvojezične šo/e so po vsebini tehtni, po obsega in mesta pa večinoma zoposfav/je-ni. Zato o tej' posebni števi/ki K/.Z ne moremo reči, Ja objektivno in/ormiru o tekoči šo/ski razpravi. Bo/j veroJostojno bi obširno poročanje koroške javnosti prav gotovo bi/o, če bi araJna Koroška objavi/a sta/išča, ki so b;7a po Jana v takozvanih ..hearingih", tako pa je poJ/age teh ..hearingov" zapr/a v zaprašene omare, Ja ne bi moti/e h va/isanja hitro skovanih „moJe/ov". Znači/no za koroška po/ifična sog/asja pa je taJi, Ja sta se ob iziJa posebne šte-vi/ke „Karntner /.nuJeszeifung" v koroških gospoJinjstvih pojavi/a še posebna šte-vi/ka ,,/Veue Vo/kszeitang" s propaganJo za koroški peJagošk; moJe/ in še ..Ra/ Jer J/eimat" z novim imenom ..Der Karntner". /ff/Dff7iM<*ff/e /n neMi/brEniranosf Pfosinvn ob mednorodnem ' dnevu :enn... (rtaJa/jevartje s 7. strani/ renco žensk treh dežel, ki bo marca oz. aprila letos. Za slavnostno govornico so izrekle pozdrave predstavnice ženskih organizacij iz Slovenije in Koroške. Tako je Titka Btaha (RK SZDL) izrekla vso moralno podporo koroškim ženam v boju za njihovo enakopravnost, posebno pri uveljavljanju narodnih pravic koroških Slovencev in podčrtala, da matični narod skrbno spremlja namere sprememb na področju dvojezičnega šolstva na Koroškem in izrazila prepričanje, da bodo odgovorni odločali le v korist dobrega sožitja med narodi in s tem v smislu dobrega sosedstva in vseh tistih, ki se zavedajo, da bi taka odločitev močno okrnila ugled Avstrije v mednarodni javnosti. Zastopnica Zveze demokratičnih žena Christt Nischetwitzer je postavila zahtevo po dvojezičnem pouku tudi za šoloobvezne otroke v Celovcu, saj tu živi mnogo pripadnikov slovenske narodnosti in takih, ki bi svojim otrokom radi omogočili učenje drugega deželnega jezika. Štefka Ouantschnig (za Socialistične žene) je naglasila pomen ženskega gibanja v okviru avstrijskih socialistov ter njihovega deleža v boju za enakopravnost. Izrazila pa je tudi solidarnost svoje organizacije s slovenskimi ženami v današnji družbi, tudi v nacionalnem smislu. Čestitke sta slovenskim ženam ob prazniku izrekla generalni konzul SFRJ Borut Miktavčič in predsednik ZSO Feliks Wieser. Slednji je oh tej priložnosti dejal, da se kljub hudi trenutni politični situaciji koroškim Slovencem obetajo boljši časi, saj imamo na naši strani čedalje več demokratov, ki odklanjajo politiko ločevanja na Koroškem, in da taka politika v mednarodni javnosti ne bo našla odobravanja. Sprejeta resotueija o šotstvu Mag. Marija Jurič je ob koncu prebrala resolucijo, ki sojo žene sprejele na proslavi. V slednji žene pozivajo zvezne in deželne oblasti, naj preprečijo vsakršno poslabšanje koroškega manjšinskega šotstva, da to izboljšajo ter da uredijo javne dvojezične vrtce na južnem Koroškem. Ko se je tajnica ZSŽ Milka Kokot zahvalila za pozdrave, govore, spominska darila in podarjeno cvetje, je napovedala kulturni del proslave, v katerem so nastopili vokalni ansambel „Danica" iz Šentvida v Podjuni, ženski pevski zbor „Milko Škoberne" z Jesenic ter sestri Velik. Po zaključku proslave šobile udeleženke povabljene na družabno srečanje in kozarček vina ter pokušnjo domačih jestvin. Medtem pa so imele tudi priložnost nakupa izdelkov otrok domskega otroškega vrtca in tako podpreti to našo dvojezično vzgojno ustanovo predšolskih otrok v Celovcu. RaznoHke prireditve tudi v Cetovcu Z geslom „Wir lassen uns nicht maBregeln - Ne damo si ukazovati!" so žene raznih ženskih organizacij in skupin (mdr. tudi Zveze slovenskih žena) izpovedovale, da nočejo več biti pasivne in pohlevne, kot to vladajoči običajno od njih pričakujejo. Pripravile so pisano paleto prireditev in srečanj in obravnavale problematiko žensk od pravice do dela in samood-ločanja, pa tja do sodelovanja v mirovnem gibanju. Da omenimo samo dve prireditvi: V četrtek (5. 3. so ženske na Novem trgu skupno opozarjale na svoj slej ko prej slabi socialni in gospodarski položaj. Izrekle so se proti vsakršnim oblikam ukazovanja in manipulacije na področju zdravstva in ginekologije. Zahtevale so več sodobnega obveščanja o kontracepcijskih sredstvih, splav na bolniški list ter večjo pomoč ženskam v stiski... Tudi članice Zveze slovenskih žena so se aktivno vkjučile v akcijo in opozarjale na svoj neznosni položaj predvsem na vzgojnem področju. Da slovenščina ne bi ostala zgolj „konji-ček za ženske" so zahtevale ureditev javnih dvojezičnih otroških vrtcev ter ohranitev in izboljšanje skupnega dvojezičnega pouka na ljudskih šolah. V ospredju mednarodnega dneva žena je bilo tudi vprašanje miru. Jean Orourake je na povabilo Zveze demokratičnih žena poročala o ženskem mirovnem campu v Greenham Commonu. Kot znano, je Greenham Common oporišče ameriških raket (leta 1983 so tam nastanili tudi Cruise Missiles - nove atomske rakete srednjega dometa), pravtako pa je tudi oporišče stalnega upora žensk proti atomskemu oboroževanju. Od septembra 1981 naprej se tam zbirajo ženske in opozarjajo mednarodno javnost na grozečo nevarnost stacioniranih raket za svetovni mir. Blokirajo vhode in uničujejo plotove, ki omejujejo Greenham Common od ostalega prebivalstva, in to kljub množični prisotnosti policije in varnostnih organov! Že večkrat so bile zaradi tega zaprte. Tako tudi Jean Orourake, ki se sama že nekaj let udejstvuje v mirovnem campu. Zanimivo, je da v campu številčno sodelujejo ženske iz baze, predvsem gospodinje in babice, ki jim država ne more groziti z odpovedjo služb, onemogočitvijo kariere ali s sličnim. Jean sama ima 6 otrok in nekaj vnukov. Kot vse ženske je prepričana v svoj boj in se ne da ustrahovati. Upor ženske Greenham Commona je medtem postal simbol mirovnih prizadevanj v svetovnem merilu. Deležne so množičnih solidarnih podpor. Prepričane so, da predstavlja njihov boj, predvsem pa boj za mir edino možnost preživetja in uveljavljanja enakopravnosti žensk proti rasizmu, lakoti in vsestranskim oblikam zatiranja. Kritična točka: Tiha zaposiitev Na diskusiji v Beljaku (prirejali so jo Zeleni) je poudaril deželni šolski nadzornik Weihs pomen tihe zaposlitve med poukom. Tega ni - kakor pred njim Unkart - omejeval na bodoče gimnazijce, temveč je to posplošil. Temu pedagoškemu argumentu pa je sledila seveda kar politična hiba: „Toda tega kritikom današnje ureditve nikoli ne bomo mogli dopovedati." Diskusije so se udeležili na podiju tudi še dr. Grilc, prof. Gstettner in Franci Kukoviča, ki so izluščili tudi konkretno vprašanje tem zastopnikom „pedagoške komisije". Če je veselje sodelavcev pedagoške komisije nad rastočim številom prijav že tako veliko, in če se ne da uresničevati le zaradi tega, ker menda ni mogoče raztolmačiti kritikom pomembnosti tihe zaposlitve, zakaj se potem ne uporabijo denarna sredstva in osebni napori (kakršne so vložili z uradne strani v ločitveno kampanjo) za medijsko kampanjo za skupno dvojezično šolo in za prijave k dvojezičnemu pouku. Neisser proti koroškem modeiu Minister v kanclerjevem uradu dr. Heinrich Neisser (VP) je s svojo izjavo, da bo v ministrskem svetu nastopal proti modelu koroške pedagoške komisije, če bo moral ta razpravljati o tem, naletel na koroški „beton": Scheucher, deželni predsednik VP, je takoj dejal, da Neisser „očitno ni zadosti informiran." - Tako zadene koroška „obsodba" pač vsakogar, ki kritizira koroški model, tudi če kot Neisser v bistvu le ugotovi, da vprašanje dvojezičnega šolstva ni le koroška zadeva, temveč da ima tudi državno-politične dimenzije, ter da je on za integracijo, ne pa za ločitev. Wagnerjev nagovor V nedeljskem govoru v ORF je Wagner dejal, da ni mogoče uvideti, zakaj bi se morali bati tisti, ki gojijo slovenščino kot svojo materinščino, da jih bodo drugi zato krivo gledali. Nato je ..filozofiral" še o pravici vsakega posameznika do asimilacije, nato pa trdil, da na Koroškem ni občutiti nobene germanizacije. - Da ostanemo samo pri pravici do asimilacije: drži, da naj jo ima vsak, toda s tako izjavo skuša tudi deželni glavar le zamegliti realnost na Koroškem, se pravi pogoje, v katerih prihaja do asimilacije. Dežetna v!ada ne upošteva zakonov Na okrajnem zborovanju učiteljskega sindikata za Velikovec je ravnatelj žitraj-ske ljudske šole Franci Kukoviča predlagal, naj centralni sindikat oz. personalno zastopstvo začne z zbiranjem informacij o tem, kako deželna vlada ne upošteva šolskih zakonov, se pravi, da ob razpisu ravnateljskih mest ne upošteva zakona o učiteljskem službenem pravu ter manjšinskega šolskega prava. Kukoviča je predlagal, da sindikat v te raziskave pritegne tudi učitelje iz dvojezičnih šol, končni cilj pa naj bi bila pogajanja z deželno vlado oz. vsaj protest sindikata. V odgovor je dobil, da zborovanje o tem predlogu ne more sklepati, ker je to stvar centralnega vodstva, da pa vzamejo njegovo zahtevo na znanje. - Bomo videli, s kakim rezultatom... SmoHe: „Ne prenag!iti!" Karel Smolle je ob Wagnerjevi napovedi „hitre rešitve" izjavil, da potrebuje Koroška premišljeno rešitev šolskega vprašanja, ki bi služila tudi miru v deželi, ne pa rešitev, ki bi samo razvnela narodnosti boj na hrbtu k dvojezičnemu pouku prijavljenih otrok. ..Naglica ni primerna za konstruktivno rešitev teh ključnih vprašanj!" Ob živijenjskem jubileju pesnice Pesmi Milke Hartman v nemščini Krščanska kulturna zveza in Mohorjeva družba sta pretekio soboto vabili v Tinje na „Praznik za Milko Hartman". Povodje bil 85. življenjski jubilej, ki ga je pesnica pred kratkim obhajala, predstavitev pesniške zbirke „Gedichte aus Karnten" in literarno branje. To je bila brez dvoma dostojna počastitev pesnice Milke Hartman, ki je, kot je pokazala številna udeležba, deležna velike priljubljenosti med našimi rojaki in tudi v vrstah večinskega naroda. O življenju in delu Milke Hartman je spregovorila pod- MILKA HARTMAN GEMCH7E AUS KARNTEN predsednica KKZ Micka Opetnik, ki je orisala bogato in plodno ustvarjalno pot jubilantke, katera je kot gospodinjska učiteljica učila in vzgajala mlade gospodinje v zavedne pripadnice naše narodne skupnosti, kot pesnica pa s svojimi literarnimi stvaritvami bogatila slovensko slovstvo na Koroškem oz. celotnega slovenskega naroda. Milka Hartman je za svoje delo prejela več priznanj, med njimi Tischlerjevo nagrado in naziv častnega profesorja, katerega ji je podelil bivši zvezni predsednik dr. Kirch-schlager. Zbirko pesmi Milke Hartman „Ge-dichte aus Karnten" sta izdala Peter Kersche in Janko Ferk, založila Mohorjeva založba, spremno besedo pa je napisal dvorni svetnik dr. Pavle Apovnik. O pripravah izida zbirke je spregovoril vodja založbe dipl. inž. Franc Kattnig, ki je menil, da je pesnica morala čakati do svojega 85. leta, da je doživela izid svojih pesmi v nemščini, torej jeziku večinskega naroda. Hubert Repnig, sodelavec ORF-a, je prebral nekaj pesmi iz predstavljene zbirke. To je bilo čudovito branje, interpretacija Milkinih pesmi v dovršeni umetniški obliki, saj je Repnig s svojim melodičnim glasom in tankočutnim posluhom z verzi jubilantke poslušalcem odpiral srca. Janko Ferk je napovedal nastop Dorlije Hammerschall, Milice Hro-bath, Anite Hudi in Lenčke Kupper, ki so prišle v Tinje, da jubilantki v čast berejo iz svojih del, hkrati pa počastijo mednarodni praznik žena, 8. marec. Praznik za Milko Hartman je (namesto zadržanih Smrtnikovih fantov) z melodijami, ki jih je zložil Hanzi Artač, besedila pa napisala Milka Hartman, popestril ansambel Korenika, kar je obiskovalcem dalo še pogled v to zvrst ustvarjanja umetnikov Artača in Hartmanove. Slavljenki je v imenu Slovenske prosvetne zveze in Zveze slovenskih organizacij čestital dr. Gustav Brum-nik in izročil spominsko darilo. Milki je čestital tudi podžupan občine Pli- Juhitantka Mitka Hartman kulturni doprinos jubilantke slovenskemu življu v njegovi občini in preko nje, da pa ga je zelo prizadelo, ko je občinski odbor odklonil predlog Enotne liste, da bi Milki podelili častno občanstvo občine Pliberk. To pa spet prikazuje pravo podobo koroške stvarnosti, ko niti ni posluha za delo umetnice s tako blagim in odprtim srcem. Vendar delo Milke Hartman cenijo vsi, ki imajo odnos do literature. Zbirka njenih pesmi v nemščini (cena za izvod znaša 105 šil.) bo gotovo našla mnoge bralce v vrstah večinskega naroda in širšem prostoru nem- berk, Fric Kumer, ki je naglasil velik ške kulture. Besedne ustvarjatke Milica Hrohath. Lenčka Kupper, Hodi Hanunerschail in Anita Hudi (z leve proti desni) med branjem iz svojih del Ku!tumo pismo iz Stovenije frej.šfij/ četrtek, 5. wnrca, je Drtcštvc .s/oven.sAZ/< pisa/e//'ev (D5T) v EjnA/janZ ime/o .svoj redni odeni zdor, Al Je dumo odmeva ne /e v .Sloveniji, temveč v vsej jngo-s/ovnn.sAi javnosti. Pri tem je dejstvo, da je posta/ novi preJ^eJn/A /ESPpisatelj in dramatiA Pttdi čtc/i-go, po vsem videzn manj vznemir-/jivo (po izvo/itvi je dejo/, da mn je poteAe/mandat), Aot dve stvari, Ai sta se zgodi/i na odenem zdorn. /z DSP je na tem zdorn izstopi/ do/-go/etni č/an Josip Vidmar, s/išoti pa je di/o tudi odgovor pisate/jev na „Odprto pismo" maAeJoM- sAego Draštva pisate/jev DSP, v Aaterem predsedstvo tega (maAe-donsAega) društva ogorčeno odsoja eno izmed razprav v Novi reviji (št. 57), češ da njen avtor ne priznava samoditnosti maAedon-sAega naroda. Poda pojdimo po vrsti, /zstop Josipa Vidmarja, znanega in znamenitega Anjizet ega AritiAa in podorniAa s/ovenstva, je samo pos/edica prav toAo dume po/e-miAe v zvezi z de/om in osednostjo Edvarda KocdeAa. toArat je di/ neposredni povod zapis Dimitrija Pnp/a v Mvodn d KocdeAcvema DnevniAu iz /et /95/(52 (DnevniA je izše/ v Zagreda), v Aaterem Pape/ pravi, da je Vidmar s svojo AritiAo KocdeAovid nove/ ...Sfra/t in pognm" /eta /952 avtorja „de-nancira/". Josip Vidmar je na to oznaAo reagira/ taAo, da je od čast- nega razsodišča pri D .S P zadteva/, naj to oznaAo Aritično ovrednoti. Prič/ansAo razsodišče pa je meni-/o, da o tej zadevi ni Aompetentno soditi. Vidmar se s tem ni moge/ zadovoljiti in je iz D .S P, Aaterega č/an je tadi Dimitrij Pape/, izstopi/. Po/iAor je zdaj drati in s/išati, ta izstop načenja dosedanjo enotnost dra.slva - vsaj v g/avnid rečed - Anr v sedanjid Ariznid časid niAa-Aor ni doder odet. /n da/je; na samem zdorn je večina piscev meni/a, da pismo maAeJortsAZA Ao/egov ni priš/o na pravi nas/ov, saj avtor sporne raz- prave /van Erdnnčič niti ni č/an DSP. Pač pa je upravni oddor te dni spreje/ posedno izjavo, v Aateri se oprede/juje do ..Odprtega pisma" maAedonsAid piscev. V njej je med drugim zapisano, da noden pisec niti inte/eAtua/ec v .S/o-veniji ne dvomi o samoditnosti muAedonsAega naroda, niti ne izdajajo de/a s taAo vsedino. Torej izjava zavrača meAedonsAo odsoddo Erdančičevega sestavAa (Ai je ..prispeveA" A .S/oveasAcmu naciona/nemu progama v 57. šte-vi/Ai Nove revije), češ da Ao/egi iz MaAeJonZ/e njegovega pisanja niso prav razame/i. KaAo se do vsa zadeva razvi/a/a, je težAo napovedati, vseAoAor je ze/o neprijetna za samo. D-SP, posedej še za novega predsedniAa, pravzaprav pa - tezAa za vso s/o-vensAo Aa/tarno ziv/jenje. Dnevi porabskih Slovencev Te dni so se v Cankarjevem domu v Ljubljani pričeli kulturni dnevi Slovencev iz Madžarske oz. Porabja. Slovenska narodna skupnost na Madžarskem se bo v Ljubljani predstavila s svojimi kulturnimi dosežki. Spored, ki bo potekal do jutri, bo obsegal pevske in folklorne nastope, lutkovne predstave, okrogle mize in prikaz ljudskih običajev. Pripravili so tudi obsežno etnografsko razstavo, ki daje avtentično podobo kulture porabskih Slovencev. O prireditvah porabskih Slovencev v Ljubljani bomo podrobneje poročali prihodnji teden. Tu naj omenimo le, da so prireditelji Demokratična zveza južnih Slovanov, slovenske kulturne skupine in ustanove iz Porabja, Zveza kulturnih organizacij in Cankarjev dom v Ljubljani. Med predstavniki, ki se te dni mudijo v Ljubljani, je tudi uradna delegacija LR Madžarske, ki jo vodi sekretariat partijskega odbora prt Ministrstvu za kulturo LR Madžarske Laslo Szabo. Razstava Sinoči je v galeriji v Mestnem gledališču v Celovcu bila otvoritev likovne razstave del Zorke L. Weiss in Narianne Bahr. Umetnici se javnosti predstavljata z akvareli in gvaši. O razstavi, ki bo odprth do 12. aprila 1987, bomo obširneje poročali prihodnjič. Občni zbor DSP -Rudi Šeligo novi predsednik SPZ vabi na teden slovenskega filma 5/oveMsAa pro.svcma zveza taJZ /etos spet .sAn/mo s Arajevmmt JraJZvZ vab/ na og/eJ .s/oven.sA//t /t/mov, A/jZA bot/o vpr/Ao Jaj/A JneA preJvaja/t' Atttetttatogra/t' na faznem NorošAem. 5 tem ,STZ nat/n/ppe s svojo fraJ/ci-jo, namreč, Ja /jab/te/jem ft/m.sAe ametnost/ posreJa/e Jo.sežAe s/ovensAe ft/msAe proJnAcZ/e, AZ, čeprav smo majben naroJ, v raeJaaroJaem merZ/a Jo.segamo /epe a.spebe Zn ce/o nagraJe. ToAo ta JZ A/ternat/vnZ AZno v Ce/ovca, v svoj program vA//ačaje s/o-ven.sAe ft/me, AZ z/a.stZ po števJčao.stZ obZ.sAova/cev presegajo preJ.stave JragZAfZAaov. Zato je rozam//'Zvo, Ja organZzator načrtaje mesečno preJ-vajatZ po en s/ovensAZ ce/ovečernt jt/m, Aar je ob tej prZ/ožnostZ treba pozJravZtZ. Kot je Zz vabZ/ razvZJno, bo Jo jt/msAe preJstave v 5/nčZ vas/, na ČajnZ Zn v .?entjnAobn v Roza, veJno v ArajevnZb A/aemofagrafZA. ,S7oven.sAa prosvetna zveza je toAratpo.sreJova/afZ/m „Čas brez prav/jZc" Zn m/aJZn-sAZ jim „To/etje v šAo/jAZ". TaAo bo agoJZ/a starejšZm Zn m/ajštm /jnb/te-/jem jt/msAe ametnostZ. Kot obtčajno, so vstopnZce na vo//'o eno aro prej preJstavo, rezervacije pa so možne taJZ po te/ejona, prt orgnntzotor/n, oziroma AZna. Prav taAo SPZ oz. Jrašfva Jajejo vse poJrobne informacije ofZ/raZA oz. preJstavab. Izšla je kaseta in plošča ansambla Plevel-Unkraut Gabriel Lipuš ima kljub svojim mladim letom za sabo že uspešno pot kot glasbenik. Večkrat smo ga imeli priložnost slišati kot pevca-solista ali instrumentalista, v zadnjem času pa je vodja inštrumentalnega ansambla, s katerim nas je s samostojnim koncertom presenetil v lanskem letu. Zdaj ansambel deluje v novem sestavu in nosi ime Plevel-Unkraut. Že ime ansambla je nenavadno, toda Lipuš pravi, da so ime zbrali zato, ker je plevel nekaj nadležnega, po drugi strani celo zdravilen, predvsem pa neuničljiv. Ime, ki ga nosi ansambel, je hkrati tudi njegova programska izpoved. Biti hoče izviren, predvsem pa s svojo glasbo želi opozarjati na razne probleme, s katerimi se ubada človeštvo današnjega časa. Lipuš za svojo glasbo išče besedila tehtne vsebinske izpovedi, mnogokrat ga napiše tudi sam. Glavni cilj pa je, da se glasba, ki jo piše sam ali drugi člani ansambla, harmonično vsklaja z besedilom. Zato ansambel nastopa tudi v raznih sestavah, z enim, dvema ali s z več inštrumenti, kakor pač to najbolj odgovarja interpretaciji besedila. Ansambel sestavljajo Gert Prix, Robert Lenart, Gunter Lenart, Mario Kofler in Gabriel Lipuš. Kasete in LP-plošča imata iste posnetke - skupno dvanajst - za osem od teh je glasbo napisal Gabriel Lipuš in sicer na besedila M. Jakopiča, K. Koviča, I. Cankarja, nekatera pa je napisal tudi sam. Med avtorji glasbe oz. besedil, sta še G. Prix in G. Lenart. Tu je treba še povedati, da je grafično opremo za kaseto in ploščo izdelal Valentin Čertov, za posnetke odgovarja Max Matschnig, producent je G. Lipuš oboje pa je izdelal Record STUDIO RPM v Svetni vasi oz. Kožentavri januarja letos. Tako plošča kot kaseta staneta vsaka po 140 šilingov, v prodaji pa jih imata obe slovenski knjigarni v Celovcu. Cena torej ni pretirano visoka in zato je kaseta oz. plošča dosegljiva tudi za tanjše listnice. Vendar je glasba, ki jo ansambel Plevel-Unkraut nudi poslušalcu, brez dvoma nekaj izvirnega, samoniklega in zato privlačna za ljubitelje sodobne inštrumentalne glasbe, katere namen je tudi resna umetniška izpoved. Mlademu ansamblu želimo, da bi uspešno nadaljeval svojo pot in se uveljavil tudi izven Koroške. Teden slovenske drame v Kranju Nagradi za nova gledaiiška teksta S predstavo satiričnega gledališča „Jazavac" iz Zagreba s hrvaško priredbo komedije Alenke Goljevšček z naslovom „Pod Krleževo glavo" so v nedeljo zaključili 17. teden slovenske drame v Kranju. Za prireditev, na kateri so predstavili najuspešnejše uprizoritve slovenskih gledaliških del v lanskem letuje bilo v Kranju veliko zanimanja, tako da so za nekatere predstave razprodali vstopnice še pred otvoritvijo. V' okviru Tedna so podelili tradicionalno Grumovo nagrado za najboljši novi slovenski dramski tekst. Med 32 predloženimi besedili je strokovna komisija izbrala dve, in sicer Gabriel in Mihael, avtorja Jožeta Snoja in Biljard na Cpriju, avtorja Iva Svetine. Prvo delo, ki je že doživelo krstno uprizoritev prav za uvod v kranjski gledališki festival, obravnava ideološko razdvojenost slovenskega naroda ob tragičnih dogodkih v Sloveniji takoj po zadnji vojni, drugo pa revolucijo gospodarstva nad naravo. Med prireditvijo so se v Kranju sestali predstavniki slovenskih gledališč in se pogovarjali o drugačnem praznovanju slovenskega kulturnega praznika ter o položaju slovenskih gledališč. Med drugim so sprožili zamisel, da bi v okviru kulturnega praznika organizirali šest gledaliških predstav v Celovcu. To bi bila dobra podpora delovanju enotnega slovenskega kulturnega prostora, o katerem v zadnjem času v Sloveniji precej govorijo. Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije pa je v okviru Tedna slovenske drame pripravilo okroglo mizo na temo Interpretacije Ivana Cankarja. K temu pogovoru so jih spodbudile novejše uprizoritve gledaliških del največjega slovenskega dramatika, v katerih skušajo avtorji predstav z novimi prijemi na sodobnejši način prikazati problematiko, ki jo je obravnaval Cankar. L. S. Datum Kraj PRIREDITVE Prireditelj Petek Kulturna raherna STARE SLOVENSKE BALADE IN PESMI Kulturno društvo 13.3. Pri Joklnu SLOVENSKIH KOROŠKIH AVTORJEV Pri Joklnu 20.00 Cetovec Ansambet Drava Petek Univerza DVOJEZIČNOST V DRUŽINI IN DRUŽBI Univerza Celovec, 13.3. in Celovec univ. doc. dr. Kurt Egger Inštitut za dopolnilno 14.3. z-124 (naslednji seminar 27. in 28.3.) izobrazbo S„hnta priFottu REDNI OBČNI ZBOR Slovensko prosvetno 14.3. 18.00 društvo Vrtača Sobota pri Florjanu ,,OD PLIBERKA DO TRABERKA" Slovensko prosvetno 14.3. 19.30 Wogrč.h Pliberk Sobota Kutturnidom KONCERT MoPZ KUD STANE ŽAGAR Slovensko prosvetno 14.3. 19.30 naRadišah i,K,.p. društvo Radiše N.det,a E... ODHOD IZLETA V PLANICO Stovenski športni 15.3. črpalka (velja za vse prijavljene) klub Obir in 7.00 Z.,e,n.K.pt. d^tvf^r''"" Nedelja Posojitnic. EL SERVIS EL-D.brlavas 15.3. 10.00-12.0C ) dr. Matevž Ghic Nadeti. f.rn. dvoren. SREČA NA KREDIT Katoiiško prosvetno 15.3. 14.30 všmrhein igra.ciizBras.ovč društvo Šmihel Nadet,. kulturna dvoren. SCAPINOVE ZVIJAČE otroška skupina 15.3. 19.30 ..Kassl" v igralci KPD Šmihel šk.ci,an Ponedeljek Kat.liškid.m JANKO IN METKA (nem.) Katoliški dom 16.3. prosvete Tinje Uvod v opero lErvvinZak prosvete Tinje Ponede„.kG..vnttr. JOŽEFOV SEJEM ObčinaBorovlj. 17.3. Restavracija ..DREIVČLKER IM SPIEGEL DES KARNTNER Ctub tre popoii 19.30 C^ve^ VEREINSWESENS Torek klubski OBČNI ZBORKDZ Koroška dijaška 17.3. 19.30 zveza Sred. tdn. ČAS BREZ PRAVLJIC Slovenska prosvetna 18.3. 20.00 vS^tT" Siovenskifilm zveza Sred. Tinje PROBLEMI PUBERTETE IN UČENJA PRI Katohškidom 18.3. ip m ŠOLSKIH OTROCIH (nem.) prosvete Tinj. Petek kinodvorana ČAS BREZ PRAVLJICE Slovenska prosvetna 20.3. 20.00 v C.,n, Slovenski film Žila Petek vStov.nj.m MEZINČEK - lutkovna pravljica Slovensko prosvetno 20.3. 13.30 Pt.jb.rku gledališče Tone Čufar z Jesenic društvo Vrtača 15.30 priČinkovcu MEZINČEK - lutkovna pravljica Slovensko prosvetno v Šentjanžu gledališče Tone Čufar z Jesenic društvo Šentjanž 17.00 farna dvoren. MEZINČEK - lutkovna pravljica Slovensko prosvetno v Šentjakobu gledališče Tone Čufar z Jesenic društvo Rož Sobot. farna dvoran. MEZINČEK - lutkovna pravljica Katoliško prosvetno 21.3. 10.00 vžvabeku gledališče Tone Čufar društvo Drava 14.00 Kutturnidom MEZINČEK - lutkovna pravljica Slovensko prosvetno vŠentprrmožu gledališče Tone Čufar z Jesenic društvo Danica 16.00 farna dvoran. MEZINČEK - lutkovna pravljica Slovensko prosvetno v Železni Kapli gledališče Tone Čufar z Jesenic društvo Zarja Nedet,. cerkvena dvorana MEZINČEK - lutkovna pravljica Katoliškaprosveta 22.3. všentUju z Jesenic Šentilj 14.30 pri Pušniku MEŽINČEK - lutkovna pravljica Slovensko prosvetno vLočah gledališče Tone Čufar z Jesenic društv°J.pa-Bašk° Ponedeljek Ml.dmsk, dom GUGALNIK (avtor Novak Novak) Slovensko prosvetno 23.3. 19.30 SŠD Celovec igralci SPD Radiše društvo Bisernica 27.3. do 29.3. Mladinski KDO SEM - ŽENSKA? A Petek 13 3 20.00 SomvlT COMPUTER (RAČUNALNIK) - PROBLEM ALI Slovensko prosvetno ŠANSA društvo v Borovljah Kristijan Ogris 14.3. 13.00 SODOBNO OBREZOVANJE SADJA d"°s^::žn° 14.00 PRAKTIČNE VAJE S COMPUTER JEM (RAČUNALNIKOM) Urban Popotnik d'ur:tBTjah° 14.00 Svtč.'"" ROŽ SKOZ STOLETJA - socialna podoba d^tčr°'"° 19.30 Kmtmtas KONTROLA RODOVITNOSTI TAL IN GNOJENJA Jože Leskovšek (s filmom) dm^Gor^r" 19.30 Plajberk O HIŠNIH IN LEDINSKIH IMENIH IN Slovensko prosvetno O PRETEKLOSTI SLO VEN JEGA PLA JBERKA društvo Vrtača 19.30 Sentj^b"'" POLITIKA LOČEVANJA VODI JUŽNI TIROL V SLEPO ULICO društvo „Rož" 15 3. 12.00 Miklavž DAN DOMAČIH JEDIL 15.00 V POKAŽI KAJ ZNAŠ dr^^r'""'^ RAZSTAVE Mestno gledališče AKVARELI IN GVAŠI ZORKE L. WEISS mestno gledališče doH.4. Cetovec Cetovecin do 29.3. Kuituma tabelna ..KARNEVAL V BENETKAH" Kuiturno društvo PriJoklnu fotografije.FranzMarenits PriJokinu ,,Kis proti žeji" Mati Fritz (druga z desne). „Celo na strupenih tteh taborišča Auschwitz-Birkenau je rasta čioveška skupnost. Edinole ti globoki občutki človeške topline in skupnosti so omogočili preživetje v nacističnih taboriščih grozote, ki so sicer do zadnjega razkrojile človeka." To je med drugim prejšnjo sredo posredovala dunajska Židinja Mali Fritz, ko je na pepelnico številnim poslušalcem v kulturni taberni Pri Joklnu pričala o dnevih v taborišču Auschwitz-Bir-kenau in Ravensbriick. Mali Fritz je ena maloštevilnih žena, kije preživela taborišča smrti in ima še dosti moči, da neprestano pomaga starejši in mlajši generaciji pri premagovanju te - skoraj nedoumljive — preteklosti. „Odprla je oči, da bi videla, kar drugi niso gledali, zato da bi potem lahko rekli, da tega ni bilo!" in „Odprla je oči, ker je vedela, da bo prišel tudi dan POTEM" jo je uvodoma predstavila Helga Mračnikar. Mali Fritz je najprej brala iz svoje osebne dokumentacije v knjižni obliki „Essig gegen den Durst — 565 Tage in Auschwitz-Birkenau", v razpravi , ki je sledila, pa je na prepričljiv način posredovala svoje zaključke iz tistih hudih časov fašizma, ki jih po njenem prepričanju z nobenimi pojmi in besedami ni mogoče avtentično opisati. Na vprašanje, kaj meni o filmu „Ho!ocaust", je dajala, da ga ni videla in da sploh noče filmov o kace-tih, ki naj bi človeka ganili. Ausch-witz je mogoče gledati samo s skalpelom! Ni ga mogoče, spremljati z navadnimi občutki, le z ledeno mrzlo zavestjo je mogoče razčleniti te dogodke, kajti občutki tistega časa so bili udarci, kriki, šklepetanje zob, obnemelost, tiho umiranje in vse- stranski razkroj. . .Taborišča so bila ena sama smrtna nevarnost. Zato Mali Fritz tudi ni bila pripravljena razlagati preveč podrobnosti, premalo bi povedale. Zato pa je tem bolj spominjala na vrline, ki človeku omogočajo, daje tedaj preživel in da bo danes preživel in preprečil kaj podobnega. Na svojih neštetih pričevanjih po avstrijskih šolah sprašuje dijake: „Mi lahko danes poveste, kaj bo (čez toliko in toliko časa)?", „Ste pripravljeni gledati in videti, kaj se dogaja in pripravlja danes?" Toleranco je treba živeti in ne samo imeti. Da je sploh preživela, se ima med drugim zahvaliti tudi nekaterim samozavestnim Mariborčankam, ki so ji ob številnih prilikah pomagale. Svoje sporočilo, da človek še tako strašnemu pritisku ne sme kloniti, pa je strnila v stavku: „Na svetu ni ničesar, kar bi človeka nujno moralo uničiti. Zgubljen si le, če se hočeš vdati." Priporočamo # Essig gegen den Durst, 565 Tage in Ausch-witz-Birkcnau. Mali Fritz; Biografische Texte zur Kultur- und Zeitgeschichte; Verlag tur Ge-sellschaftskritik; Dunaj 1986,132 str., 148šil. # Es tebe das Leben, Tage nach Ravensbriick; Mali Fritz/Hermine Jursa; Verlag fiir Gesell-schaftskrijik; Dunaj 1983,122 str., 148 šil. Obe knjigi sta na razpolago med drugim v knjigarni „Naša knjiga", Pavličeva ulica 5-7, Celovec. Seminar zgodovinskih prič v Letošnji seminar zgodovinskih prič, ki ga redno obiskujejo tudi zastopniki koroških Slovencev, sta ministrstvo za pouk in Komisija za študij neofašizma pripravila v Salzburgu. Bil je nadvse dobro obiskan in predvsem mlada generacija, učitelji, pedagoški delavci, zgodovinarji, člani raznih znanstvenih inštitutov, so bili močno zastopani. Predavanja so se lotila teh področij: 1 Nurnherški proces vojnih zločincev, njegov pomen in njegova problematika. Predavatelj: univ. prof. Rot-ter 2. Španska vojna ter stališče avstrijske vlade - Avstrijci v ljudski armadi. Predavatelj: univ. prof. dr. Weinzierl. 3 Zakaj v Avstriji manjka razprava o času 1938 - 1945 - posledice danes. Predavatelj: univ. prof. Ardel. 4. Argumentacije neonacistov - mednarodno in v Avstriji - nova težišča. Predavatelj: publicist Hermann Langbein. O Nurnberškem procesu je bilo poudarjeno, kako zamotana je bila podlaga obtožnice, ki je strogo ločevala med storjenimi zločini pred in po 1. sept. 1939. Nasploh je manjkala temu tribunalu določena pravna podlaga. Zato in zaradi velikih stroškov, zaradi političnih nasprotij, stopnjujoče se hladne vojne, ni prišlo več do podobnih obravnav, temveč so sledili le še posamezni procesi na posameznih sektorjih. Mogoče je zanimivo to, da v sklopu obtožnice Avstrija in Češka nista ocenjeni kot napadeni državi ter da visoki častnik SS Mor-gen nastopa kot eden glavnih izvedencev obtožbe, čeprav je sam povezan z mašinerijo taborišč smrti. Dr. Weinzierl je prikazala zgodovinski prerez španske državljanske vojne, udeležbo Avstrijcev v mednarodnih brigadah ter njihovo usodo po zmagi fašizma. Sliko so izpopolnili preživeli navzoči španski borci, postregli so s prikazom osebnih doživljajev ter dopolnili izvajanja referentke. Prof. Ardel iz Linza pa je natančno razkril korenine nepremagane preteklosti. Življenjska laž-prikaz, daje bila Avstrija žrtev nacifaši-zma, ter oportunizem glede na moskovsko deklaracijo — naj bi zakrila dejstvo, da je pretežna večina Avstrije pozdravljala NS-režim. Po letu 1945 ne sledi potrebni, novi antifašistični konsens; stara (fašistična) oblast nikakor ni uničena, temveč v obstoječih demokratičnih strankah obstoja naprej, o preteklosti pa se vztrajno molči. V novo nastali konfrontaciji med vzhodom in zapadom se pridruži Avstrija slednjemu in vsak poskus razčiščenja politične preteklosti se zatre v kali, se obsodi kot komunistično rovarjenje. To občutimo tudi mi koroški Slovenci, kajti naše žrtve niso vredne niti sočutja, medtem ko se vojaška zavojevalna služba v tuji vojski poveličuje ter ocenjuje celo kot domovinska dolžnost. Kot zadnji se je publicist Langbein posvetil zlagani argumentaciji neona- Salzburgu cistov. Ta sega od letakov najbolj primitivne vsebine preko prefinjenih, falsificiranih publikacij, ki naj bi bile navidezno izdane od ministrstva za pouk, tja do mednarodnih gnezdišč v Franciji, Nemčiji in Avstriji, ki trdovratno zanikajo grozodejstva nacistov, predvsem pa uničevanje jetnikov s plinom v koncentracijskih taboriščih. V ospredju te lažne propagande je tudi igranje s številkami - češ žrtve so bile, nikakor pa ne v ugotovljenem obsegu in še to nekje daleč, le v posameznih slučajih, nikakor pa ne načelno, preračunano, ne v naši neposredni okolici. Tudi danes so še prisotna taka stremljenja: antisemitizem, zatiranje manjšin, mržnja do tujih delavcev, Ciganov - podobno duhu o čistosti rase. Langbein je pozval vse navzoče in vse avstrijske demokrate, da podprejo koroške Slovence v njihovem narodnem boju. V večernih urah smo si ogledali še filma o Ciganih ter dokumentacijo „Nie wieder Mauthausen", ki je med drugim prikazala tudi pretresljive scene ob osvoboditvi tega KZ. Koroški Slovenci smo bili tokrat zastopani v razveseljivo velikem številu, kar je bilo oh uvodnem pozdravu tudi posebej poudarjeno. Vsekakor ta seminar ni posredoval le obilo znanja ter novih spoznanj, temveč je zgradil in utrdil iskrena prijateljstva tako z nekdanjimi nacističnimi žrtvami, a tudi z mladimi, nadebudnimi ljudmi. F.Č. - TMBUNA BRALCEV - TRIBUNA BRALCEV MisM o sobotni tetevizijski oddaji ,,Srečanja in konfrontacije" Že v uvodnem filmu so enostransko zavrteli „0 Rosental" in „Dort woTirol .. Medtem, ko so kazali dvojezični Rož, bi bila gotovo bolj na mestu ..Rož, Podjuna, Žila...". Politiki še vedno nočejo vedeti, da smo Slovenci svojčas želeli dvojezično gimnazijo in ne popolnoma slovensko. Preprečili so jo isti krogi, ki so danes grobokopi skupne dvojezične šole, v upanju, da za slovensko gimnazijo ne bo prijav. Kako so se zmotili, ni treba posebej omenjati. Očividna pomanjkljivost oddaje je bila v tem. da so bili kot protiutež mladini povabljeni sami vrhunski in izvežbani politiki povrhu pa še dva šolnika - izumitelja ..ločitvenega modela", kakor sama pravita. Temu krogu je bil dovoljen neomejen govorni čas, medtem ko so mladincem kaj kmalu vzeli besedo. Da so mladinci soglasno (z eno izjemo) zagovarjali skupno MENJAVA DENARJA Stanje v četrtek 12. marca 1987 Za 100 dinarjev dobite Za 100 dinarjev plačate Za 100 tir dobite Za100 lir plačate Za100 mark dobite Za 100 mark plačate 1.90 šil. 2.40 šil. 0.965 šil. 1.025 šil. 693.90 šil. 710.20 šil. dvojezično šolo v sedanji obliki, niso mogli razumeti tisti, ki so pač prežeti s KHD-duhom oziroma KH-dogmo. Kleine Zei-tung je takoj napadla ORF, češ, da disku-tanti niso bili izbrani korektno, ni pa se pritožila, da sta bila navzoča samo dva odrasla zagovornika skupne šole. medtem ko jih je bilo na nasprotni strani kar pet! Zanimivo je bilo zadržanje inšpektorja za dvojezično šolo, ki je v svojem prvem prispevku odločno branil dosedanjo dvojezično šolo, tako da se je gledalec moral vprašati, kako je mogel podpisati ločitveni model. V svojem drugem prispevku pa je (moral?) ta vtis popravil, ko se je elegan- tno izognil problemu tozadevnih šolskih poizkusov s tem, da se je podal na stransko pot in naštel celo vrsto šolskih poizkusov na dvojezičnih šolah, katerih pa se nobeden ne nanaša na takozvano ..časovno ločitev" v pouku nemščine, matematike in stvarnega pouka. Verjetno se odgovorni bojijo negativnih rezultatov in se zanašajo na to, da bodo učitelji že naredili svoje, dobro ali slabo. Saj izumitelji sami nimajo predstave, kako naj bi se tak pouk odvijal. Daje po oddaji ostalo vse pri starem, da ni bilo zbližanja nasprotnih taborov, nikogar, ki ve, da na Koroškem diktira Haider, ki bo po uveljavitvi modela „edini zmagovalec" in bo zaslepljenim strankam pobral spet večje število glasov, ne prese- Pedagog (ime uredništvu znano) Schad!iches S!owenisch? leh finde es erschtitternd, daB in unserem so schonen Land gegen die kleine Minderheit derart gehetzt wird, daB man dies auch schon im Ausland registriert. Das ist der wahre „Ver-Ruf der Heimat". Darum mochte ich alte besonnenen Kiirtne-rinnen und Karntner, insbesondere die Christen dieses Landes auffor-dern, sich nicht von falschen Prophe-ten irreftihren zu lassen. Ist denn die-se zweite Landessprache wirklich so schadlich, daB sie ein deutschspre- chendes Kind nicht horen soli? Ich bin der Meinung, daB jedes Kind, das die Moglichkeit hat, diese Sprache zu temen, die Gelegenheit nutzen soli. Es ist nur ein Vorteil, wenn man sich spiiter im Leben mit dem Nachbarn in seiner Sprache verstiindigen kann. Mir war es nicht moglich, Slowenisch zu lernen, was mir leid tut, aber ich werde trachten, Versaumtes nachzu-holen ALm/rc-d Rtc/:/fr. Vt/dic/i (iz Karntner Kirchenzeitung) GAST '87 v križišču turističnih tokov Zadovoljstvo izžarevajo organizatorji ietošnjega turističnega sejma „GAST '87", ki ga bodo odprti jutri, v soboto 14. marca in ki bo trajat do četrtka 19. marca. Koroška je bita namreč edina avstrijska zvezna dežeta, ki ji je v pretekti sezoni uspeto povišati števito prenočitev. Poteg tega bo Furtanija-Jutijska krajina na sejmu prvič močneje zastopana. Tudi Stovenija (oz. Jugostavija) se bo predstavita s turistično ponudbo in z vetiko sejemsko gostilno. Zastopniki sejma so prejšnji teden na tiskovni konferenci poudarili, da je turizem s 100 milijardami šilingov Ločevanje Med prireditvami v okviru 12. Božanskega izobraževatnega tedna, posebej opozarjamo na predavanje Rudotfa Benedikterja z Južne Tirotske, ki bo jutri, 14. marca, ob 19.30 uri v Kulturnem domu v Šentjakobu v Rožu (prireditelj SPD „Rož"). Referent bo obravnavat žeto aktuatno vprašanje, ki je prav zdaj, ko pri nas na Koroškem skušajo uresničiti točitev skupnega dvojezičnega pouka, tem botj zanimivo. Naslov predavanja Benedikterja se namreč gtasi: Potitika ločevanja vodi Južno Tirotsko v stepo utico. Predavanje je povezano z diskusijo. Gotovo bo dovotj vprašanj, oz. odgovorov, kaj bi toče-vanje na šotah pomenito za Koroško? „ln tako ztorabtjajo (nemško-govoreči Južni Tirolci) vsako pri-tožnost, da narodne skupine na vseh področjih točujejo in razdvajajo: od točenega prvega obhajita in vsakdana večine far do brezizjemno točenih šot, kijih pri novogradnjah za vsak primer tudi prostorsko točujejo, v zadnjem času pa točujejo tudi že pri sociatni gradnji stanovanj". To je izjavit Aleksander Lan-ger, dežetni postanec v Boznu. Jutri bomo stišati več podobnih izjav potitikov raznih potitičnih usmeritev z Južne Tirotske, seveda tudi take s hudo nacio-natno usmeritvijo. Priporočamo, da tega predavanja ne zamudite, saj nam bo gotovo podat najbotj avtentične izstedke potitike točevanja. dohodkov dal avstrijskemu gospodarstvu mnogo impulzov. Preračunano na prebivalca je Avstrija s temi dohodki (13.400 šil./preb.) še daleč pred Španijo in Italijo (4.000 šil.). Predsednik sejma Walter Dermuth pa je dodal, da gostje očitno sprejemajo sedanjo strukturo koroškega turizma, saj je bila Koroška s 4,2% več prenočitvami najboljša med zveznimi deželami Avstrije. Direktor sejma Hans Jorg Paw!ik je naznanil, da se je javilo toliko raz-stavljalcev, da bo razstavna površina letos povečana za 10%, postavili pa so še poseben šotor. V zadnjem trenutku se je prijavilo še dodatno 28 razstavljalcev iz Gorice in okolice, kar naj bi bila neposredna posledica stopnjevane reklame na tem področju. Jugoslavija se bo predstavila v svojem paviljonu s široko turistično ponudbo in sejemsko gostilno. Napovedana pa je tudi delegacija direktorjev živilskih podjetij, ki razmišljajo o sodelovanju na prihodnjem turističnem sejmu v Celovcu. Loče Te dni praznuje na Ročičnikovem v Ločah ob Baškem jezeru sedemdesetletnico svojega življenja vsem dobro znani Joži Wrolich, rojen v Podgorjah pri Mežnarju. Jozijeva mladost ni bila ravno z rožami posuta, bila je ena izmed tisočerih usod našega kmečkega človeka. Kot mladenič pa je moral kmalu okusiti vso trdoto pretekle vojne, ki ga je zavedla prav v mrzle, severno-polarne kraje. Po vojni je poročil Pušnikovo Pepco, hči Ročični-kove gostilne in iz zakona so izšli trije otroci. Tudi tukaj je postal Joži glavni steber gospodarstva ter s pridnostjo pripomogel do procvita gostinskega obrata. Danes, s svojimi sedemdesetimi leti, je godovnik še poln dobrih zamisli, pri delu pa se še sedaj lahko meri z mladimi gospodarji. Zelo zavzet je tudi za domače prosvetno društvo, rad prisluhne domačim vižam in še raje se zavrti ob hitri polki na levo. Društveni pevci so ga zato počastili tudi ob njegovem jubileju z lepo slovensko pesmijo. Tudi mi se tem voščilom pridružujemo ter želimo Joziju še zdravja in mnogo umirjenih, srečnih let! ..Dobrodošel sosed" Pod geslom ..Dobrodošel sosed" bo stal jugoslovanski paviljon. V njem bosta turistično podjetje CAR-TRANS in gostilna Juena iz Globasnice v zastopstvu gospodarske zbornice Slovenije organizirala turistične informacije in sejemsko gostišče. Obiskovalec sejma bo dobil tam informacije o prenočiščih v notranjosti Jugoslavije in ob njenih obalah, spoznal bo zanimive potovalne proge, zdravilišča in možnosti za ugoden nakup. Težišče informacij bo Slovenija. V gostišču se bodo gostje lahko okrepčali s čevapčiči, ražnjiči, z gibanico in z drugimi priljubljenimi jedmi, prav tako pa bodo na razpolago dobra jugoslovanska vina. V torek - med 11.00 in 12.30 ter 15.00 in 16.30 - pa bo na ploščadi pred paviljonom nastopila folklorna skupina Piran, ki bo zaplesala ob zvokih vokalno-instrumentalnega ansambla Vikija Ašiča. Ob tej priliki pa bi radi opozorili tudi na prireditev Avstrijsko-jugoslo-vanskega društva v ponedeljek 16. marca 1987 (19.00) v veliki dvorani celovškega doma sindikatov, kjer bosta nastopili zgoraj omenjeni skupini. Na prireditvi pod geslom „Do-brodošel, sosed" bodo izžrebali tudi nekaj lepih nagrad (bivanje ob morju .. .) Zgornje Borovlje V Zgornjih Borovljah je zadnje dni obhajal svoj okrogli življenjski jubilej naš narodnjak, lesni trgovec in obrtnik v pokoju Jože Miki. Kar šestdeset let jih je upognil, ne da bi se mu poznala. Rojen na Gašparčevi kmetiji pod Pečnico se je mladi Pepi kmalu spopadel s kmečkim delom ter lesnim obratom svojega očeta. Nato se je šolal v Mariboru (kmetijsko stroko) in po vrnitvi domov prevzel domačo lesno obrt ter kot podjetnik uspešno napredoval. Poleg podedovane hiše v Zgornjih Borovljah sije zgradil nov. mogočen dom, urejen tudi za turizem. S krepko pomočjo žene Marice je tudi na tem področju dobro uspeval in tako je mogel pred kratkim predati urejeno domačijo enemu izmed dveh sinov. Od svojih mladih let pa je godovnik predan tudi narodni stvari in vnet obiskovalec slovenskih prireditev. Tudi v zasluženem pokoju prime za delo. kjer je le potrebno. Njegovi prijatelji in znanci mu iskreno čestitajo in kličejo še na mnoga zdrava leta! Koroška poje" že deset tet ilV! h! W M ^ Krščanska kulturna zveza že deset let prireja koncertni popoldan pod naslovom ..Koroška poje". Kot je pri letošnji prireditvi povedal predsednik KKZ dr. Janko Zerzer, si s tem prizadevajo, da bi predstavili koroške zbore, hkrati pa - kot ob lanski prireditvi - tudi zbore drugih manjšin v Avstriji. Letos, tako je dejal Zerzer, pa so se odločili, da uresničijo geslo prireditve: nastopili so koroški zbori, neglede na to, ali uradne, državne meje to Koroško delijo ali ne. Tako so sodelovali poleg domače „Danice" iz Šentvida v Podjuni (slika zgoraj) še moški pevski zbor „Vres" iz Prevalj, mladinski zbor ..Ojsternik" iz Ukev ter mešani pevski zbor „Gruppo corale Tarvisio" (slika spodaj). V tej zvezi škoda le, da med nastopajočimi ni bilo tudi kakega zbora iz Kanalske doline, saj bi tako ..Koroško" še celotneje predstavili. Pri tej premostitvi neosporavanih državnih mej, pri tem poskusu povezovanja, skupnosti preko državnih mej pa je ..pomagal" tudi mešani pevski zbor ..Madrigalchor" iz Celovca (čisto zgoraj), ki je kot prvi neslovenski zbor sodeloval pri ..reviji" in tudi s slovensko pesmijo prispeval delež k uspehu prireditve. V znaku tromeje oz. sožitja in sodelovanja ob tromeji je bil tudi sestav častnih gostov: poleg jugoslovanskega in italijanskega konzula je revijo ..Koroška poje" obiskal tudi predsednik koroškega deželnega zbora Josef Schantl. Emi! Cesar O KMnaijevem Mrtvem bataljonu prvi pesniški zbirki, nastati na Koroškem „...Na Koroškem je sneg zopet nekoliko otežal situacijo, ker so Švabe takoj za tem izvršile v Rožni dolini hajko večjega stila. Pri tem je bataljon v Rožni dolini utrpel večjo izgubo v ujetih... Ravno tako je četa, ki se je nahajala v Ziljski dolini, v prvih zimskih dneh odšla preko Karavank na Gorenjsko stran, ker so se ustrašili naporov, pred katere bodo v zimskih dneh postavljeni..." Takšno je bilo petnajstdnevno poročilo štaba četrte operativne cone o dogajanjih v Ziljski četi oziroma bataljonu med 15. in 30. novembrom 1944. Nastalo je 4. decembra, namenjeno pa je bilo glavnemu poveljstvu Narodnoosvobodilne vojske in partizanskih odre- Miha Klinar Jesensko listje Listje pada na šotore, z drevja pada kakor moje sanje... Listje pada na šotore, v mojem srcu se budi vprašanje... Kaj prinesejo ti dnevi? Temne slutnje se budijo ... Kaj prinesejo ti dnevi...? Moje misli krvavijo... dov Slovenije. Bilo je kratko, napisano v značilnem jedrnatem vojaškem slogu. Vendar pa so bila ta dogajanja povezana z vrsto pretresljivih doživetij in spoznanj, ki so se ohranila v samosvojem dokumentu tistih dni, v pesniški zbirki z zgovornim naslovom Mrtvi bataljon. Avtor Mrtvega bataljona je bil koroški partizan Marjan Klinar-Miha (1922-1983). Čeprav je bilo to obdobje zelo težko tudi za Klinarja, je bil po izpovedni plati čas njegovega bivanja med koroškimi partizani izredno plodovit. V kratkih dveh mesecih je napisal nekaj deset pesmi, kot da mu je bilo poglavitno samo izpovedovati svojo privrženost narodu in svobodi ter s tem tudi boju. Med prvimi pesmimi je zagotovo Koraki v dežju, nastala septembra 1944 med Podkloštrom in Ovčno. Večina Klinarjevih pesmi s koroško tematiko je nastala med septembrom in novembrom, med Podkloštrom, Kopajno in Kepo. Največ jih je nastalo na južni strani Karavank, v drvarski bajti blizu žičnice nad Belco. Čeprav je bila koča skoraj na pol razpadla in brez sten, so seje razveselili, saj jim je dajala dolgotrajno zavetje ob ognjišču. Stene so za silo nadomestila razprta angleška šotorska krila. Zaradi mraza je moralo na ognjišču vedno goreti, zato tovariši niso nasprotovali, daje Klinar ponoči prostovoljno skrbel za ogenj. Ta nočni čas, ko ga nihče ni motil, pa je izkoristil za pisanje. O nočnem pisanju govori tudi v pesmih (na primer Pismo domov). Podatki pod posameznimi pesmimi pa kažejo, da je pisal tudi že med nemško ofenzivo in pozneje med pohodom. Zanimivo je, da se je želel padlim borcem Ziljske čete oddolžiti že takrat. Pesem Mrtvi bataljon je nastala 30. novembra v eni izmed pastirskih koč na Belem polju. Pesem kaže, da ga je smrt soborcev veliko bolj prizadela kot lastno trpljenje. Pesniška zbirka Mrtvi bataljon je nastala na Gorjušah, ki so tedaj že nekaj mesecev veljale za svobodno ozemlje. Klinar ga v kratkem predstavlja: „Tu so bile razne komisije, kurirji, transportni vod itd. Vsi so bili lepo oblečeni in mi smo se prve dni počutili med njimi kot resnični siromaki. Hrana, mir, počitek. Vse to nam je vračalo moči. Nastanili smo se pri Zvebu, ki slovi kot izdelovalec gorjuških pip." Žvebovemu očetu je posvetil tedaj tudi pesem Rožni venec. Pozneje mi je pripovedoval, kako samosvoja je bila takrat njegova molitev. Zato se tudi ne čudimo, da so se po prepotrebnem počitku začele njegove misli vse pogosteje ustavljati na preživetem, ..doživetja zadnjega meseca (pa so se) začela zgoščati in oblikovati". Tako je začel načrtno oblikovati zbirko, čeprav so posamezne pesmi v njej nastale že prej. Rokopis je nato izročil materi ob njenem obisku na Gorjušah. Verjetno zato, da je v nadaljnjih bojih - še vedno smo bili v letu 1944 in zaradi bolečih izkušenj v Ziljski četi, ko je v boju za življenje izgubil skoraj vse dotlej na Koroškem napisane pesmi -ne bi izgubil. Zbirka je potem izšla taka, kot si jo je zamislil leta 1944, vendar v izboru. Tako sklepam po zapisu v knjižici, ki mi jo je podaril. V njem pravi: ..Zbirka tiskana brez mojega izbora in korektur" - to pa dopušča možnost, da so o uvrstitvi pesmi v izbor odločali po trenutnem občutju drugi. Pesnik je bil v času njenega natisa borec našega odreda v coni A na Tržaškem in na natis ni mogel vplivati. Zbirko je natisnil -prav gotovo po posredovanju Klinarjevih staršev, njegov oče je bil namreč znan jeseniški delavski pesnik in dramatik -jeseniški tiskar Anton Blažej. Če bi bil tedaj Klinar na Jesenicah, zbirka takšna, kot jo poznamo, gotovo ne bi izšla. Pesmi je pozneje sicer popravljal, vendar zato še ne moremo govoriti o povsem novih variantah. Bila je prva natisnjena pesniška zbirka Marjana Klinarja-Mihe. V zvezi s tem je tudi dragocen podatek, Klinar mi ga je sporočil v pismu z dne 5. maja 1959, ki po vsej verjetnosti ni nikjer zabeležen, da je zbirka izšla v 600 izvodih in da je bila Miha Klinar takoj razprodana. Danes je na knjižnem trgu prava redkost. Mimo zgovornega posvetila: Zbirku posvečam padlim junakom Ziljskega bataljona in naši Koroški, natisnjena je pod naslovom, je avtor dodal še posebno verzificirano posvetilo: Ko pade večer in veter v vejah ihti, tedaj se mrtvi bataljon okrog Kepe zbudi... Junaki prihajajo, taborni ogenj prižgo, v rožnatem siju gori večerno nebo. Pesmi je razvrstil pesnik v razdelke: Zemlja in ljubezen, Nagrobni spomenik in Pesem nad grobovi. (sc Portoroška nagrada za esej Kar) Markuš Gauss: Književnost in pisateiji na meji Mnogo tet pozneje naj bi se pesnik in filozof Alexandre Andryane v vlažni in smrdeči celici habsburškega zapora spominjal onega davnega dne svojega otroštva, ko je med pogovori svojega očeta in njegovih poslovnih prijateljev, ki so bili vsi bogati lyonski trgovci, prvič prestregel slovesno besedo o „meščanski svobodi", ki da bo premagala vse meje in podrla vse pregrade. Spielberg pri Brnu takrat, ko je bil Alexandre Andryane za ves ostanek svojega življenja prikovan na mezečo steno, še ni bil muzej, v katerem danes obiskovalce obliva zona, temveč najbolj zloglasna temnica Habsburške monarhije: tiste, ki so veljali za najnevarnejše sovražnike Habsburžanov in njihove vladavine, so semkaj privlekli iz pol Evrope, da bi tu zgnili pri živem telesu, da bi gnji-joči še pričali o zdravju države, ki nikoli ne bo propadla. Alexandre Andryane, ta neumno zaupljivi otrok meščanskega, 18. stoletja, ta drzni poganjek razsvetljenstva, je tisto, kar so leporečili trgovci, ko so načrtovali nadaljnji potek svojih poslov, razumel tako resno, da se je odločil, da bo za njihovimi lepodušnimi besedami poslal še svoje življenje. Ujet kot privrženec italijanskih karbonarjev je Alexandre Andryane prebil svoje življenje v eni od celic na Spielbergu. Tam je stran za stranjo pisal svoje veliko delo, ponosno delo o meščanski svobodi, kateremu je dal naslov, ki naj bi zajemal vse njegovo zaupanje v svet; knjiga je bila namreč polna vere, saj je govorila o veseli bodočnosti, o kateri s' ne bi bilo treba delati skrbi in njen naslov naj bi se glasil „Bistvo človeštva". Stran za stranjo se je torej v pisanju oddaljeval iz svojega zapora in kakor je v vseh teh letih okoli njega postajalo temno, tako svetlo se mu je prikazovalo v ostri luči meščanske utopije bistvo človeštva in tisto, kar je kot to videl in nikoli preklical. Nekoč - sin dobre francoske družine, ki se je bil v Italiji pridružil onim, ki so po njegovem mnenju najbolj drzno zastopali duha upora proti fevdalno trohneči Evropi, je že leta živel v dušeči izolaciji svoje celice - nekoč torej je enemu od ječarskih bikov prišlo na um, da bi jetniku, ki je v celici pisal v do gležnjev segajočem močvirju kloake vzel črnilo. V svojem obupu, da se zanj noč ječe nikoli ne bo končala, v svojem trdnem prepričanju, da bo za človeštvo nekoč napočil svetel dan, pa si je Alexandre Andryane znal pomagati. Oropan črnila je pisal s tistim, o čemer so srednjedobri mojstri fraze vedno samo govorili: s svojo krvjo. Ko je pisal o bistvu človeštva, je prelival svojo kri in si tako sam izčrpaval zadnje moči, ki so mu še ostajale; tako je kar naprej raslo njegovo filozofsko delo, ki je kljubovalno prikazovalo človeštvo bodočnosti brez mejnih količkov. Alexandre Andryane je bil že starejši mož, ko so v temnici, v katero so ga vrgli še kot mladeniča, pričakovali visok obisk. Tedaj so očistili celice in umili jetnike, kar pomeni, da so jih polili z mrzlo vodo, žrtev te higienske akcije v zaščito visokorodnega nadvojvod-skega voha pa je postalo tudi filozofsko delo zarotnika: odkrili in uničili so ga. Ko je Alexandre Andryane umrl, za njim ni ostalo nič drugega kot hitro se izgubljajoča novica o človeku , ki se je odpravil iz Lyona na pot in poginil na Spielbergu, potem ko se je, vkovan in priklenjen, neomajno ukvarjal z bistvom človeštva in potrjeval svoje jasno vedenje o brezmejnosti bodočega človeka, svobodnega državljana, s svojo lastno krvjo. Nedvomno je bil tudi ta brezimnež, ki se je imenoval A!exandre Andrya-ne, pisatelj meja-vsaj meje med fevdalno in meščansko dobo v Evropi; svojega boja za osvoboditev človeškega bistva, ki se mu je zdelo sramotno zatirano in vkovano v fevdalne spone, boja pod zastavo meščanskega prosvetljenstva - ni nikoli opustil ali izdal. Toda kaj se je zgodilo z velikimi sanjami Alexandra Andryana - njegovo ime že kar moteče pogosto uporabljam prav zato, ker po njem razen njega ni prav nič ostalo kaj je nastalo iz njegove lepe vizije bratske svetovne republike? Izkliceval je svet brez meja cenzure in brez besne malenkostnosti duhovnih čuvarjev meja; šlo mu je za svobodno izmejavo misli, ne blaga, in njegovo upanje je bila odstranitev meja okrog človeka, ne meja trgovine in tržišča. Ali ni bila zgodnjemeščanska utopija svetovne republike uresničena kot odurna karikatura same sebe, namreč kot svetovna zveza občil, ki v vedno krajših presledkih dosega vedno več ljudi z vedno neumnejšimi unificiranimi sporočili, ki jih trga iz njihovih nacionalnih tradicij in regionalnih korenin, iz socialnih vezi in kulturnih povezav ter jih tke v pravo internacionalo preproščine? Ali niso bile namesto pre- piha svobodne kulture zadušljive sape kemične industrije in razredčeni zrak svetovnomedijske industrije tiste, ki so naredile stare meje za nepomembne, nebistvene? Oh seveda, stare meje, stara ljudstva, stare nacije, razredi, regije, kulture, jeziki - ali niso morda, namesto da bi bile ukinjene, v tehnološkem opoju enostavno zmlinčene, ali ni z njimi preprosto pometla industrija v svojih strupenih viharjih, ali niso izparele pod soparo atomskih oblakov, ali se niso potopile v močvirje dokončne, svetovne televizijske serije? Ali se morda stara vizija Alexandrea Andryana ne zrcali zgolj še v mlakuži kupčij? Ali je ta človek morda zato pisal s svojo srčno krvjo, da bi krvosesi na vekov veke lahko nadaljevali s svojim sramotnim poslom? Alexandre Andryane je bil pesnik meja in filozof, ki je neomajno pisal svoje delo o odstranitvi meja v neusmiljeni izolaciji svoje eksistence na ttekaj čutnih vtisov, ki mu jih je lahko nudila njegova celica, potopljena v večni somrak. Njegova zgodba iz krvi in iluzije, kljubovanja in prividov ima svoje historično mesto. Toda kam vodi pot, ki je to mesto prečkala? Dolgo po tem, ko je francoski trgovski sin in italijanski zarotnik v češki utrdbi pisal z lastno krvjo in živel v pisanju, je začel nek enako nadarjen in strasten mož pisati o revščini in bedi, o ponižanju in veličini Galicije. On. ki je odrasel na stičišču treh kultur in je znal enako dobro pisati in govoriti ukrajinsko, poljsko in nemško, je pisal, kot je terjala priložnost in kot je pričakoval naslovljenec v ukrajinščini - ki se je v cesarsko kraljevskem registru jezikov pojavljala kot rutenščina -, poljščini in nemščini. Ne, Iwan Franko, rojen leta 1858, umrl leta 1916, etnograf z znanstvenimi aspiracijami in pisatelji z ostrim polemičnim slogom, ni bil vročično prenapet nacionalist, ki bi mu šlo za omejevalno priznanje ene od narodnosti v regiji, enega jezika tega območja pred drugimi - razmejitev, ki bi bita v tej zgledni mešanici in kulturni zmesi možna samo nasilno. Nostalgik, ki bi danes rad videl avstoogrsko monarhijo v pravljični luči človečnosti in harmonije, bi morda prišel v skušnjavo, da bi naknadno slavil Iwana Franka, ki je izbrušeno pisal v teh jezikih in ki ga sploh niso mučili kaki nacionalni resentimenti, kot zgled starega Avstrijca. ki je v tej državi mnogih ljudstev in kultur, mnogih nacionalnosti in jezikov dejansko razvil nekakšno nadnacionalno toleranco in blestečo avstrijsko identiteto.Tako, kot da bi ta monarhija bila izgubljena „domo-vina Srednja Evropa" - ko pa ta vendar ni noben realen pojav preteklosti, temveč le možna perspektiva bodočnosti, ki torej sploh ni mogla biti izgubljena, ki pa jo je morda treba še koncipirati! - tako da bi bila donavska monarhija tista človečna srednja Evropa, ki je prav Habsburžani in njihovi vladajoči sloji nikoli niso upoštevali, ki so jo vedno ovirali, tako se danes marsikdo poslužuje tistega, kar je nastalo iz duha ugovarjanja, upora, celo iz zaničevanja monarhije, za to, da bi ji naknadno dal določen sijaj. Tako recimo štejejo tej državi, ki je v sebi združevala veliko število narodov brez državnih meja, ki pa je ven- darle mednje postavila druge premične in toge meje, kot zaslugo opoziciji, ki jo je pobudila proti sebi. lwan Franko je bil sovražnik donavske monarhije, ni pa bit nacionalist, ki bi bil terjal nove države z novimi mejami; bil je oster opazovalec zato je videl dejanske meje v tej državi, ki je razglašala, da nima nobenih notranjih meja, ki bi jo marsikdo, ki danes ni prenasičen le z melanholijo, gostobesedno rad slavil, ker je človek lahko en dan šel na konjske dirke v Brno, drugi dan v opero v Budimpešto, tretji dan pa z Dunaja na morje, ne da bi moral enkrat pokazati potni list. Iwan Franko je videl meje, prikrite meje birokracije, na ves glas zamolčane meje šolskih in jezikovnih bojev, očitne meje ekonomije, meje socialnega, ki jih ni bilo moči prezreti, videl je te meje, ker je bil nadarjen in izvežban hodec preko mej, in ga je pot vodila od rutenskih kmetov z njihovo pisano, toda komaj še nacionalno obarvano kulturo od poljske inteligence v mesta, kjer je nemirno tlela nacionalna iskra, kjer bi lahko nenadno zaplapolal ogenj, od tam pa na Dunaj k „nemškoavstrijskim" socialistom; in s takih potovanj, ki so vodila preko meja dob v globoko, v plodno in strašno neistočasnost njegove dobe, vedno znova spet nazaj. Franko je bil eden od fascinantnih premagovalcev meja, ki jih poraja meja sama, ker hoče biti prekoračena, hodec čez mejo pa ne prestopa meje, da bi se naselil in zadovoljno udomačil, temveč da bi se vrnil in vedno znova odpravil na pot, kajti je nemiren človek, ki ga žene radovednost do drugega; sumljiv vsem obmejnim stražarjem nosi pri sebi tihotapsko blago, no, ne pri sebi, temveč v sebi, in naj še toliko pusti onkraj meje, vedno znova se bo vračal bogatejši, kot je bil. ko se je odpravil na pot. Tudi če hodec čez mejo ve za bogastvo, ki gaje odkril in osvojil, pa le včasih občuti, da meje, ki so mu le povod za premagovanje, izzvenevajo tudi v njem samem; to je trenutek negotovosti, dvoma, in hodca čez mejo se tu marsikdaj lahko polasti hrepenenje po urejenem in določenem, po preprostem, je kot občutek, ki se polasti človeka s hrepenenjem po otroštvu, za katero prav tako dobro vemo, da se ne bo vrnilo in da moramo naprej. Četudi morda tak hodec čez mejo dvomi o samem sebi, pa ga nikoli ne obide dvom o tem, da bo, ko se odpove malemu svetu zamejene enosti, pridobil odprti svet bogate mnogolikosti in četudi ima v njem včasih občutek zmedenosti, izgubljenosti, vendarle sluti, da ga v Nazaj ne pričakuje več domovina, ki bi mu še bila po meri, da ni nobene domovine izgubil, temveč dajo mora šele doseči. Izvidnik tujega, tihotapec lastnega, vidi hodec čez mejo, posebno vrednost v tem, da onkraj meje ne naleti več na tisto, kar je na tej strani pustil za seboj, zato se mu tudi nič ne zdi bolj čudno od želje, da bi povsod vse postalo enako, da bi ne bilo moč več odkriti nič tujega in ga stopiti z lastnim. Goethejevo veselo naznanilo svetovne literature takega hodca čez mejo nikoli ni zapeljalo v okrutno zmotno prepričanje, da mora biti svetovna literatura spodoben otrok, ki bi povsod stopala spodobno pred občinstvo v isti mornarski obleki. Tako Iwan Franko, hodec preko meje z vzhoda monarhije, v različnih kulturah svoje dežele, katerih udeleženec je obenem bil tudi on sam, ni enostavno iskal skupno, temveč je, kot vešč etnograf in oster pole- mik, iskal v skupnem tudi različno, drugačno, razlikujoče. Tako se njegova vešča kritika monarhije vedno znova vrača k diagnozi: da v njej spodbujajo napačne meje, gradijo umetne meje med ljudmi in narodi, da pa izravnavajo humane razlike, razlike med ljudmi in njihovimi kulturami. Nekaj generacij po Alexandru Andryanu, ki je bil prepričan, da bo človeštvo našlo samo sebe le v bratski svetovni republiki, je Iwan Franko podrobneje raziskoval tisto, kar naj bi se stopilo v večji celoti in v njej izginilo: in dostojanstvo neprilagojenega, ki se odteguje vključitvi v veliko celoto - to je Iwan Franko našel prav tam, kjer je bilo ponižanje največje, pri ljudstvu, ki je bilo v hierarhiji galicijske odvisnosti na najnižji stopnički, pri Rutenih. Nekega vetrovnega poletnega večera sem pred nekaj leti v istrskem obalnem mestecu, ki moli v morje kot piratska ladja in ki ga Slovenci imenujejo Piran in Italijani Pirano, srečal moža, majhnega, malo krivega moža z nepreračunljivo prijaznim in malce plahim nasmeškom v obrazu brez starosti, ki sem ga kaj hitro pozabil, kljub temu, da je name naredil nenavaden vtis. Potem pa sem tega moža srečeval povsod po Istri, kamorkoli sem prišel, ko sem iskal odročne pokopališke cerkvice, katerih freske lahko občuduje samo tisti, ki zna daleč stran v prvi vasi vprašati za ključ pravo žensko, ali na poti v skrivnosten kraj, kjer z bučanjem v soteski nenadoma izgine reka, da bi pod zemljo nadaljevala svojo pot -kamorkoli sem prišel, karkoli sem iskal, mali mož je bil tu že pred menoj in skoraj se mi je zdelo, daje bil že od nekdaj povsod po Istri. Ko sem se vrnil v Salzburg, sem kmalu nato dobil v dar knjigo, v kateri sem spet srečal svojega plahega prijatelja, tega pogumnega junaka svoje skrivljenosti, in v tenki knjižici, ki kljub temu v sebi zajema ves svet, sem zvedel tudi za ime tega moža, s katerim me je vezala nenavadna domačnost, kljub temu, da si nikoli nisva rekla niti besede; veselilo meje, da sem zvedel, da mu je ime „Tanta-druj". Moje popotne izkušnje iz Istre in moja številna srečanja s Tantadru-jem so me obvarovala zmote, ki so ji zapadli vsi moji prijatelji, ki so z vedno večjim navdušenjem prebirali zgodbo o norčku, ki ne najde svoje smrti, namreč zmote, da je ta Tanta-druj fantastična izmišljotina in da je zgodba onega žegnanja v Sv. Luciji, ki jo knjiga opisuje, arabeska, velika in okinčana fantazija avtorja. Saj sem Tantadruja vendar videl, ne le v Piranu, kjer se je pojavil na robu Tartinijevega trga in takoj smuknil navkreber v temno ulico in izginil v njej, ne, videl sem ga tudi v Bermu in Pazinu in v napol zapuščenem Zavrju, kjer okoli trga pred cerkvijo propadajo hiše in kjer so takrat, tistega poletja, ravnokar zacvetele smokve, saj sem bil Tantadruja vendar videl in vedel sem, da ni izmišljotina, temveč resnica, da ta knjiga ni legenda, temveč biografija starega rodu norčkov. Predstavljal sem si Cirila Kosmača, kako pri svojih romanjih po istrskih krajih vedno znova srečuje tega Tantadruja in njegove štiri tovariše, „norčke po rojstvu" in po njihovi lastni odločitvi, in kako se od Piranskega rta počasi vrača proti kopnemu, z mislimi pri zgodbi, ki jo bo napisal, preudarjajoč literarna sredstva in metode, ki se jih bo pri tem posluževal. Predstavljal sem si Cirila Kosmača, tega velikega evropskega pesnika, ki pa je še premalo znan Evropi, kako se mu ta intimna zgodba njegove regije, ta potovanja po njegovih krajih zraščajo z izkušnjami, ki si jih je pridobil čisto drugod, s spoznanji, ki so se mu porodila iz spopada s povsem drugačnimi rečmi. In ko sem to premišljeval, sem nenadoma dojel, daje Ciril Kosmač v tej neobsežni pripovedi o po smrti hrepenečem Tantadruju dovolil, da se je združilo dvoje, kar sicer ostaja povsem nepovezano, kar imajo njegovi kolegi, pa tudi bralci yečinoma (pa ne le v njegovi deželi) za tako nasprotujoče si kot sta življenje in smrt (toda tu bi bilo treba povprašati Tantadruja, saj on o tem nasprotju ni tako zelo prepričan): ljudska poezija in avantgardna literatura. Da, v „Tanta-druju" se dotikajo teme regionalne tradicije ne le s postopki mednarodne moderne, več celo, eno in drugo šele v tem dotiku prav zazveni. Slovensko ljudsko pripovedništvo in nadrealizem, istrska domačijska književnost in avantgardizem, se v „Tantadruju" Cirila Kosmača - mislim da je bil zadnje delo, ki ga je še lahko dokončal -tokrat združujeta v novo, krhko, pa obenem naravno povezavo. Tu je obenem preračunljivost artista, ki se zelo zavestno poslužuje svojih umetniških sredstev, njegovo veselje do preprostega, samoumevnega pripovedovanja, tu pa je tudi najvišja artifi-cielna inspiracija in fabuliranje, ki je videti kot brez predpostavk, za slučajnega poslušalca, morebiti za sprehajalca, ki ga človek sreča, spremlja košček poti in zabava z zgodbico, kije dovolj pomembna, da mu jo človek lahko pripoveduje, pa obenem dovolj nedramatična, da lahko ob njej gre svojo pot naprej. To je seveda - ali je sploh treba povedati? - literatura na meji, literatura preko meja: napisal jo je pesnik, ki je bil močno ukoreninjeni v kulturi svoje dežele, v nedostopni in včasih okamneli, v nezamenljivi in. kot se mi zdi, obilno razbrazdani slovenski kulturi, ki pa je bil vendarle že od svoje prve službe na jugoslovanskem poslaništvu v Parizu tridesetih let, v Parizu surrealistov, vešč raziskovalec evropske moderne. Ciril Kosmač je bil oboje: skeptičen domovinski pesnik in umirjen avantgardist. To bi lahko bilo zelo poučno, saj vendar upamo, da lepi pojem „sve-tovna literatura" ne bo pripeljal do ene same literature na svetu, ki bi iz vseh kotičkov na zemlji pripovedovala isto na isti način. Seveda pa tudi ni napočila ura spokorniškega pridigarja, ki poziva k vrnitvi, ki bi zapleteno rad zagrabil z vabljivo preprostostjo svojih govorov s prižnice in ki v nasprotju z grozečimi razmerami slika tiho domačijsko srečo. Ne, Ciril Kosmač bi bil lahko zelo poučen, ker se je znal izogniti obojemu: napačnemu odpravljanju na pot, ki poskuša skupaj z mejami odpraviti tudi meje vsakega kulturnega razlikovanja - in domišljavosti province, ki vidi v starem edino pravo, v ožini domačega obvezujoče in v malem svetu mero, po kateri naj bi veliki svet ozdravel. Ne, v delu Cirila Kosmača se ne povezujeta moda in provincializem, temveč moderna in regionalizem. Preko meja časov in političnih sistemov se je tu stkala nit, ki povezuje upanja Alexandrea Andryanea, razočaranja Iwana Franka in koncepte Cirila Kosmača. Pisatetj ob meji Mednarodno srečanje pisateljev ob meji, ki ga je februarja ietos že drugič organizirata Obaina skupnost Habjanov v Kopru, je, kot smo poročati, bito žeto odmevno. Srečanja so se udetežiti tudi pisatetji s Koroške in drugih predetov Avstrije. Poteg aktuatnih tem in probte-mov, ki so jih udeteženci obravnavati, je posebna Žiri izbrata tudi dobitnika nagrade Portorož, ki so jo podetiti za esej in no veto. Nagrado Portorož za esej je prejet avstrijski pubticist Kart Markuš Gauss, in sicer za spis Književnost in pisatetj na meji. Nagrado za noveto „H!eb" je rejet stovenski pisatetj Rudi etigo. Nagrajeni deti zaradi aktuatnosti in visoke umetniške ravni objavljamo tudi v našem tistu; pričenjamo z objavtja-njem eseja Karta Markuša Gaussa. f/rečbHŠfvo FeHks Wieser in Matevž Griic na diskusiji v KSŠŠ/D: Dve temi v središču: Šolstvo in sosvet Predsednika ZSO in NSKS sta pretekti petek govorita v Ktubu dunajskih študentov in študentk o aktuatnih probtemih stovenske narodnostne potitike na Koroškem. Osrednji predmet razprave je poteg šotskega vprašanja bit manjšinski sosvet. Predsednik ZSO Feliks Wieser je uvodoma podat informacije o poteku in izsledkih razgovorov osrednjih organizacij z ministrico Ftawtičkovo in vodji koroških stran k. Sktep o ustanovitvi zvezne pedagoške komisije je važen dosežek, saj bo razprava o manjšinskem šolstvu na tej podtagi potekata izven ozkotirnih koroških strankarskih meja; za nadatjnjo razpravo važno in odtočitno bo sodelovanje predstavnikov manjšine ter univerzitetnih strokovnjakov ter upoštevanje vseh danih modelov in predlogov. O modelu Koroške pedagoške komisije je Wieser dejal, da ga manjšina iz tehtnih vzrokov ne more in ne bo mogla akceptirati. Če ne bi bilo uspelo ustvariti velikega vala protesta - do zdaj najširše fronte avstrijskih demokratov in manjšine potem bi ločene razrede morda že zdavnaj uvedli. S svojim troedinim nastopom na Dunaju pa so voditelji koroških strank le še potrdili upravičenost nezaupanja mnogih Avstrijcev v koroško uradno in strankarsko politiko. Razen tega pa so, tako Wieser, osmešili tako Koroško, kakor tudi tiste demokrate, ki si v okviru svojih strank prizadevajo za boljšo rešitev šolskega vprašanja. Matevž Grilc je v zvezi s šolstvom opozoril na dejstvo, da vse premalo pozornosti posve- čamo problemu slovenskega pouka v glavnih šolah. „Vnlksgruppengesetz" -uradni pritisk V nadaljnjem je Feliks Wieser podal kritično oceno zakona o narodnostnih skupinah, ki nikakor ne more predstavljati izpolnitev 7. člena Avstrijske državne pogodbe. Dejansko pa zakon prizadene vso narodno skupnost, saj ji v globalnem smislu odreka mnoge pravice in se zoperstavlja principu enake veljavnosti za ves teritorij, na katerem živi manjšina. Zakon najbolj prizadene tiste pripadnike manjšine, ki so udomačeni na periferiji dvojezičnega ozemlja; dano izpostavljenost manjšine in obstoječi pritisk nanjo le še bolj stopnjuje - in nobena skrivnost ni, da se to dogaja z gotovim namenom. Sosvet gor, sosvet dol Matevž Grilc je v okviru svojih izvajanj sporočil, da je Osrednji odbor Narodnega sveta na svoji zadnji seji sklenil, da NSKS imenuje svoje kandidate za sosvet. Kot argumente za vstop v sosvet je navedel, da se je politična situacija spremenila; da trenutna vladna konstelacija velike koalicije daje več upanja na reševanje odprtih manjšinskih problemov; da slovenska narodna politika v preteklih osmih letih ni beležila bistvenih uspehov; da bi imel sosvet v trenutnih političnih pogojih bolj važno vlogo kot pa prej (četrta stranka - alternativci -v parlamentu bi bila tudi v njem zastopana in bi poleg tega tudi na parlamentarni ravni podpirala delo sosveta); da bi z vstopom v sosvet manjšina lahko odločilno vplivala na rešitev šolskega vprašanja. Wieser je držo Narodnega sveta ostro kritiziral, da v vprašanju sosvetov agira samovoljno in proti vsem obvezujočim skupnim sklepom obeh osrednjih organizacij. Zveza je proti brezpogojnemu vstopu v sosvet. Dejal je, da tudi s taktiranjem ne bo mogoče reševati odprtih vprašanj, da je sosvet zgolj posvetovalni organ brez kakršnihkoli pristojnosti, poleg tega pa še - kakor to dokazujejo izkušnje Madžarov in Flrvatov na Gradiščanskem - hudo problematična zadeva. Nepravilno da se je podajati v take politične pustolovščine ravno v trenutku, ko so se stranke in državna vlada na podlagi nastalega protesta in pritiska avstrijske in mednarodne javnosti primorane pogajati s predstavniki koroških Slovencev. Tudi študentska publika je opozarjala na potrebo posvečati se predvsem šolskemu konfliktu ter drugim važnim narodnostnim vprašanjem, ne pa v zdajšnjem trenutku prednjačiti samo škodljivo razpravo o sosvetih. Diskusija o tej zadevi se je nadalje- vala še dolgo v noč. Wieser je pojasnil, da bo nadaljnja drža Zveze močno odvisna od tega, koliko bo vlada, odnosno zvezni kancler pripravljen rešiti že dolgo časa odprta vprašanja. Grilc pa je dejal, da svojo držo do vstopa v sosvet takoj spremeni, če bo vlada mnenja, da vprašanja skupne dvojezične šole sosvet ne more obravnavati. Slišati je bilo še mnogo nasprotujočih si mnenj, a tudi dosti razočaranja nad postopanjem narodnih organizacij in nekaterih njenih funkcionarjev (-nekatera mnenja in misli udeležencev diskusije smo objavili poleg poročila, - op. ured.). Jasno pa je postalo, da bo o vprašanju v sosvet potrebno še dosti temeljite razprave, in to ne samo na Dunaju... LSch. Mnenja po diskusiji: Gašpar Ogris-Martič: To n; pravi/rto, da /v.S KS' po svoje ;Arepa, najprej na seja/; KOKS-a sprejme s/c/epe, pofem j//: pa na svoj:/: seja/; spe! razve/jav/... Dr. Franci Serajnik: Za ZSO h/ /n/o bo/j pa/fieMo, da ne ča/ca /n poten; opon/rn pred/ogon; Narodnega sveta, /?o/je /;o, če sama /zde/a svoje pred/oge. Peter Štern: tpred.sed;n7. N.SSS/D) Grde /n tV/esersta se v g/avnem omejda na oceno so/sAega pro/dema /n na dtsAa.s/jo o sosvet//;, čeprav je do.st/A:aj dragega tud; še važno. O drag/d v/d/Ad; naše narodnostne po/d/Ae ža/ n/ /n/o govora. /Vasta/ je vt/s, da je važno /n Zustveno samo še to dvoje. 7o za našo štadentsAo pa/d/Ao n//d/o dost/Aaj .spot/ditt/nt), saj smo s/ pr/čaAova/; Aaj več, na pr/mer AonAret;;ejše predstave, AaAo naprej v trenatn/ d/sAn.s/j/ o šo/stva. De/tata o sosvet//; ža/ dane /n odprte pro/demr prej zameg/jaje AaAor pa rešaje. Hanzi Ogris: V d/sAas/j; sem pogreša/ večjo Aonjrontac/jo v zvez/ s sosvet/ - s/Z-ša/Z smo samo raz/Zčna sta/Zšča, ža/ pa prema/o teme/j/te razprave. Jasno pa je posta/o, da je /cooperacijr; med osrednj/m/ organ/zactjam/ v tem vprašanja ze/o pomanjA/j/va. /čr/t/čno fad/ ocenjujem v/ogo štadentsAe m/ad/net vse Z?o/j oč/tno je /zposfav/jena raz/agam nas"//; natodt;//: po/d/Aov, ne da d/ j;7; istočasno do/j od/očno opozarja/a na nasta/a prot/s/ovja v narodnopolitičnem razvoja preteA/id /et. Franci Karničar: 7o, Aar je d;7o danes s/išat/, s//šZmo že da/j časa; Grde je za sosvete, tV/eser pa nasproti. To nam je že da/j časa znano. Grdca je ddo sicer težavno naštet/ verodostojne argumente za vstop, a tud/ o dejansA/d namerad /n ozadji/; nas n/pouči/. Govorjenje o taAtičnid poteza/; se mi zdi /e sArujno sum/jivo. Kaj je res za tem? Rihard Griic: DisAas;jsAi večer mi ni ugaja/ - omejitev na dve disAasijsAi točAi, šo/sfvo in sosveti, študentje, At se pojmujemo mnogoArat Aot AoreAtiv, v današnjo disAusijo ža/ nismo vnes/i sAoraj nodenid novi/; predstav. G/ede sosveta je taAo, da argumenti Matevža Grdca zame ne v/ečejo, toda ravno A/avrna protiargamentacija in drezperspeAdvnos! me postav/ja pred vprašanje. Aaj za dadiča pa pravzaprav še dočemo? Trema/o pametnid zamis/i? Vstopiti? Kaj naj res aArenemo? Mis/im, da so potredneše nada/jn/e disAastje. Opazi/; smo, da je izidor Štern priše/ na disAusijo neAo/iAo prepozno. K/jad tema je izrazi/ mnenje, da je to/iAo razpravam navA/jad zapaziti vse prema/o pre-m/Aov... AVSTR! JA 1 ; Petek, 13. 3.:9.00Poročila- ^^^^^ 9.05 Bil! Cosby - 9.30 Ruščina - 10.00 Šolska oddaja - 10.15 Dolga pot do strpnosti - 10.30 Čarobna Arabe-la, nemški film - 12.00 Poročila in ozadja - 13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja -17.05 Kapitan Future - 17.30 Prgišče zlata - 17.55 Otrokom za lahko noč -18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Stari -21.15 Modna revija - 21.25 Jolly Joker - 22.10 Berlin Alexanderp!atz - 23.10 Svet je čudovit! Sobota, 14.3.: 9.00 Poročila - 9.05 Angleščina -9.35 Francoščina-10.05 Ruščina-10.35 Puma, ris in Co, ameriški film -11.55 Priče časa - 13.00 Poročila - 14.30 Vdovec in vdova, veseloigra -16.00 Ostržek -16.25 Skrivnostno življenje v morju - 17.05 Ročna dela - 17.30 Mali vampir - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Tedenski pregled sporeda - 18.25 Veselo v soboto -19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki - 19.55 Šport - 20.15 Večer za Haralda Juhnkeja - 21.50 Mike Hammer -22.35 116 let musicla na Dunaju - 23.25 Revija v Moulin Rouge, obisk v pariškem nočnem klubu. Nedelja, 15. 3.: 11.00 Pogovor z novinarji - 12.00 Orientacija - 15.05 Strup v živalskem vrtu, nemški film -16.25 Lutkovni oder -16.50 Til Ulenspiegel - 17.20 Risanka -17.35 Helmi, prometna vzgoja za otroke - 17.40 Seniorski klub -18.25 Poglej in ugani - 18.30 Mi, družinska oddaja - 18.50 Loto, tedensko žrebanje - 19.00 Slike iz Avstrije -19.30 Čas v sliki -19.50 Šport-20.15 Shakespeare: Mera za mero, prenos iz gledališča - 22.40 Nekoč - 22.45 Šport. Ponedeljek, 16. 3.: 9.00 Poročila - 9.05 Bill Cosby - 9.30 Pisani svet ..konjičkov" - 10.00 Šolska oddaja - 10.30 Strup v živalskem vrtu, nemški film - 12.00 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju -13.00 Poročila -16.30 Otroška oddaja - 17.05 Risanke - 17.30 Na pomoč, mi odraščamo - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 21.08 Kuharski mojstri - 21.15 Miami Vice - 22.00 Nekoč -22.05 Mož iz globalne vasi, dokumentacija o izpovedni moči TV-23.00 Mala nočna glasba. Torek, 17.3.: 9.00 Poročila-9.05 Bill Cosby- 9.30 Angleščina -10.00 Šolska oddaja -10.15 Nevarnosti za kolesarja - 10.30 2iv pokopan, ameriški film - 11.50 Risanka - 12.10 šport- 13.00 Poročila - 16.30 Otroška oddaja -17.05 Čebelica Maja - 17.30 Tudi zabava mora biti -17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije (Koroška) -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Dokumentacija - 21.08 Poglej in ugani - 21.15 V najboljši družbi - 22.00 Magazin -22.45 Columbo -23.55 Poročila. Sreda, 18.3.: 9.00 Poročila-9.05 Raji za živali - 9.30 Francoščina - 10.00 Šolska oddaja: Pošta -10.30 Naša mala farma -11.15 Kulture Oceanije -12.10 Dokumentacija -13.00 Poročila - 16.30 Lutkovni oder - 17.05 Risanka - 17.30 Obalni piloti - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije -18.30 Mi, družinska oddaja - 19.00 Avstrija danes - 19.30 čas v sliki - 20.15 Lady L, ameriški film - 22.00 Operni večer iz arene v Veroni. Četrtek, 19. 3.: 9.00 Poročila - 9.05 Raji za živali - 9.30 Dežela in ljudje - 10.00 Šolska oddaja - 10.30 Magazin - 11.15 Columbo -12.15 Seniorski klub r 13.10 Poročila - 16.30 Otroška oddaja—17.05 Risanka-17.15 Sedem svetovnih čudes - 17.30 Zgodba plemenitega konja - 17.55 Otrokom za lahko noč - 18.00 Slike iz Avstrije - 18.30 Mi, družinska oddaja-19.00 Avstrija danes -19.30 Čas v sliki-20.15 Ljudje v parku, pomladna revija - 21.45 Nogomet in toto - 22.20 Doma je doma, ljudska igra - 23.40 Poročila. A V S T R ! J A 2 ! ^ ^ Petek, 13. 3.: 15.45 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju - 17.10 Ekspedicija v živalski svet -18.00 Tedenski obzornik -18.30 Trdo, vendar prisrčno - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Po rdeče-belo-rdečih sledovih v Levanti: Egipt - 21.15 Čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šport - 22.15 Ator, gospodar ognja, italijanski film - 23.50 Chicago 1930. Sobota, 14. 3.: 14.15 Tedenski pregled sporeda - 14.40 Svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju -15.40 Konfrontacije in srečanja -16.55 Nekoč - 17.00 Ljuba družina - 17.45 Živali iščejo dom -18.00 Pan-optikum -18.25 Nogomet -19.00 Za prijatelje filma -19.30 čas v sliki -19.55 Novo v znanosti-20.15 Ločenka, ameriški film -22.15 Šport -22.50 Odločitev v Sierri, ameriški film. Nedelja, 15.3.: 9.00 Poročila-9.05 Rdeči panter - 9.25 In prišel je človek, italijanski film -11.00 Koncert - 14.00 Športni popoldan -16.55 Sto let smučarskega športa -17.40 Mladinski spored - 18.25 Poglej in ugani - 18.30 Brez nagobčnika - 19.15 Akcija Otroške pomoči - 19.30 čas v sliki - 19.50 Zadeva za ljudskega odvetnika - 20.15 Podkupljivi, ameriški film - 22.10 Dinastija - 22.55 Mednarodni jazz-23.35 Poročila. Ponedeljek, 16.3.: 17.30 Biologija -18.00 Lin-denstraRe - 18.30 Trdo, vendar prisrčno -19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Mosei-bruck, zgodba viničarske družine - 21.08 Kuharski mojstri-21.15čas v sliki-21.35 Kulturne vesti - 21.45 Šiling — 22.05 Vročina in prah, angleški film. Torek, 17. 3.: 17.00 Kaj lahko postanem? -17.30 Orientacija - 18.00 Policijska postaja - SLOVENSKI VESTNIK Izdajatelj in založnik: Zveza Slovenskih organizacij na Koroškem, 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16. Uredništvo in uprava: 9020 Celovec, Tarviser StraBe 16 Telefon (0 42 22) 51 43 00-30/31/32/33 Teleks 42 20 86 sndk a Tisk: Založniška in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec - Borovlje. Zastopstvo za Jugoslavijo: ADIT-DZS, Kardeljeva c. 8/H, p.p. 171 61000 Ljubljana. 18.30 Trdo. vendar prisrčno - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas vsliki-20.15 Kaj sem?-21.08 Poglej in ugani -21.15 čas v sliki - 21.35 Kulturne vesti - 21.45 Klub 2. Sreda, 18.3.: 17.00 Naše okolje -17.30 Dežela in ljudje - 18.00 Severnjaški živalski svet - 18.30 Trdo vendar prisrčno - 19.15 Nekoč - 19.30 Čas v sliki - 20.15 Šport - 22.00 Čas v sliki - 22.20 Kulturne vesti - 22.30 Videoljube-zen, švicarski film. Četrtek, 19. 3.: 17.00 Svetovni pokal: veleslalom (moški) -17.30 Računalniki -18.00 Kuharsko omizje - 18.30 Trdo. vendar prisrčno - 19.15 Nekoč - 19.30 čas v sliki - 20.15 Dan nato, ameriški film o atomski vojni - 22.20 Čas v sliki-22.35 Klub 2. LJUBLJANA [ Petek, 13. 3.: 10.05 Tednik (s podnaslovi za gluhoneme) -11.05 Mednarodna obzorja -11.45 Sonce in sence -15.25 Teletekst -15.30 Tednik (s podnaslovi za gluhoneme) - 16.40 Mednarodna obzorja - 17.20 Poročila - 17.25 Makedonske ljudske pripovedke -17.50 Fračji dol - 18.15 Izkušnje in preizkušnje - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Peter Veliki, 6. de! - 20.50 Planica 87, pogovor - 21.30 Po sledovih Slovencev v svetu - 22.15 Dnevnik - 22.30 Rezerviran čas - 22.55 Človek, ameriški film. Sobota, 14.3.: 8.10Teletekst-8.25 Poročita- 8.30 Radovedni taček: Kamen - 8.45 J. Ribičič: Nana, mala opica, 2. de! - 9.00 Folklorni ansambel La Copouliero - 9.30 Planica 87, prenos - 9.45 Vroče-hladno, otroška oddaja - 10.15 Planica 87, prenos - 10.30 Miške, mačke, vrtitačke, dokumentarna oddaja - 10.50 Planica 87, prenos - 14.40 Poročila - 14.45 Dirka na srebrnem motorju, angieški film - 16.30 Zdravilne vode: Rimske toplice. Laško -17.00 Košarka - 18.35 Da ne bi bolelo - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Knjiga, Inovator leta -19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 19.50 Zrcalo tedna - 20.15 Zamejci v Cankarjevem domu, prenos - 21.40 Pod drobnogledom: Planica 87 - 21.55 Dnevnik - 22.10 Dempsey in Make-peace - 23.00 Portret Kirka Douglasa - 23.30 Steze slave, ameriški film. Nedelja, 15.3.: 7.45 Teletekst - 8.00 Poročila - 8.05 Živ žav - 9.00 Planica 87 - 9.15 Dempsey in Makepeace -10.00 Planica 87 -10.15 Fračji dol -10.50 Planica 87 -13.30 Piknik v Rogaški Slatini - 14.05 Malu - 14.50 Pod drobnogledom: Planica 87 -15.25 Svetišče, ameriški film - 16.50 Lojtrca domačih - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Knjiga - 19.26 Vreme,,- 19.30 Dnevnik - 20.05 Potovanje v Vučjak - 21.15 Gtasbena oddaja - 22.05 Športni pregled -22.50 Poročila. Ponedeljek, 16.3.: 10.05 Zrcalo tedna-10.25 Goslač na strehi, ameriški film -16.50 Teletekst - 17.05 Zrcalo tedna - 17.25 Poročila - 17.30 Radovedni taček -17.45 Vroče-hladno -18.15 Glasbeni ropot -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Dragulj v kroni - 21.05 Aktualno: Zakaj spreminjamo ustavo - 21.45 Znana dela G. Gershvvina, glasbena oddaja-22.45 Dnevnik- 23.00 Retrospektiva jugoslovanske televizije. Torek, 17. 3.: 10.05 Vesolje: Potovanje skozi prostor in čas -11.10 Angleščina -11.40 Francoščina - 16.05 Teletekst - 16.20 Mozaik -17.25 Poročila - 17.30 Miti in legende - 17.45 Tedenski zabavnik - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.00 Življenje za življene, dokumentarna oddaja - 20.30 Košarka - 22.05 Dnevnik - 22.15 Ponedeljek, francoska drama. Sreda, 18. 3.: 10.05 Ponedeljek, francoska drama - 11.25 Življenje za življenje, dokumentarna oddaja - 15.55 Teletekst - 16.10 Mozaik -17.30 Poročila -17.35 L. Suhodolčan: Primožev dnevnik - 18.20 Skrivnosti morja - 18.45 Risanka - 19.00 Danes: Obzornik - 19.26 Vreme - 19.30 Dnevnik - 20.05 Divje rože. kanadski film - 22.45 Dnevnik. Četrtek, 19.3.: 9.55 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju: veleslalom (moški), prenos 1. teka - 10.45 Filmska vzgoja - Kaj je film -Prostor v filmu - 11.45 Domači ansambli: Ansambel F. Miheliča - 12.55 Sarajevo: Svetovni pokal v alpskem smučanju - veleslalom (moški), prenos 2. teka - 16.00 Teletekst - 16.15 Šolska TV - 17.15 Poročila - 17.20 J. Ribičič: Nana, mala opica - 17.35 Bilo je - 18.05 Svetovni pokal v alpskem smučanju -veleslalom (moški), posnetek iz Sarajeva -18.45 Risanka -19.00 Danes: Obzornik -19.26 Vreme -19.30 Dnevnik - 20.05 Tednik - 21.05 Vegetina kuhinja - 21.15 Sonce in sence -22.10 Dnevnik-22.25 Mirin razorožitev, dokumentarna serija OZN. SLOVENSKE ODDAJE AVSTRUSKEGA RADtA VSAK DAN OD 18.10 -19.00 Petek, 13. 3.: Iz kulturnega življenja koroških Slovencev Koroški avtorji: D. Hammerschall, M. Hrobath, A. Hudi, L. Kupper (posnetek sobotne prireditve ..Praznik za M. Hartman" v Tinjah) Sobota, 14.3.: Duhovni nagovor (žpk. Dušan Česen) Voščila „Od pesmi do pesmi -od srca do srca Nedelja, 15. 3.: Ni vsak dan nedelja Spored za dobro voljo Ponedeljek, 16.3.: V živo z Radiš Reporter: Janko Tolmajer Torek,17.3.: Halo, prijatelji! Partnerski magacin Sreda, 18.3.: Narodno-zabavna glasba Četrtek, 19.3.: Naj žive Joziji in Pepce! Oddaja voščil Petek, 20. 3.: Koroški liki (dr. R. Vospernik: Jezikovni izlet vMoll-sko dolino) Jezikovni pogovor (prof. J. Messner) Stovenska študijska knjižnica priporoča „Rast!instvo" Grlič L.: Užitne divje rastline Lj.: Cankarjeva založba; Zagreb, Prosveta. - 325 str., barvne ilustr. FURLAN ).: Fiziologija prehrane in presnova rastlin (fiziološke in ekološke osnove). -2. dop. izd. - Lj.: Biotehniška fakulteta. 236 str. MARTINČIČ A.: Ekologija rastlin: navodila za terenske vaje Lj.: Biotehniška fakulteta. - 119 str., ilustr. Narava: enciklopedični priročnik Lj.: Mladinska knjiga - 272 str., barvne ilustr. - (Velika ilustrirana enciklopedija) Rastline in nevretenčarji Lj.: Mladinska knjiga - 120 str., barvne ilustr. - (Velika ilustrirana enciklopedija) VVITTH-C de: Rastlinski svet Lj.: Mladinska knjiga - 3 zv. - (Ilustrirana enciklopedija narave) VVURMLIM.: Mala enciklopedija narave: ptiči, sesalci, žuželke, ribe, domače živali in rastline Lj.: Kmečki glas-319 str.: ilustr. SS/f trna svo/e prostora v M/at/trts/tetn doma, MAscdaliee 4. Kn/tžrttča dobiva od teta 1974-75 ves odvezo/ tžvod S/? S/ovemje. Poteg tega zbiramo tod/ tako imenovano avstnjšAo stovenico. Kn/lge so zelo različne vsebine