Obdukcija potrdila vzrok smrti, Berloso je prostitutki ubil s samostrelom / 12 Boj delavcev škedenjske železarne za delovna mesta in prihodnost ^OMV* «niE Primorski PETEK, 23. JULIJA 2010 št. 172 (19.879) leto LXVI. Kosovo ostaja politično vprašanje Martin Brecelj Načela mednarodnega prava ne vsebujejo določil, ki bi prepovedala deklaracije neodvisnosti. Iz tega sledi, da razglasitev neodvisnosti Kosova ne krši načel mednarodnega prava. To je v strnjeni obliki mnenje, ki ga je včeraj izreklo Meddržavno sodišče v Haagu. Toda sodišče je ob tem poudarilo, da je v skladu s svojimi pristojnostmi zavzelo stališče le do zakonitosti kosovske razglasitve neodvisnosti in ne do političnih posledic tega akta. S tem je opozorilo, da politični problem Kosova ostaja odprt. Srbija se je obrnila na haaške sodnike v upanju, da bodo kosovsko razglasitev neodvisnosti označili za nezakonito ali vsaj za pravno sporno, češ, da krši pravico držav do suverenosti in ozemeljske celovitosti. Toda haaški sodniki tega niso mogli narediti. Ko bi to storili, bi namreč sprejeli stališče, da načelo suverenosti in ozemeljske celovitosti držav a priori prevlada pred pravico do samoodločbe narodov, kar bi bilo absurdno. Na tak način bi dejansko izničili pravico do samoodločbe narodov in bi vsako narodnoosvobodilno gibanje vnaprej proglasili za nezakonito. Seveda pa to ne pomeni, da načelo suverenosti in ozemeljske celovitosti držav nima nobene veljave. Slej ko prej pomeni tudi protiutež pravici do samoodločbe narodov. Kolikšna je njegova teža, pa ni toliko načelno pravno kolikor politično vprašanje. Če prav razumemo haaške sodnike, tudi Srbi na območju Kosovke Mitrovice načelno imajo pravico do razglasitve neodvisnosti od Prištine oziroma do priključitve Srbiji, a problem je potem to stališče politično uveljaviti. To pa pomeni doseči mednarodno priznanje. In to je prav tako problem za Srbe na Kosovu kot za Kosovo v celoti. Dejstvo je, da je neodvisnost nekdanje srbske pokrajine doslej priznalo le 69 od skupnih 200 držav članic Združenih narodov. Včerajšnji izrek Meddržavnega sodišča v Haagu bo najbrž še katero spodbudil, da se bo odločila za takšen korak. A ni rečeno, da se bo s tem politični problem Kosova dokončno rešil. Zelo verjetno bo treba za dosego tega cilja prej ali slej še kaj odstopiti Beogradu, pa naj bo direktno ali in-direktno. Že dalj časa se govori o možnosti priključitve Srbiji manjšega dela kosovskega ozemlja, na katerem so Srbi strnjeno naseljeni, mogoče pa bi se Srbi naposled realistično zadovoljili tudi z zagotovitvijo posebne avtonomije temu območju. dnevnik PRIMORSKI DNEVNIKje začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 vvasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040 7786300, fax 040 772418 GORICA - Ul. Garibaldi 9 - Tel. 0481 533382, fax 0481 532958 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432 731190_ Internet: http://www.primorski.eu/ e-mail: redakcija@primorski.eu POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI Spedizione in abbonamento postale 45% Art 2, comma 20/b, legge 662/96 - Trieste 1,00 € CENA V SLOVENIJI 1,00 € MEDDRŽAVNO SODIŠČE - V Haagu objavili mnenje, za pripravo katerega je dala pobudo Srbija Kosovska razglasitev neodvisnosti je zakonita V Prištini navdušeni, v Beogradu vztrajajo, da Kosova ne bodo priznali ENERGIJA Deželna komisija o uplinjevalnikih Brez plinovoda ne bo terminala Dežela: O Žavljah nas ne obveščajo HAAG - Meddržavno sodišče v Haagu je včeraj objavilo mnenje, v katerem je zapisalo, da razglasitev neodvisnosti Kosova ni predstavljala kršitve mednarodnega prava. Mnenje Meddržavnega sodišča pravno ni zavezujoče, ima pa velik političen pomen. Branje mnenja sta v Haagu spremljala vodji diplomacij Srbije in Kosova Vuk Jeremič in Skender Hyseni, poleg njiju pa še okoli 300 diplomatov in novinarjev. V Prištini so ocenili, da so odpravljeni še zadnji dvomi glede mednarodnega priznanja Kosova, medtem ko so v Beogradu znova poudarili, da Srbija nikoli ne bo priznala kosovske neodvisnosti. Na 16. strani Optimizem glede dvojezičnih tabel na Koroškem Na 2. strani Na 3. strani TRST - Osrednja vlada ne sproti obvešča Dežele Furlanije-Julijske krajine o dogajanjih v zvezi z načrtovanim žaveljskim uplinjevalnikom. Tako je včeraj v deželni komisiji dejal odbornik Elio De Anna, ki je potrdil, da je usoda ko- penskega terminala direktno vezana na podmorski plinovod (na sliki izhodiščni pomol pri Miljah), o katerem ima velike pomisleke tudi Slovenija. Odbornik je poročal v komisiji na zahtevo levosredinske opozicije, ki pogreša soočenje med vsemi dejavniki, ki so zainteresirani za uplinje-valnik. Kritike na račun terminala in družbe Gas Natural je bilo slišati tudi iz vrst desne sredine. Na 3. strani Vozniški izpit in slovenščina Il Campiello na Festivalu morja Na 7. strani Snujejo ekomuzej goriškega Krasa Na 12. strani Novogoriški pasji hotel privlačen za Goričane Na 13. strani ITALIJA - Napoved Fiat seli proizvodnjo v Srbijo TURIN - Avtomobilski velikan Fiat bo svoje nove enopro-storce proizvajal v srbskem Kra-gujevcu. V nekdanji Zastavini tovarni naj bi letno proizvedli 190.000 novih avtomobilov. Ni jasno, s čim se bodo ukvarjali delavci Fiatove tovarne Mirafiori v Turinu, pooblaščeni upravitelj Sergio Marchionne pa je razložil, da je na odločitev vplival nekonstru-ktiven pristop tistih, ki proizvodnjo ovirajo. Napoved je v Srbiji naletela na navdušene odzive, v Italiji pa je sprožila plaz kritik. Na 4. strani GORICA - Pred množico filmskih navdušencev V parku vile Coronini prvi večer festivala Amidei GORICA - V parku vile Coronini v Gorici se je včeraj začela 29. izvedba mednarodne nagrade za najboljši filmski scenarij Sergio Amidei. Ob prisotnosti uglednih gostov in številnega občinstva so predvajali film »L'uomo che verra« Giorgia Dirittija, v katerem je nastopila mlada igralka Alba Rohrwacher, ki je bila tudi sama prisotna na včerajšnjem večeru. Drevi bodo predvajali celove-čerec »Mine Vaganti« Fernanda Oz-peteka, še pred tem pa kratkome-tražni film »Ouverture« Ivana Ger-goleta iz Doberdoba in Mattea Crac-ca iz Vidma. Na 13. strani 424 Četrtek, 22. julija 2010 ALPE-JADRAN / CELOVEC - Državni sekretar v uradu zveznega kanclerja Josef Ostermayer na Koroškem Optimizem avstrijske vlade glede dvojezičnih tabel »Preštevanje slovenske manjšine ne vodi k razrešitvi tega vprašanja« CELOVEC - Državni sekretar na uradu zveznega kanclerja na Dunaju Josef Ostermayer je glede kompromisne rešitve vprašanja dvojezičnih krajevnih tabel na južnem Koroškem »bolj optimističen« kot še pred nekaj tedni. To je potrdil po razgovorih sredi tedna na Koroškem, ki jih je vodil v imenu zveznega kanclerja Wernerja Faymanna. Optimizem je bil zaznati tudi pri predstavnikih manjšine. V pogovoru za nemško oddajo deželnega radia ORF v Celovcu je Oster-mayer namignil, da razume pod kompromisom vsekakor rešitev z več tabel kot jih je trenutno na južnem Koroškem. Več tabel je bil tudi rezultat razgovora s koroškim deželnim glavarjem, je še pristavil Ostermayer, ki pa je tudi dodal, da kompromisa »še ne bo tako kmalu«. Ob tem je namignil, da z njim v letošnjem letu ne računa, bolj verjetno je leto 2011, najkasneje pa 2012 - termin, ki ga je že večkrat omenil tudi zvezni kancler Faymann sam. Med svojim obiskom na Koroškem se je državni sekretar iz vrst socialdemokratske stranke (SPO) sešel s predstavniki koroških Slovencev (Olip - NSKS, Sturm - ZSO, Sadovnik - SKS), koroškega Heimat-diensta ter tudi z nekaterimi župani občin, v katerih naj bi še postavili dvojezične table. V zadnjih dveh tednih pa se je Ostermayer pogovarjal tudi s predsednikom Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Valentinom Inzkom ter z deželnim glavarjem Gerhardom Dorflerjem, se je izvedelo ob pogovorih člana avstrijske vlade na Koroškem. V zvezi s pogovori s predstavniki koroških Slovencev, koroškega „Hei-matdiensta« in tudi župani prizadetih južnokoroških občin je državni sekretar Ostermayer poudaril, da je bil skupen rezultat le-teh, da so vsi bili mnenja, da preštevanje manjšine nikakor ne Josef Ostermayer vodi k razrešitvi tega vprašanja. Nasprotno. Preštevanje manjšine da bi povzročilo nove diskusije in napetosti. Zato naj bi bile osnova vsakršne rešitve oz. kompromisa razsodbe ustav- nega sodišča, ki navaja jasne kriterije, kako priti do rešitve tudi brez ugotavljanja manjšine. Kot je znano, na Koroškem zahtevajo preštevanje manjšine predvsem vladajoča stranka FPK, zavezništvo za prihodnost Avstrije (BZO) rajnega deželnega glavarja Jorga Haiderja, koroški brambovci (KAB) in še druge desničarske organizacije. Tema pogovora predstavnikov manjšine z državnim sekretarjem Josefom Ostermayerjem pa niso bili le dvojezični napisi, temveč obširen paket drugih ukrepov in potreb. Poslujoči podpredsednik NSKS Nanti Olip je ob tem dejal, da so pogovori potekali v pozitivnem vzdušju in govoril o previdnem optimizmu. Srečanje da je bil tudi prvi uradni stik novega vodstva Narodnega sveta in ostalih slovenskih struktur z državnim sekretarjem, je še pristavil Olip. Ivan Lukan KOROŠKA - Odločitev glavarja Komisija za preiskavo bombnih atentatov CELOVEC - Koroški deželni glavar Gerhard Dörfler je imenoval posebno komisijo, ki naj bi raziskovala atentate na južnem Koroškem v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je bilo najbolj vroče vprašanje dvojezičnih krajevnih tabel. Kot je Dörfler včeraj sporočil v izjavi deželne tiskovne službe, je za predsednika komisije imenoval direktorja deželnega arhiva, zgodovinarja Wilhelma Wadla, znanstveni vodja raziskav pa je zgodovinar Alfred Elste. Oba da sta s svojimi dosedanjimi objavami dokazala, da se zavzemata za uravnovešeno osvetlitev serije atentatov, je dejal koroški deželni glavar in ob tem še posebej izpostavil, da naj bi komisija razčistila tudi morebitno vpletenost pripadnikov slovenske manjšine v atentate. Svoje izsledke pa naj bi komisija predložila do leta 2012. Kot je znano, je Dörflerjeva stranka FPK meseca maja letos na seji deželnega zbora celo predlagala prekinitev pogajanj o dvojezičnih krajevnih napisih z argumentom, da je treba najprej preveriti morebitno vpletenost predstavnikov koroških Slovencev v bombne atentate iz 70-tih let prejšnjega stoletja. Predsednik poslanskega kluba FPK Kurt Scheuch pa je dejal, da se avstrijsko no- Koroški deželni glavar Dörfler tranje ministrstvu kljub pozivu deželne vlade še ni prejel nikakršnih informacij o osebah, ki so sodelovale pri bombnih atentatih. Zahtevo za „popolno prekinitev« pogajanj pa je FPK utemeljil s tem, da hočejo v tej stranki vedeti, kdo jim sedi nasproti. Ker s to argumentacijo FPK ni uspel niti pri vladnemu partnerju ljudski stranki (ÖVP), so se pri FPK sedaj očitno dogovorili, da Dörfler tudi brez soglasja vseh ostalih deželnozborskih strank kar sam ustanovi posebno komisijo ... (I.L.) SEČOVLJE - Na meji s Hrvaško Deveti dan gladovne stavke Joška Jorasa SEČOVLJE - Joško Joras že deveti dan gladovno stavka. Pri stavki bo vztrajal, dokler Republika Slovenija ne bo omogočila uresničitve sklepa piranskega okrožnega sodišča o odstranitvi vseh ovir na njegovi dovozni poti ob Dragonji, je Joras včeraj dejal za STA. »Res je, da ni lahko, to pa ne pomeni, da ni možno,« je dejal Joras, ki stavka ob svojem avtu, parkiranem na kolovozu v bližini vhoda v Sečoveljske soline. Domov v času stavke ne hodi, družbo pa mu med drugimi delajo novinarji, je dejal. S premierom Borutom Pahorjem se zadnje dni ni slišal, pred dnevi pa ga je obiskal državni sekretar iz kabineta predsednika vlade Rado Genorio, je še dejal. Kot je pojasnil, sam ne vidi razloga, da stavke, če bo treba, ne bi nadaljeval, tako kot leta 2008, ko je gladovno stavkal 24 dni. Joras je tedaj zahteval odstranitev cvetličnih korit na dovozni poti do svoje domačije. Po dogovoru med hrvaško in slovensko vlado so tam, kjer so stala korita, nato postavili zapornico. Na vprašanje glede Jorasove stavke je na novinarski konferenci po seji vlade včeraj odgovarjal tudi Pahor. Poudari je, da sta se s hrvaško kolegico Kosor-jevo že na srečanju v Dubrovniku v začetku meseca dogovorila, da bosta v času, dokler arbitražno sodišče ne bo dalo dokončne sodbe o meji, vsak na svoji strani poskrbela, da ljudje, ki jih zadeva nerešeno vprašanje meje, tega »ne bi imeli na svojih ramenih«. Po Pahorjevih besedah je hrvaška stran to že poskušala storiti in bo s takim pristopom verjetno tudi nadaljevala. »K Jorasu sem poslal odposlanca, da bi izvedel, kakšna so njegova pričakovanja glede dogovora. Menim, da sem jih v pogovoru s predsednico Kosorjevo tudi dosegel,« je dejal Pahor in dodal, da tudi Hrvaška ne more kar čez noč in »do milimetra natančno« izpolniti vseh Jorasovih pričakovanj. Ob tem je izrazil optimizem, da bo v prihodnje izpolnjena večina Jorasovih zahtev. Joras je začel gladovno stavko 14. julija, potem ko mu hrvaški policisti niso dovolili odstraniti zapornice na dovozni poti do njegove domačije v bližini mejnega prehoda Sečovlje. Hrvaška stran je na priključek k dovozni poti takrat sicer namestila asfaltno klančino, ki naj bi vozilom olajšala dostop. (STA) ŠOLA - Komisija Slovenske šole: ohraniti samostojne razrede Na višjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom naj se ohranijo vse predvidene učne smeri ter se oblikujejo samostojni, ne pa t.i. »artikulirani« oz. skupni razredi (se pravi razredi, kjer dijaki skupaj sledijo splošnim predmetom, pri pouku specifičnih predmetov pa se razdelijo glede na učno smer). To vsebuje resolucija, ki so jo na svoji zadnji, dvanajsti seji, ki je potekala v sredo v prostorih Nižje srednje šole Iga Grudna v Na-brežini, izglasovali člani Deželne komisije za slovenske šole. Vprašanje oblikovanja višješolskih razredov v šolskem letu 2010/2011 je namreč predstavljalo eno glavnih točk sredine seje, na katero so bili vabljeni tudi ravnatelji višjih srednjih šola, senatorka Tamara Blažina (zaradi obveznosti je bila odsotna) deželni svetnik Igor Gabrovec ter učiteljica Katja Čuk in predsednik Slovenskega kulturnega središča Planika iz Ukev Rudi Bartaloth. Kot že rečeno, je komisija izglasovala resolucijo, ki jo bo vodja Urada za slovenske šole pri Deželnem šolskem uradu za Furlanijo-Julijsko krajino Tomaž Simčič posredoval deželni šolski ravnateljici Danieli Beltrame. Kot piše v sporočilu za javnost, se je v nadaljevanju seje komisija seznanila z nadaljnjimi težavami, ki spremljajo priprave na novo šolsko leto, tako glede kadrovskih seznamov učnega in neučnega osebja kot glede začasne namestitve špetrske dvojezične šole. Ksenija Dobrila in Katja Čuk sta poročali o avdiciji pri sedmi stalni komisiji italijanskega senata, ki je pristojna za šolstvo in kulturo, glede zakonskega osnutka o poklicnem usposabljanju šolnikov. Komisija se je tudi seznanila s težavami, ki se napovedujejo v prihodnjem šolskem letu v Kanalski dolini v zvezi s tečaji slovenščine na osnovni šoli, o katerih je poročal Rudi Barta-loth. S tem v zvezi so prisotni vzeli v pretres razne opcije, soglašali pa so o potrebi sistemske rešitve tega vprašanja. Obravnavali so tudi vprašanje učnega osebja, ki je v službi na Deželnem šolskem uradu: pri komisiji se namreč bojijo negativnega vpliva na kontinuiteto upravnega dela Urada za slovenske šole v primeru preklica namestitve tega osebja za nedoločen čas. CORDENONS - Na igrišču Petnajstletnik podlegel slabosti PORDENON - Petnajstletni Giacomo Palazzi je v sredo zvečer s prijatelji igral nogomet. Med rekreacijo na športnem igrišču v Cordenonsu je nenadoma padel na tla in se onesvestil. Kmalu zatem je kljub naporom reševalcev izdihnil v bolnišnici. K dečku, ki je obiskoval znanstveni licej Leopardi-Ma-jorana v Pordenonu, so v sredo na nogometnem igrišču najprej priskočili sovrstniki, ki so baje sprva mislili, da gre za šalo. Ko so opazili, da je Palazzi v nezavesti, so ga skušali oživljati in medtem obvestili službo 118. Rešilec je najstnika odpeljal v pordenonsko bolnišnico Santa Maria degli Angeli, kjer pa je kmalu zatem umrl. Po prvih domnevah zdravnikov naj bi smrt povzročile težave na srcu. Državno tožilstvo v Pordenonu ni odredilo obdukcije. Tožilec je prebral poročilo karabinjerjev in glede na to, da dečka ni obšla slabost med uradno tekmo, temveč med rekreacijo, je ocenil, da obdukcija ni potrebna. Jasno je namreč, da za dečkovo smrt ni nihče odgovoren. Starši so zdravnike zaprosili, naj jim omogočijo darovati sinove organe, kar pa baje iz tehničnih razlogov ne bo enostavno. Za najstnikom žalujeta tudi njegovi sestri. Včeraj popoldne se je razvedelo, da je bil Giacomo šibkega srca, s tem je bil seznanjen, kljub temu pa je imel rad amaterski šport. Njegovi prijatelji so se včeraj srečali na igrišču, kjer se je večer prej pripetila tragedija, da bi se spomnili preminulega sovrstnika. ISTRA - Tako slabe letine ne pomnijo dolgo let Zaradi vlažnega poletja z dežjem v Sečovljah do zdaj niso pridelali soli Pogled na soline v Sečovljah SEČOVLJE - Zaradi vlažnega poletja z dežjem v Sečoveljskih solinah do zdaj še niso pridelali soli. Direktor podjetja Soline, pridelava soli Alojz Jurjec je za STA potrdil, da tako slabe letine ne pomni, odkar skrbi za pridelavo soli v Sečoveljskih solinah. S solno žetvijo bodo verjetno pričeli v petek, ob koncu tedna pa jih bo, kot kaže, ponovno ustavil dež.Če bi jim bilo vreme naklonjeno, bi do zdaj že imeli od 1500 do 2000 kilogramov soli, je dejal Jurjec. Solinarjem je načrte prekrižal junijski dež, vročinski val z visoko vlago v prvi polovici julija, zatem pa še neurje z dežjem preteklo nedeljo. Koliko manjša bi zaradi neugodnega vremena v začetku poletja utegnila biti letošnja solna žetev, v solinah ne želijo napovedovati. Če bo vreme ugodno, bodo delali avgusta in tudi septembra, napovedujejo. Lani septembra so pridelali skoraj toliko soli, kolikor so jo v poletnih mesecih. Ob povprečni letini je lani podjetje Soline, pridelava soli pridelalo okrog 2500 ton soli. Prvi pridelek, ki se ga nadejajo v petek, količinsko po napovedih Jurjeca verjetno ne bo zelo velik. Ob ugodnem vremenu pa bi se količina pobrane soli nato vsak dan večala. Če bo vreme v prihodnjih dneh ugodno, bodo delali vsi zaposleni solinarji in vodarji. Na solno žetev so se v podjetju Soline, pridelava soli pripravljali od oktobra lani. S pripravo kristalizacijskih solnih bazenov so imeli po navedbah Jurjeca do zdaj 200.000 evrov stroškov. V zimskih mesecih je v solinah potrebno poskrbeti za pripravo petole, nekaj milimetrov debele plasti alg, bakterij, sadre in mineralov, ki omogoča nastajanje solnih kristalov. Poleg priprave podlage in solnih fondov je treba poskrbeti še za izmenjavo vod in postoriti marsikaj drugega,. / ALPE-JADRAN, DEŽELA Četrtek, 22. julija 2010 23 ENERGIJA - Odbornik Elio De Anna v deželni komisiji Brez podmorskega plinovoda ne bo kopenskega uplinjevalnika Na seji so govorili tudi o načrtovanem terminalu v Tržaškem zalivu TRST - Dokler ne bo okoljsko ministrstvo posredovalo svojega mnenja o podmorskem plinovodu, Dežela ne bo (in tudi ne more) začeti postopka za gradnjo žaveljskega upli-njevalnika. Odbornik Elio De Anna je včeraj pred pristojno komisijo deželnega sveta povedal to, kar deželni odbor ponavlja že nekaj mesecev. Plinovod, ki ga načrtuje italijanska družba Snam, ostaja torej bistvenega pomena za usodo kopenskega terminala španske družbe Gas Natural. Slednji je že dobil okoljevarstveno zeleno luč, manjkajo še energetska dovoljenja (zanje je pristojna Dežela) in ustrezni urbanistično-prostorski ukrepi, ki so v pristojnosti Občine Trst in pristaniške oblasti. Dežela v Rimu nima velikega vpliva Pri okoljevarstvenem dovoljenju za Žavlje, ki ga je okoljsko ministrstvo izdalo lani, so v glavnem upoštevali predloge in pripombe Furlanije-Julij-ske krajine. Svoje pripombe je Dežela (Illyjeva uprava) poslala v Rim leta 2007, od takrat so na ministrstvu »pozabili« na FJK, je poudaril odbornik. To je precej moteče, zato bo deželna vlada še enkrat zaprosila Rim in Gas Natural za uradno dokumentacijo o postopku za Žavlje. Načrt za plinovod trenutno še proučujejo strokovnjaki okoljskega ministrstva, kdaj bo, če sploh bo, Rim izdal okoljevar-stveno dovoljenje (it. VIA) pa je zelo težko napovedati. Plinovod je deli-katna zadeva in predmet zelo različnih gledanj ter razhajanj med Italijo in Slovenijo. Terminal na morski meji med Slovenijo in Hrvaško De Anna je povedal, da je upli-njevalnik v Tržaškem zalivu (t.i. off shore načrt) predmet meddržavne italijansko-slovenske ekspertize. Tudi pri tem Dežela sploh ni soudeležena, zato je bil odbornik glede tega vprašanja redkobeseden. Morski terminal se mu zdi zapletena stvar, »tudi zato, ker ga načrtujejo zelo blizu morske meje med Slovenijo in Hrvaško«. Okvirni projekt za zalivski upli-njevalnik je v času Illyjeve deželne uprave pripravila španska družba Endesa, ki je potem doživela lastninski preustroj. Danes je nosilec projekta energetska družba E.On z večinskim nemškim kapitalskim deležem. Pomisleki opozicije, a tudi desne sredine V deželno komisijo je De Anno povabila levosredinska opozicija, ki o plinskih terminalih pogreša javno in poglobljeno soočenje. Da se o tem premalo razpravlja menijo tudi mnogi v desni sredini, začenši s Pierom Camberjem (Ljudstvo svobode). Povedal je, da se je tržaški občinski svet že dvakrat negativno opredelil o kopenskem uplinjevalniku, medtem ko je o plinovodu Snam izrekel pozitivno mnenje. Camber je tudi očital družbi Gas Natural, da ni nikoli jasno odgovorila na vprašanja Občine Trst, zlasti glede »protivrednosti« za terminal. Sergio Lupieri (Demokratska stranka) je očital pristojnim, da so gluhi za stališča teritorija in občanov. Dežela bi morala po njegovem sklicati vse lokalne dejavnike, a kaj, ko je v Rimu - kot je priznal De Anna - sploh ne poslušajo. Za aktivnejšo vlogo Dežele pri problematiki uplinjevalni-kov in energije na sploh se je zavzel tudi Mauro Travanut (DS). Območje Žavelj, kjer načrtujejo kopenski plinski terminal kroma PROMETNICE - Dobra novica za FJK in Veneto Iz Rima zelena luč za finančni načrt tripasovnice Benetke-Trst Nova tripasovna avtocesta bi morala sprostiti promet med Trstom in Benetkami PROMET Kaj pa slovenski jezik na izpitu? Igor Gabrovec TRST - S prvim januarjem 2011 bo v Italiji stopil v veljavo nov prometni zakonik. Med novostmi je tudi jezikovno poenotenje vprašalnikov za vozniški izpit, ki so bili doslej na razpolago v različnih evropskih in svetovnih jezikih. S prihodnjim letom bodo kvi-zi načelno samo v italijanščini, predvideni pa sta izključno dve izjemi: Dolina Aosta, kjer bodo vozniški kvizi tudi v francoščini, in Južna Tirolska, kjer bo zajamčena uporaba nemščine. Kaj pa slovenščina, nemščina in furlanščina v Furlani-ji-Julijski krajini, se sprašuje deželni svetnik Igor Gabrovec. Podatek je prišel na dan na posvetu, ki ga je v Benetkah priredilo ministrstvo za prometnice in prevoze. Deželni svetnik Slovenske skupnosti je zato predsedniku deželne uprave Renzu Tondu naslovil nujno svetniško vprašanje, s katerim ga seznanja z nevarnostjo, da bi se v naši deželi ponovno znašli pred primerom diskriminacije dveh priznanih jezikov, in sicer slovenščine, nemščine in furlanščine. »Kar velja za Francoze v Aosti in za Nemce v Bocnu, naj velja tudi za pripadnike priznanih jezikovnih manjšin v FJK, ki jih tako kot ostale priznavajo in ščitijo državni in deželni zakoni«, podčrtuje deželni svetnik Gabrovec. Predsednika Tonda poziva, naj nemudoma poseže pri pristojnih rimskih oblasteh, zato da se uveljavi načelo enakopravnosti in enakega dostojanstva italijanščini načelno enakovredne jezike v Furlaniji-Julij-ski krajini. RIM - Medministrski odbor za gospodarsko načrtovanje (Cipe) je včeraj prižgal zeleno luč za finančni načrt tretjega pasu na avtocesti Trst-Benetke. Gre za investicijo v višini 2,3 milijarde evrov, dela na avtocesti pa naj bi trajala največ pet let. Tripasovnico načrtujejo na avtocestnem odseku od Mester do Vileša. Včeraj odobreni načrt dopolnjuje konvencijo med državno avtocestno družbo Anas in podjetjem Au-tovie Venete, ki upravlja avtoceste Be-netke-Trst in ki je v večinski lasti Dežele Furlanije-Julijske krajine. Sklep odbora Cipe pozdravljajo tako v FJK, kot v Venetu. Sedaj čimprej gradbišča Deželni odbornik Riccardo Ric-cardi meni, da bo treba na avtocesti sedaj čimprej odpreti gradbišča. Izvršilni načrt je že pripravljen, treba je le začeti z deli. Družba Autovie Venete ima v svoji blagajni za ta projekt 600 milijonov evrov, preostala sredstva pa si bo morala nabaviti s posojili in obveznicami. Evropska investicijska banka (Bei) je pripravljena na kredite v višini milijarde evrov, preostala sredstva bo treba dobiti po drugih poteh. Zaradi velikega naraščanja zlasti tovornega prometa je tretji avtocestni pas nujno potreben, obnova avtoceste Trst-Benetke pa bi morala potekati vzporedno z ob- novo železnice (peti koridor), ki pa je ni videti na obzorju. Izredni komisar za tretji avtocestni pas je predsednik FJK Renzo Tondo, njegov namestnik je odbornik Riccar-di. Imenovanje izrednega komisarja je svojčas zahteval Riccardo Illy, njegove prošnje pa so v Rimu vedno naletele na gluha ušesa. Tudi pri levosredinskih vladah in pri prometnem ministru, ki je bil takrat Antonio Di Pietro. Polemike med politiki Rimsko odločitev pozdravljajo tako v desni sredini, kot v opoziciji, kjer so sicer v preteklosti bili precej kritični do počasnosti in zapletenosti postopka. Riccardi je včeraj očital demokratom, da so delali proti odobritvi sklepa Cipe. DS zavrača odbornikove obtožbe. Eno je politična kritika, drugo so neosnovane Riccardijeve obtožbe. Vladni podtajnik na okoljskem ministrstvu Roberto Menia je prepričan, da Furla-nija-Julijska krajina s tem ukrepom postaja neke vrste italijanska logistična platforma med Italijo in državami srednje in vzhodne Evrope. Deželni koordinator Ljudstva svobode Isidoro Gottardo podčrtuje zelo dobre odnose ter politične afinitete med vlado FJK in osrednjo italijansko vlado. Po njegovem je treba sedaj nehati z »jalovimi polemikami« o tem vprašanju. 4 Petek, 23. julija 2010 ITALIJA INDUSTRIJA - Odločitev vodstva turinske družbe razdvaja Fiatove enoprostorce bodo proizvajali v Srbiji Zadovoljstvo v Srbiji, jeza v Italiji - Minister Sacconi zahteva omizje TURIN - Fiat se je odločil, da bo v Srbiji proizvajal svoje nove enoprostorce. Celoten projekt je vreden milijardo evrov, pri čemer bo Evropska investicijska banka prispevala400 milijonov evrov, Fiat 350 milijonov evrov, srbska vlada pa 250 milijonov evrov. Gre za model L0, enopro-storec, ki naj bi ga v nekdanji Zastavini tovarni v srbskem Kragujevcu proizvajali v dveh različicah ter naj bi nasledil sedanje Fiatove modele multipla, musa in idea. Letno naj bi proizvedli 190.000 novih eno-prostorcev. Omenjene obstoječe tri modele sedaj proizvaja Fiatova tovarna Mirafiori v Turinu. Vodstvo Fiata se za ohranitev proizvodnje novih enoprostorcev v Italiji ni odločilo, ker tu naj ne bi bilo zadostnega zavedanja o pomenu projekta in doseganja zastavljenih ciljev. Kot pravijo v Fia-tu, si ne smejo privoščiti nepotrebnih motenj proizvodnje. K takšni odločitvi jih je nagnila zlasti izkušnja večmesečnih prerekanj s sindikati glede proizvodnje nove različice pande. Prvi mož Fiata Sergio Marchionne ob tem na vprašanje, kaj bo- Minister za delo Maurizio Sacconi ansa do poslej proizvajali v Mirafioriju, odgovarja, da pač nekaj drugega, a da o tem še razmišljajo. Sindikalisti v Italiji so že izrazili zgražanje nad to odločitvijo Fiata, medtem ko so v Srbiji z omenjeno potezo za- dovoljni. Srbski mediji so Fiatovo odločitev skoraj enoglasno pozdravili. Italijanski minister za delo Maurizio Sacconi se je takoj zavzel za omizje, na katerem bi bilo potrebno skupaj sestaviti načrt za spodbujanje investicij v Italiji. »Industrija potrebuje medsebojno sodelovanje. Manjšine, ki zaustavljajo proizvodnjo, gotovo ne spodbujajo investicij,« je bil do sindikalistov kritičen minister. Tajnik Demokratske stranke Pier Luigi Bersani je pozval vlado, naj se pogaja s Fiatom o vseh temah, ki zadevajo podjetje: »Tako pomembnih tem ni mogoče obravnavati zgolj z izjavami.« Nad Marc-hionnejevim načrtom se je hudoval tudi minister za poenostavitev zakonodaje Roberto Calderoli, ki je napovedal ostro nasprotovanje, »saj je nezaslišano, da nekdo sede za mizo, se hrani z državnimi prispevki, nato pa vstane in odide, ne da bi plačal«. Kritični so vsi sindikati, predsednica Confindustrie Emma Marcegaglia pa je dejala samo, da bi bilo pomembno, ko bi se izognili večjim sporom, v prihodnjih dneh pa se bo sestala z Marchionnejem. JUŽNA TIROLSKA - Odločitev bo sprožila nove polemike Vlada odredila prisilno odstranitev gorskih smerokazov v nemščini RIM - Ministrski svet je na predlog ministra za dežele Raffaeleja Fitta odredil odstranitev gorskih smerokazov v nemškem jeziku na celotnem območju bocenske pokrajine. Odločitev bo nedvomno povzročila polemike in poglobila spor med osrednjo vlado in Pokrajino Bocen. Namesto enojezičnih naj bi postavili italijansko-nemške in ponekod trijezične table (tudi v ladinščini). Spor o tablah se vleče že nekaj časa. Južnotirolsko planinsko društvo Alpenverein jih je v glavnem postavilo le v nemščini, tudi z utemeljitvijo, da velika večina gora, pešpoti in ledinskih imen ima le starodavna nemška imena. Prevodi v italijanščino sploh ne obstajajo, tiste, za katere se je odločil fašizem, pa so napačni oziroma v glavnem sad nasilne asimilacije Južne Tirolske, pravijo v Bocnu. V spor se je vpletlo tudi italijansko alpinistično društvo CAI, ki je ponekod postavilo dvojezične smerokaze in table, a brez privoljenja južnotirolskih planincev. Zadeva se je še dodatno zaostrila, ko se je v spor vmešala vlada. Minister Fitto pravi, da je skušal z bocenskimi oblastmi najti dogovor oziroma kompromis, po katerem bi stare table ostale enoje-zične, nove pa bi bile obvezno dvojezične ali trijezične. Pogajanja z bocensko pokrajinsko upravo so trajala več mesecev, ker niso obrodila sadov, se je ministrski svet odločil za samovoljno rešitev, to se pravi za prisilno odstranitev »spornih» tabel. Bocenska pokrajina je prepričana, da je Berlusconijeva vlada grobo kršila južnotirolski statut in vsilila rešitev, ki naj bi bila nezakonita. Spor o gorskih tablah je le zadnji v verigi sporov med italijansko desnosredinsko vlado in Bocnom. Ni izključeno, da se bo stvar končala na ustavnem sodišču. Berlusconi pohvalno o Ljudstvu svobode RIM - »V Ljudstvu svobode vlada popolna harmonija in v stranki ne vidim nobenih problemov,« je prepričan ministrski predsednik Silvio Berlusconi. Videoposnetek njegovega sporočila članom stranke je včeraj zgodaj popoldne na spletni strani objavil TG1 in to še preden bi videoposnetek objavila uradna spletna stran vodje Ljudstva svobode Forzasilvio.it. To je sprožilo ostro politično polemiko. Leva sredina očita TG1, da se obnaša kot trobilo predsednika vlade in njegove stranke. Direktor TG1 Augusto Minzolini zavrača obtožbe in pravi, da je pravočasno dobil novico, ki jo je dobil v uredništvo. Pravosodna komisija poslanske zbornice je medtem včeraj še dodatno spremenila zakonski predlog o policijskih in sodnih prisluškovanjih. Preiskovalci po novem ne bodo več, kot doslej, potrebovali uradno dovoljenje parlamenta za prisluškovanja poslancev in senatorjev. Predlog stranke UDC je v komisiji doživel soglasje. Časopisi bodo medtem, kot kaže, lahko še naprej objavljali telefonska prisluškovanja, ki so pomembna za dotično preiskavo. Vladni predlog so podprli zastopniki desne sredine, Demokratske stranke in UDC, proti so se opredelili le poslanci Italije vrednot. Mafijci kujejo posle pri obnovi L'Aquile RIM - Policija je včeraj razbila kriminalno mrežo, povezano z neapeljsko camorro, ki je skušala nezakonito pridobiti posle za obnovo v lanskem potresu uničenega mesta L'Aquila. Policija je aretirala šest ljudi ter zasegla 21 podjetij in 118 zgradb v skupni vrednosti 100 milijonov evrov. Prijeti naj bi bili vpleteni v finančne operacije mafijskega klana Casalesi iz Caserte blizu Neaplja, prav tako pa naj bi bili vpleteni v kriminalne aktivnosti v deželah Lacij, Abruci in Toskana. Posnetki telefonskih pogovorov so razkrili, da so prijeti urejali finančne transakcije, s katerimi so financirali podjetja, ki so jih ustvarili v L'Aquili ter prek njih skušali pridobiti donosne pogodbe za popotresno obnovo. L'Aquilo je 6. aprila 2009 uničil potres, ki je zahteval 308 življenj. Potres je prizadel okrog 120.000 ljudi. Več deset tisoč jih še vedno živi v hotelih, barakah in pomožnih stanovanjih, ki jih je zgradila vlada. KULTURA - L'Osservatore Romano Verjetno odkrili doslej nepoznano delo Caravaggia RIM - V Rimu so morda odkrili doslej nepoznano sliko baročnega slikarja Caravaggia (1573-1610). Strokovnjaki trenutno proučujejo, ali je slika, ki je v lasti jezuitov, resnično delo tega velikana italijanskega baroka, je poročal vatikanski dnevnik L'Osservatore Romano. Delo namreč kaže določene podobnosti z drugimi Caravaggiovimi deli, še posebej način uporabe svetlobe in temnega ozadja. Da je slika resnično Caravaggiovo delo, uradno še ni potrjeno, je v časniku zapisala umetnostna zgodovinarka Lydia Salviucci Insolera. Dodala je: »Kar je gotovo, je, da je slika stilistično 'brez greha'.« Poudarila je, da slika kaže nekatere pomembne podobnosti z več Caravag-giovimi slikami, kot so Spreobrnjenje sv. Pavla, Mučeništvo sv. Mateja in Judita obglavlja Holo-ferna, ki jih vse hranijo cerkve in muzeji v Rimu. Na sliko so strokovnjaki naleteli ob pripravljanju številnih razstav ob 400. obletnici Caravaggiove smrti, ki jo obeležujemo v letošnjem letu. Na njej je upodobljen sv. Lovrenc, ki je v 3. stoletju umrl mučeniške smrti tako, da so ga mučili na žareči rešetki. Caravaggio je z uporabo svetlobe in močnimi svetlobnimi kontrasti povzročil re- volucijo v slikarstvu. Umetnik, ki je bil sicer dolga stoletja pozabljen in ponovno odkrit v sredini 20. stoletja, danes velja za enega od velikanov evropskega baročnega slikarstva. Michelangelo Merisi da Caravaggio je deloval v Rimu, Neaplju, na Malti in Siciliji. Razvil je značilen osebni slog z dramatičnimi svetlobnimi kontrasti, intenzivnimi barvami in občutkom za podrobnosti. Kot predstavnik naturalizma v baroku je s svojim živim ustvarjalnim pristopom, temačnim ko-loritom ter motiviko pretežno iz življenja preprostih ljudi vplival na poznejše umetnike, kot sta Rembrandt ali Velazquez. EVRO 1,2850 $ +0,3 FINANČNA STISKA - Kopica prepovedi Turisti polnijo prazne občinske blagajne RIM - V Trapaniju na Siciliji pozabite na lizanje sladoleda v korne-tu, saj je prepovedano. Podobno velja za kopanje lukenj in celo gradnjo peščenih gradov na plaži v letovišču Eraclea Mare v bližini Benetk ... »Dobrodošli v Italiji, kjer nič hudega sluteči turisti nevede kršijo več kot 150 takšnih in drugačnih lokalnih razglasov«, poroča nemška tiskovna agencija dpa in dodaja, da so se župani po vsej Italiji očitno odločili, da na račun tujcev napolnijo vse bolj prazne občinske blagajne. Prepovedi se sicer vrstijo na plažah in v starih jedrih slikovitih mest po vsej državi, a najbolj zagrete pri narekovanju ljudem, kaj lahko počnejo in česa ne, so oblasti na severu države, še piše dpa. Ob tem ugiba, ali je to morda povezano z jasno izraženo željo Severne lige, da »počisti«. italijanske ulice. Hranjenje golobov v beneških lagunah ali v toskanski pokrajini Lucca ni priporočljivo, saj vas lahko doleti kazen v višini do 500 evrov. V li-gurijskem kraju Lerici ni dovoljeno hoditi v kopalkah po ulicah ali obešati mokrih brisač na balkonih, v Pordenonu v Furlaniji-Julijski krajini pa se zaročenci ne smejo prepirati v javnosti. Na plaži Dante v Ravenni je prepovedano bolj ali manj vse - od hranjenja golobov do glasne glasbe, razdeljevanja reklamnih letakov in kopanja brez zgornjega dela kopalk. Na otoku Capri vas denarna kazen čaka, če po tlakovanih ulicah »razbijate« z lesenimi sandali, 500 evrov pa vas lahko stane tudi poljubljanje v avtomobilu v mestu Eboli na jugu Italije. Turisti tudi ne smejo računati na to, da bodo policisti zamižali na eno oko, opozarja dpa. Neka 54-letnica je morala npr. plačati 100 evrov, ker je sedla na stopnice spomenika na enem od trgov v Brescii, mlajši moški pa je v kraju Gallarate v Lombardiji plačal 500 evrov, ker se je okoli polnoči po centru mesta sprehajal s kozarcem piva. EVROPSKA CENTRALNA BANKA 22. julija 2010 evro (povprečni tečaj) valute 22.7. 21.7. ameriški dolar 1,2850 1,2817 japonski jen 111,57 8 7123 111,52 kitajski juan ruski rubel mniickn niniia 39,1355 60,5700 8,6860 8,6860 39,0437 60,4510 ll lUlJjlVa l upila danska krona rvritancKi ti ini" 7,4519 0,84280 7,4519 0,83945 UIILalOhJ IUI1L švedska krona nnn c ^ 1/rAna 9,4495 7,9750 9,4595 8,0135 1 1UI VCjKa M Ul IG češka krona 25,179 1 3418 25,346 1 3440 jviv.aiji\i Malih. estonska krona TAnnt 15,6466 283,25 15,6466 284,90 1 1 la|uo 'jn|aj bz>|buz |>|sf!uua>| -¿fr 'uapnjo >|!usad seu w '||assny J3SIZ3J ;>{sa|6ue *£t 'AaiDjusajn ez afueAapezud 'jsouau>|b aot 'se|6noa 33|ej6! !>|suj|y !>|suaujB '6£ '6jaq>|g e>||ej6| e>|spaAS '¿£ '(Ejouoaig) B>||BJ6| B>|SUBf!|Bi! 'o>|sbaj|-| s jfaiu eu '¡fjuaaois a e>|aj •££ 'aDBiuop od Bojp*L£ 'Ibajz eieujad ejeujop -6Z 'ao>|!usb|6os zajq >|nqo|>| -¿z '(o|jB3) juaDnpojd !>|suj|ij. !>|suef!|e}j 'SJ 'a6ewz efujBoq e>|sj6 "£z 'a33!qjJ Uj a3fjbu|0d i||>|sauaq luasad ~iz '¡zojd a o|ap 0UA0|S0da| 'B3jUSdUJS 'B3jf|ABqBZ "6 L '3ab|6 ubjjs Bfupajd "H '3u||1sbj 'u||jsbj d3a 'zl 'pn 'efjjszej fe>| jop>| 'bj3d3a >|3)3dbz '0 l '3>|su3z bz b60|Ud bao|3(] '6 'ihlPIS bu ajsmejsud '8 ">|jlBWDjU3 >|UBZ!J>j D3|BA3S3J j|B D3ABf|ABJS3S "L 'nj3| a Ddsdiu ujjaj '9 'A>|swoio D3AO|SO)|jZdf j)|SjJ3UJB "S 'qjA)Jui OA}saf|BJ>| 'af|iuazpod 'lULUs 6oq j^suju > 'e>|OJO|Od D3UO>| >|azo '£ 'B>|japuB>| e>jsujau z 'Aaf|BJ>| q a ji mjaAS po uapa :ON?ldAVN ■nfjj3Azajq qo apouj ouj|iu 'os 'ujuajo|j BfuBdnz bsbu -6f 'jbujaou |>)sfipej u| 33Aad seu -gfr 'BfjB)|B||^ Bfj3A||0 >|aAapZA 'St '(sne|») 33|bj6! n\suj\\} |>|SW3U £f '¡psjs bu uo>||Bq zt 'ubjaqai 0D|u|0jsajd S BABZjp B^SfjZB 'Ifr '(XB|AJ) J e>| 11 s p|SW3U -6£ 'BUDog po ouznf 'jfj|B}| A 339JS3UJ '8£ '0D3JS BU Bj6| '9£ 'e>|efjaqao ejsifasa uj b>|jus3d b6s>|su3ao|s prnjajez 'jfj6o|oijtu j>jsj6 a sfuj6oq 9ujbjlu u| 3usbjjs '££ 'njsJiud33S!|Bj3|'2£ '(ub|j|/v) >|eiUAO>|ojjs |ujaiuo6ou seu *0£ 'nfabsez a ois3lu sz 'ejuad 3}S3ja 'a>|jD a>|sje>|su dsfuBiu %gz '|3q3D3DSj|ba|q "sz '0|DS0| 'BtuauA 'uo6bz 'souez 'ja|od mzz '?e>||oi 'fi>| -iz 'p!ua3s ud 3abs >|0}ud msap '¡fjU3AO|s a b>|3j ~qz '|ba[z BDBUJOp BSf31S3AZfBU '8L 'epes bB3aon b>|buzo b>|s|jqOlUO}ab 'l\. 'aojm§locl B)lsjeLU0J 'n>|Bj| AOjsaiu *9i. 'a0>|!use|60iues zajq e6es 'sl 'e>|aao|3 fOAZBJ uj>|aueisBU *£L 'jpabjd a aaijpj; eujoidseu eaajuazoj 'iuoda|>js s afuBfujjjsau "l 'Ljjfauajjd a bj|az| '¡fpuejj |upoijezo6nf a e>|aj ebaAfeu 'i. :ONAVUOQOA REŠITVE: Slikovna križanka, vodoravno: Smart, valet. Oran, baret, OK, ga, Debar, Košuta, mim, D.S., Martini, ata, Atair, salva, Kontovel, O. R., Ema, Silke, D. I., planinec, ozara, omara, nadev, silos, Ital, Ots, Ti, jodati, tein, A.R., tal, Inko; na sliki: Miroslav Košuta. Križanka, vodoravno: 1. Garona, 7. ugovor, 13. antropogeneza, 15. šg, 16. Karbala, 17. NS, 18. pes, 20. Mirna, 21. bat, 22. elan, 24. lak, 25. panj, 26. ratio, 28. Zagorje, 30. Mikuš, 32. Ronke, 33. Kere, 34. T. D., 36. stava, 38. Ora, 39. Kaus, 41. Iran, 42. Ik, 43. Kinski, 45. Oli, 46. Peter Gergolet, 49. Alenka, 50. bonaca. OS m 6f 8» Lt 91 ■ tt a m ZP lt m OP 6£ m K Lt 9 £ m SI te ■ ££ m Zl m I£ 0£ ■ 6 Z SZ ■ LZ 9Z SZ m n m (Z zz IZ m oz m 61 81 L\ m 91 m SI H £1 Zl II 01 6 8 L ■ 9 s * £ Z I (0WI) v>iNvzm>i iuuouopid} S DUDZdAOd df D^OSnjS DJdJD)j (f|6jos9) DaAad jupejjsa pisuoisa = siO * bjslu euzain e>|suodei= ni» • A33Ae|ap oipsez ez BAOueisn e^jsuefjieij = "|VN3 • sei3iuo6ou !>|seAJi| jfuep>|3u = yviV ■ bluoj6 6oq j>|suo|jqeq = QVQV - »ajaVAOHS (*NQ3W) 3H9I SNdUVZVH VZUOiSOUd VNHVl HOllUd INSlfl 'INJH3NA vma 33INF0A0 '«vivai«] V2U ujNum »Nil IH53d HissNmann 33Sld inNVNvaij NV1I1VZ MVNZ MSriNllI A3M\nia 01IJ5VZVZ VAONVISDII HO OAlSINGVdOO (rsnoNv) nuvsid *$VN Vd01V9 H313)VZ (NVUOD) SV13W090N IK$VAUH irNvaMJN n»3A W3rNa3«SA «UMU »o 310WS xiNiwoa flHOUVNA 01S3M 3WI0XS0N ONivAonann nrvjA aioimiv W390a VAVNZIUd 3N IH'VH3A01) '150N1SV1 01JVN VZ zvazi'Na3w 0112 «z ajjiavus VAl$IH0d SOM MI13A (INVIIHA »IM A0d0113UlS N31VHXH 1v1nv1vz XVNZ'N3)I }3A3d MSN01S3 MIN3AlSNVr ■oisoai*» 3NI oxsN3Z3rni V13}HVd Hua 'na VW0U990II fflSNOlIflVS vara njuann «11193« zroiv NIAUd HIN3901VH V1N3N313 I10S VHOlOlOd V93XSNIN3dV )31VAia3lld INlOAUd 3)iavisvz OlINIOd 3AirN lUNOHVN 13AS1VNAVU1 miraavai saaoioa raus mvagi VKSN3A015 0HV1NZ SVAVSVN viao nr0Z3AZ0A V0Z3AZ VSfili3ASr»N (0DD1) D3N3ai DISUVMUVSOM Aoaoa liiduiEJI VNAOXnS xvrNaoi9 ^ " :oief|abjd!jd ubjjs OLOZ ei!|ni'£Z'>|9J9d / RADIO IN TV SPORED Sobota, 24. julija 2010 19 Rai Tre SLOVENSKI PROGRAM Za Trst: na kanalu 40 (Ferlugi) in 64 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Teletekst: str. 316 - 342 - 343 18.40 Čezmejna TV: Primorska kronika 20.25 Tv Kocka: Pesem mladih 2010 - OPZ osnovne šole F. Bevk 20.30 Deželni TV dnevnik, sledi Čezmejna Tv: Dnevnik Slo 1 ^ Rai Uno 6.00 Aktualno: Euronews 6.10 Dok. odd.: Quark Atlantide - Im- magini dal Pianeta 6.30 Dnevnik, vremenska napoved in prometne informacije 6.45 Aktualno: Unomattina Estate 10.40 Aktualno: Verdetto finale 11.30 17.00 Dnevnik in vremenska napoved 11.45 Nan.: La signora in giallo 13.30 Dnevnik in Gospodarstvo 14.10 Nan.: Don Matteo 2 15.00 Nan.: Capri 16.50 Dnevnik - Parlament 17.15 Nan.: Le sorelle McLeod 17.55 Nan.: Il commissario Rex 18.50 Kviz: Reazione a catena 20.00 Dnevnik in športne vesti 20.30 Variete: Da da da 21.20 Glasb.: Napoli prima e dopo (v. Pupo, Gloriana) 23.25 Dnevnik 23.30 Aktualno: Tv7 V^ Rai Due 6.25 10.45, 13.30 Aktualno: Tg2 E...sta- te con Costume 6.45 13.50 Aktualno: Tg2 eat parade 7.00 Variete: Cartoon Flakes - L'albero azzurro 9.55 Nan.: Tutti odiano Chris 10.15 Nan.: Tracy e Polpetta 10.30 13.00, 20.30, 23.25 Dnevnik 11.00 Aktualno: Tg2 Si, viaggiare 11.15 19.30 Nan.: Love boat 12.05 Nan.: Il nostro amico Charly 14.00 Nan.: Ghost Whisperer - Presenze 14.50 Nan.: Army Wives 15.35 Nan.: Squadra speciale Colonia 16.20 Nan.: La signora del West 17.10 Nan.: Las Vegas 17.50 Risanke: Tom & Jerry 18.05 Dnevnik L.I.S. in športne vesti 19.00 Dok.: A come avventura 21.05 Nan.: NCIS 23.40 Aktualno: Stile V" Rai Tre 6.00 8.00 Dnevnik - Rai News 24, vmes Il caffe di Corradino Mineo, Italia, istruzioni per l'uso 8.00 Aktualno: Rai educational - La storia siamo noi 9.00 Film: Cesarella (kom., It., '59, r. R. Matarazzo, i. C. Mori, M. Girotti) 10.40 Aktualno: Cominciamo bene estate 12.00 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.00 14.45 Aktualno: Cominciamo bene estate - Condominio Terra 13.10 Nad.: Julia - La strada per la felicita 14.00 19.30, 23.10 Deželni dnevnik in vremenska napoved 14.55 Dnevnik L.I.S. 15.00 Variete: La tv dei ragazzi di Raitre, vmes M.I. High - Scuola di spie 15.30 Kolesarstvo: Tour de France 18. etapa 18.00 Dok. odd.: Geo Magazine 2010 19.00 21.05 Dnevnik 20.00 Variete: Blob 20.15 Nad.: Seconde chance 20.35 Nad.: Un posto al sole 21.10 Dok. odd.: Gli archivi della storia 23.15 Nočni dnevnik in vremenska napoved 23.50 Dok.: Sfide u Rete 4 7.10 Nan.: Kojak 8.15 Nan.: T.J. Hooker 9.10 Nan.: Balko 10.30 Nan.: Agente speciale Sue Thomas 11.30 16.45 Dnevnik - kratke vesti in prometne informacije 12.00 Nan.: Carabinieri 13.05 Nan.: Distretto di polizia 14.05 Aktualno: Forum - Il meglio di 15.35 Nan.: Sentieri 16.05 Film: Gosford Park (dram., ZDA/VB, '01, r. R. Altman, i. M. Smith, A. Bates) 18.55 Dnevnik in vremenska napoved 19.35 Nad.: Tempesta d'amore 20.30 Nan: Renegade 21.10 Film: A rischio della vita (akc., ZDA, '95, r. P. Hyams, i. J.C. Van Damme, P. Boothe) 21.50 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 23.25 Film: Bad girls (western, ZDA, '94, r. J. Kaplan, i. M. Stowe, M. S. Ma-sterson) 5 Canale 5 6.00 Dnevnik - Pregled tiska 7.55 Dnevnik, prometne infomacije, vremenska napoved, borza in denar 8.40 Nan.: Il supermercato 9.10 Film: L'amore a tredici anni (kom., ZDA, '02, r. M. Medoff, i. S. Lee, J. Pichler) 10.05 16.45, 22.10 Dnevnik - kratke vesti in vremenska napoved 11.00 Aktualno: Forum 13.00 Dnevnik, okusi, vremenska napoved 13.40 Aktualno: Giffoni experience 13.45 Nad.: Beautiful 14.10 Nad.: CentoVetrine 14.45 Nad.: Alisa - Segui il tuo cuore 15.45 Film: Un amore di cameriera (kom., Nem., '06, r. A. Senn, i. L. Martinek) 17.40 Dnevnik - kratke vesti 17.45 Nan.: Insieme appassionatamente 18.50 Kviz: Uno contro 100 20.00 Dnevnik in vremenska napoved 20.30 2.00 Variete: Velone 21.00 Film: I could never be your woman (kom., ZDA, '07, r. A. Heckerling, i. M. Pfeiffer, P. Rudd) 23.25 Variete: Brignano con la O, parte dopo (i. C. Zalone) O Italia 1 6.10 Nan.: I Robinson 6.45 Nan.: Beverly Hills 90210 7.30 Film: Charlie - Anche i cani vanno in paradiso (anim., Irs., '89) 9.10 Risanke: Scooby Doo 9.40 Risanke: Duffy Duck 9.45 Dok.: Raven 10.20 Nan.: Summer Dreams 11.25 Nan.: Summer Crush 12.20 Aktualno: Giffoni - Il sogno continua 12.25 18.30 Dnevnik, vremenska napoved in športne vesti 13.40 Nan.: Camera café 14.05 Risanka: One Piece - Tutti all'ar- rembaggio! 14.35 Risanka: Futurama 15.00 Nan.: H2O 15.30 Nan.: Champs 12 16.30 Nan.: Blue Water High 17.00 Nan.: Chante! 17.30 Dok.: Capogiro Junior 19.00 Šport: studio sport 19.30 Nan.: Tutto in famiglia 20.05 Risanka: Simpsonovi 20.30 Kviz: Mercante in fiera 21.10 Nan.: CSI - Scena del crimine 22.05 Nan.: Real CSI - A sangue freddo 0.55 Motociklizem, VN ZDA, vaje ^ Tele 4 7.00 8.30, 13.30, 16.30, 19.30, 23.02 Dnevnik 8.05 Pregled tiska 10.05 Nan.: Ai confini dell'Arizona 12.00 16.00 Dnevnik - kratke vesti 12.40 Aktualno: Pagine e fotogrammi 12.55 Aktualno: Dai nostri archivi 13.10 Aktualno: Se tu vens 14.05 Aktualno: ...Tutti i gusti 14.35 Aktualno: Carnia, terra d'emozioni 14.55 Aktualno: Mukko Pallino 17.00 Risanke 19.00 Aktualno: A casa del musicista 20.00 Športne vesti 20.05 Aktualno: Seguiamo quei due 20.30 Deželni dnevnik 21.00 Aktualno: Incontri al Caffe de la Versilliana 22.50 Aktualno: Qui Cortina 23.35 Dnevnik Montecitorio 23.40 Aktualno: 3+1 LA 6.00 7.00 10.10 10.15 11.15 11.30 12.30 13.00 14.05 16.05 17.00 18.00 19.00 20.00 20.10 21.10 23.45 La 7 Dnevnik, horoskop in prometne informacije Aktualno: Omnibus Estate, Omnibus Life Estate Punto Tg Due minuti un libro Nan.: Il tocco di un angelo Nan.: L'ispettore Tibbs Dnevnik in športne vesti Nan.: Hardcastle & McCormick Film: Okinawa (voj., ZDA, '51, i. R. Widmark) Dok.: La7 Doc Nan.: Star Trek Nan.: Dua South Nan.: N.Y.P.D. 0.45 Dnevnik Resničnostni show: Vivo per mira-colo (v. U. F. Nava) Aktualno: Vivo per miracolo La storia proibita del '68 (t Slovenija 1 6.50 Kultura 6.55 Odmevi 7.40 Na zdravje! 9.00 Risanka: Nuki in prijatelji (pon.) 9.05 Risanka: Mojster Miha (pon.) 9.15 Risana nan.: Marči Hlaček 9.40 Nad.: Modro poletje (pon.) 10.10 18.40 Risanke 10.20 Igr. nan.: Bisergora (pon.) 10.30 Martina in ptičje strašilo (pon.) 10.40 Kratki dok. film: Iz mesta na vas (pon.) 10.55 Enajsta šola - oddaja za radovedneže (pon.) 11.25 Izobr. serija: To bo moj poklic 12.15 Osmi dan (pon.) 13.00 Poročila, vremenska napoved in športne vesti 13.15 Izbrano poglavje: Zdravje v Evropi (pon.) 14.00 Knjiga mene briga (pon.) 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Mostovi - Hidak 15.50 Ris. nan.: Doktor pes 16.00 Iz popotne torbe 16.20 Nad.: Šola Einstain 17.00 Novice, slovenska kronika, športne vesti in vremenska napoved 17.40 19.55 Gledamo naprej 17.50 0.15 Duhovni utrip 18.05 ZGNZ - Bif Father, 9. oddaja (pon.) 18.55 Vremenska napoved, dnevnik in športne vesti 19.40 Eutrinki 19.55 Nan.: Danes dol, jutri gor 20.25 Števerjan 2010, 1. del 22.00 Odmevi, kultura, vremenska napoved in športne vesti 23.00 Polnočni klub (t Slovenija 2 9.00, 3.45 Zabavni infokanal Infokanal Otroški infokanal Iz arhiva TVS: Tv dnevnik 23.07.1992 Evropski magazin Črno beli časi (pon.) (Ne)pomembne stvari (pon.) Otroška serija: Mulčki Na utrip srca Umetni raj (pon.) Primorski mozaik Mostovi - Hidak (pon.) Dok. odd.: Istra skozi čas (pon.) Zlata šestdeseta (pon.) Portorož: tenis (ž), odprto prvenstvo Slovenije, prenos Film: Ljudje in miši (pon.) Film: Ženska sokol (pon.) 6.30 7.00 8.00 12.20 12.45 13.15 14.00 14.45 15.10 16.20 17.15 17.50 18.25 19.00 20.00 22.05 23.55 Koper 16.20 Vesolje je... 16.50 Eno življenje ena zgodba 18.00 Zlatko Zakladko 18.15 Obisk v akvariju 18.25 Ljudske zgodbe s krasa 18.35 Vremenska napoved 18.40 Primorska kronika 19.00 22.00, 0.00 Vsedanes - TV dnevnik 19.25 Športne vesti 19.30 Zoom 20.00 Potopisi 20.30 Film: Lov za dekleti 22.15 Globus 22.45 Arhivski posnetki 23.30 Nautilus 1 Tv Primorka 8.00 Dnevnik TV Primorka, vremenska napoved, kultura, Polja Evrope in Videostrani 9.00 10.00 Novice 9.05 19.00, 22.00 Mozaik 10.05 17.20 Hrana in vino 11.00 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 Novice in videostrani 18.00 Primorski tednik 20.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved, kultura in Videostrani 20.30 Objektiv (pon.) 21.00 Razgledovanja 21.30 Sodobna umetnost 23.00 Dnevnik TV Primorka, borzno poročilo, vremenska napoved in kultura 23.30 Videostrani 13.45 Dnevni program 14.00 Čezmejna Tv - deželne vesti 14.20 Euronews 14.30 Film: Živel sem že prej 15.50 Artevisione RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; Koledar; 7.20 Koledar; 7.30, 8.10, 10.10 Prva izmena; 8.00 Poročila in krajevna kronika; 10.00 Poročila; 10.30 Music box; 11.00 Poletni Studio D -Marija Merlak: Prehrana in zdravje; Mi in morje - Franko Košuta; Napovednik; 13.20 Primorska poje; 14.00 Poročila in deželna kronika; 14.10 Tretja izmena; 17.00 Poročila in kulturna kronika; 17.10 Mavrica - Odprta knjiga: Odiseja; 18.00 Kulturni dogodki; 19.25 Napovednik, sledi Slov. lahka glasba; 19.35 Zaključek oddaj. RADIO KOPER (SLOVENSKI PROGRAM) 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30 Poročila; 6.009.00 Jutro na RK; 6.45, 18.30 Kronika; 7.00 Jutranjik; 7.30 Noč in dan, OKC obveščajo; 8.00 Pregled tiska in vremenska napoved; 8.10 Istrski kalejdoskop; 9.00-12.30 Poletni dopoldan in pol; 10.00Nagradni glasbeni vrtiljak; 11.00 Poletna pesem in pol; 12.30 Opol-dnevnik in osmrtnice; 13.30-15.00 Aktualnosti; 15.30 DIO; 16.20 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Prireditve; 19.00 Dnevnik; 19.30 Rončel na obali; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30-0.00 Moj radio je lahko balon; 0.00 Nočni program. RADIO KOPER (ITALIJANSKI PROGRAM) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00-8.00 Dober dan RC; 6.00 Almanah; 6.25 Drobci zgodovine; 7.13, 12.28, 15.28 19.28Vremenska napoved in prometne informacije; 8.00-10.30 Calle dagli orti grandi; 8.05 Horoskop; 8.15 Caleidoscopio istriano; 8.35, 17.35 Euroregione news; 8.40 Nogometna kabala; 8.50, 15.00 Pesem tedna; 9.00, 21.30 Proza; 9.33 Pregled dogodkov; 10.10 Vremenska napoved Osmer; 10.33 New entry; 11.00, 21.00 Odprti prostor; 11.33 Speciale mondiali di calcio; 12.00 Predstavitev dnevnika; 12.15, 19.15 Sigla single; 13.00 Parole e musica; 13.33 Glasbena lestvica; 14.00 Uomini e dei; 14.35, 20.30 Reggae in pillole; 16.00-18.00 E... state freschi; 18.00 Etnoba-zar; 20.00-0.00 RC zvečer; 20.00 I classici ita-liani; 22.00 RC Lounge Caffe; 23.30 In orbita; 0.00-6.00 Prenos RS. SLOVENIJA 1 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 11.00, 12.00, 14.00, 17.00, 18.00, 21.00, 23.00, 0.00 Poročila; 5.009.00 Jutranji program; 5.30 Jutranja kronika; 6.10 Rekreacija; 6.45 Dobro jutro, otroci; 7.00 Jutranja kronika; 7.40 Gremo naokrog; 8.05 Svetovalni servis; 8.40 Obvestila; 9.10 Ali že veste?; 9.30 Siempre Primeros; 10.00 Poročila; 11.15 Radi imamo Radio; 12.05 Na današnji dan; 12.10 Ura slovenske glasbe; 12.30 Nasveti; 13.00 Danes do 13.-ih; 13.20 Obvestila in osmrtnice; 14.30 Labirinti sveta; 15.00 Radio danes radio jutri; 15.30 DIO; 17.00 Studio ob 17-ih; 18.15 Gremo v kino; 19.00 Dnevnik; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Kulturni fokus; 21.05 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Informativna oddaja v angleščini in nemščini; 22.40 O morju in pomorščakih; 23.05 Literarni nok-turno; 23.15 Za prijeten konec dneva; 23.30 Labirinti sveta. SLOVENIJA 2 5.00, 6.00, 6.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 17.30, 0.00 Poročila; 7.00 Kronika; 8.45 Kulturne prireditve; 9.12, 17.40 Na Val na šport; 9.35 Popevka tedna; 10.00, 10.45 Val v izvidnici; 11.35, 17.35 Obvestila; 12.00 Evropa osebno; 13.00 Danes do 13-ih; 13.25 Napoved sporeda; 14.00 Kulturne drobtinice; 14.35 Izbor popevk tedna; 15.03 RS napoveduje; 15.15 Finančne krivulje; 15.30 DIO; 16.10 Popevki tedna; 16.30 Centrifuga; 16.50 Vreme; 16.55 Minute za rekreacijo; 18.30 Poletni knjižni namig; 18.50 Sporedi; 19.00 Dnevnik; 19.30 Nocoj ne zamudite...; 20.00 Stop pops 20; 21.00 Nova elektronika; 22.00 Zrcalo dneva; 22.25 Klub klubov SLOVENIJA 3 6.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 22.00, 0.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 7.25 Jutranjica; 8.00 Lirični utrinek; 10.05 Skladatelj tedna; 11.05 Eppur si muove; 11.25 Izpod peresa skladateljev; 12.05 Arsove spominčice; 13.05 Petkov poudarek; 13.30 Zborovski kotiček za mlade; 14.05 Oder; 14.35 Divertimento; 15.30 DIO; 16.05 Napoved sporeda; 16.15 Svet kulture; 16.30 Podobe znanja; 17.00 Recital; 18.30 Likovni odmevi; 19.00 Allegro ma non troppo; 19.25 Večerni sporedi; 19.30 Koncert; 22.05 Zborovska glasba; 23.00 Jazz ars; 23.55 Lirični utrinek. RADIO KOROŠKA 6.00-10.00 Dobro jutro; 12.00-13.00 Studio ob 12-ih; 15.00-17.00 Lepa ura; 17.0017.30 Studio ob 17-ih; 17.30-18.00 Naša pesem; -Radio Agora: 13.00-15.00 Agora-Divan; 18.00-6.00 Svobodni radio; -Radio Dva 10.00-12.00 Sol in poper (105,5 MHZ). Primorski r dnevnik Lastnik: Zadruga Primorski dnevnik d.z. - Trst Izdajatelj: Družba za založniške pobude DZP doo z enim družabnikom PRAE srl con unico socio Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786380, fax 040 7786381 Tisk: EDIGRAF srl, Trst Odgovorni urednik: DUŠAN UDOVIČ Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 email: trst@primorski.eu Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 533382, fax 0481 532958 email: gorica@primorski.eu Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432 731190, fax 0432 730462 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463 318510, fax 0463 318506 Internet: http//www.primorski.eu/ Naročniško - prodajna služba Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040 7786300, fax 040 772418 Gorica, Ul. Garibaldi 9, tel. 0481 535723 fax 0481 532958 Cena: 1,00 € Naročnina za Italijo 280,00 € Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 Cena za Slovenijo: 1,00 € Letna naročnina za Slovenijo 210,00 € plačljiva preko DISTRIEST doo, Partizanska 75, Sežana, tel. 05-7070262, fax. 05-7300480 transakcijski račun pri banki SKB D.D. v Sežani, št. 03179-1009112643 Primorski dnevnik prejema neposredne državne prispevke po zakonu 250 z dne 9. avgusta 1990 OGLAŠEVANJE Oglaševalska agencija Tmedia s.r.l. www.tmedia.it GORICA, ul. Malta 6 TRST, ul. Montecchi 6 KOMERCIALNI OGLASI advertising@tmedia.it Brezplačna tel. št. 800129452 Iz tujine +39.0481.32879 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 29,2 mm) 35,00 €, finančni in legalni 92,00 €, ob praznikih povišek 20% NEKOMERCIALNI OGLASI oglasi@tmedia.it Brezplačna tel.št. 800912775 Fax +39.0481.32844 Cene oglasov: mali oglasi 20,00 € + 0,50 € na besedo; nekomercialni oglasi po formatu, osmrtnice, sožalja, čestitke in zahvale na besedo. DDV - IVA 20% Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Primorski dnevnik je včlanjen v Evropsko zvezo manjšinskih dnevnikov MIDAS Izdajanje Primorskega dnevnika podpira tudi Urad Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tekstov, fotografij in drugega gradiva, ki je bilo v kakršnikoli obliki poslano uredništvu, ne vračamo. Dostavljeno gradivo ne obvezuje uredništva oziroma založnika za objavo ali drugačno uporabo; za objavo člankov, ki jih posredujejo uredništvu, imajo avtorji pravico do morebitnega honorarja samo po predhodnem dogovoru z založnikom. 20 Petek, 23. julija 2010 VREME jasno zmerno oblačno oblačno a rahel ° dež a A zmeren ÜÜ dež óVr nevihte veter megla rahel sneg z sneg 6á mocan liti sneg topla fronta hladna fronta okluzija izobara , sredisče a sredisče ' ciklona ^anticiklona VREMENSKA SLIKA CELOVEC O 17/32 TOLMEČ O 15/30 ss /SJX VIDEM o 19/32 O PORDENON 20/31 TRBIŽ O 14/29 O 14/30 KRANJSKA G. ČEDAD O 20/31 O TRŽIČ 17/32 O KRANJ ■a 4?, o GRADEC 18/31 O 17/23 S. GRADEC CELJE 19/34 O MARIBOR o 20/34 PTUJ O M. SOBOTA O 19/35 O N. GORICA GORICA O 22/32 V 21/33 POSTOJNA //O 16/31 N. MESTO 19/35 O & 25/32 PORTOROŽ O 22/32 /--r? IAG W ZAGREB 19/35 O UMAG OPATIJA PAZIN O REKA 22/33 ^NAPOVED ZA DANES' Dopoldne bo na vseh območjih prevladovalo zmerno oblačno vreme, megleno in soparno. Popoldne se bo oblačnost nekoliko okrepila v hribih in možne bodo nevihte. Zvečer in ponoči bodo močne nevihte lahko zajele tudi nižino in obalno območje, možna bo toča, veter in močne plohe. Zjutraj bo na obali pihal zmeren ju-gozahodnik, nato pa bo zapihal zmeren do močan jugovzhodnik. Pretežno jasno bo, čez dan bo pihal južni do jugozahodni veter.Najnižje jutranje temperature bodo od 14 do 20, na Primorskem okoli 22, najvišje dnevne od 30 do 35 stopinj C. J Temperature zraka so bile izmerjene včeraj ob 7 in 13 uri. \VATENE r. Anticiklon nad Sredozemljem se hitro umika in povzroča prihod jugozahodnih tokov v naše kraje. V petek se bodo tokovi okrepili. Ponoči pa bo deželo zajela hladna atlantska fronta. Nad zahodno in severno Evropo je ciklonsko območje. Od jugozahoda doteka nad naše kraje suh in zelo topel zrak. DOLŽINA DNEVA Sonce vzide ob 5.38 in zatone ob 19.44 Dolžina dneva 15.06 r LUNINE MENE ^ Luna vzide ob 19.08 in zatone ob 2.51 A BIOPROGNOZA Vremenska obremenitev se bo krepila, predvsem v drugi polovici dneva bodo občutljivi imeli z vremenom povezane težave, krepili se bodo tudi nekateri bolezenski znaki. Sredi dneva in popoldne bo počutje poslabšala tudi velika toplotna obremenitev. -/^T-^ MORJE Morje je skoraj mirno, temperatura morja 24,5 stopinje C. PLIMOVANJE Danes: ob 3.59 najnižje -64 cm, ob 10.45 najvišje 33 cm, ob 15.55 najnižje -10 cm, ob 21.33 najvišje 46 cm. Jutri: ob 4.32 najnižje -66 cm, ob 11.18 najvišje 36 cm, ob 16.34 najnižje -10 cm, ob 22.06 najvišje 46 cm. TEMPERATURE V GORAH OC 500 m...........2 9 2000 m .......... 15 1000 m .......... 23 2500 m .......... 14 1500 m .......... 22 2864 m ..........10 UV INDEKS UV indeks bo sredi dneva ob jasnem vremenu po nižinah 8 in v gorah 9,5. O GRADEC 17/28 CELOVEC O 15/22 TOLMEČ O 12/24 TRBIŽ O 11/23 ČEDAD O VIDEM O 13/27 12/28 <£#. o 12/19 KRANJSKA G. .¿S O TRŽIČ 15/21 O KRANJ o 15/22 S. GRADEC CELJE 17/23 O MARIBOR 018/23 PTUJ O M. SOBOTA O 17/24 O LJUBLJANA O PORDENON GORICA rTO N. GORICA . 18/22 J7 N. MESTO 17/23 15/28AO ^ 19/24 ^fff™« KOČEVJE O - O i ČRNOMELJ ' ZAGREB 17/24 O CNAPOVED ZAJUTRI Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda R. Slovenije in deželne meteorološke opazovalnice ARPA OSMER Ponoči in v zgodnjih jutranjih urah bodo možne nevihte, še posebej na obali in v vzhodnem delu Dežele. Po dnevi se bo vreme polagoma izboljšalo, čeprav bodo še možne krajevne plohe. Pihala bo burja, na obali in na vzhodnem pasu, v teku dneva pa se bo delno pomirila. Hladneje bo in suho. Jutri bo sončno in vroče, pihal bo južni do jugozahodni veter. S Mercator najboljši sosed fthmidlu i Tiulcmit LüJ vvlp v ucvh ijvikkih in (ranši/mh pnchlaplnah M l-ivnl-nr. I VijiiilIIi.i lii" unovči .h i vnnJuim t=J vi;lj¡i v vnel. hip^tiikajkflih \[l'n/itnj. Run udhs veljn lkL ¿2.™. hId AULO ék¿. lI■:i ray]»nh];ije Sir KiuoeitaIcc hjk [ul.r L-TTlJ JJ k|: Piinuiri,- m- fkj:rf, H'.lnJ MtLm llb&l 11 K Hidni ocna n rima: 11JO^ u ■ AIUIJILichi* m rjjrtj: '.Tlii. ■. 7,42 EUR Svinjsko stegno friTcv kiiiCi, J*iifíí-Jr*i, Lnu kg :.i.'luni iBíiIix1! icrl- 4,19 EUR ' K. . n^i " .. I. 1 J. Sok Premium niolni, jjlmlkii, I lilfr, |»ijviii HfJrn 1,54 1,09 POREČ Še veliko drugih izdelkov po ugodnih cenah boste našli v letaku in v prodajalnah: MERCATOR CENTER KOPER Doliruki c. I a, Kop*r itmtr Pul») Odprto: od ponedeljka do pelLi od &. do 51. Jíboücxj a. do 21. Lire S- 15, vrt u I 'J MERCATOR CENTER NOVA GORICA litdurtrlpj&a t- C. Kfuinbwfc Odprto: od ponadel|kd do sobota od do il. ure rtidsljt 0