TEDENSKE SLIKE
Nai-očnina za flvstco-OgrsUo: leta K.2'50, i 2 leta K^-S -, celo leto K 10--; za Nemčijo: leta K 3'50, 1,2 leta K t-, celo leto K 14"—; za ostalo inozemstvo: celo leto fr, 16'80. Za Ameriko letno 3"25 dolarjev. Naročnina za dijake in vojake celo letno 8 kron. Posamezne štev. 22 vin. — Uredništvo in upravništvo;  Frančiškanska ulica št. 10, I. nadstropje.
Štev. 1.
V L3UBL3aNI, v sredo 12. avgusta 1914.
Leto I.
Nj. Veličanstvo naš cesar Fran Josip I.
stran 2.
TEDENSKE SLIKE.
1. Ste v.
Fran Govekar:
Cesarska pesem.
Na glavnem trgu, tik leve strani mngisfra-tove ie stal Rechterjev frinadstropni hotel. Med prvim in drugim nadstropjem je na pročelju hiše visela okrogla plošča, na kateri je bil naslikan orjak, napol gol, zuvit v levjo kožo in z batom v roki. Menda je bil Herakles. Pod sUko pa je bil napis »Zum Wildenmann«.
Vehka in široka dvokrilna vrata so bila rmeno popleskana in od vrha do tal poslikana z velik.m-skim črnim dvoglavim avstrijskim orlom. Nad njim pa je bil napis »K. k. Haupfguartier«.
Potujoči plemiči in njh obitelji, častniki, uradniki, bogati trgovci in tovarnarji so prenočevali pri Divjem možu. Hotel je doživel celo izredno čast, da je sprejel pod svojo streho 1. 1784. in 1788. lepega in živahnega cesarja Jožefa IL ter dve leti nato njegovega brata, debelo-ustnega cesarja Leopoda 11.
Imeniten hotel je bil Divji mož, in Ljubljančani, ki so imeli pač premnogo gostilen in krčem, a nobenega druzega hotela, so bili na Divjega moža še prav posebno ponosni.
Ako bi mogli tisti raz-kuštrani mramorni možje ob Robbovem obelisku, kjer že od 1. 1752. brez prcstanka iz svojih vrčev izlivajo v vodnjakov bazen čisto in mrzlo vodo, pripovedovati svoje doživljaje pred Divjim možem, zvedeli bi marsikaj zanimivega iz pozabljene zgodovine naše slovenske stolice.
Danes pa se začenja zopet novo historično poglavje, danes v soboto, dne 18. fel r. 1797. zvečer.
Bliskoma se je razširila po Ljubljani vest:
Nadvojvoda Karel, brat cesarja Franca II., doslej vedno zmagoviti poveljnik armad ob Renu je dospel!
Nadvojvoda Karel, zmagalec Ambergu, Wurzburgu in drugod, ločnih kraljevskih morilcev, rešitelj Nemčije, največji poncs in najtrdnejša nada Avstrije, je prevzel vrhovno poveljništvo nesrečne avstrijske armade v Italiji!
»Kamorkoli je doslej prišel, povsod je bila sreča ž njim. Bog mu daj tudi na Laškem premagati in nas rešiti nadlog! Naj premaga še generala Bonaparta, uniči francoske tolovajske črede ter povrne red in mir vsej Evropi!« so si pripovedovali Ljubljančanje.
In nocoj so ga hoteli počastiti.
Iz vseh ulic so drli ljudje skur^aj, zakaj zvedeli so, da bo nocoj v mraku pred »Bidelmanom« velika parada. Ker je bila sobota in tržni dan, je
,Naša vojska iz viharja
prišla še brez slave nil Vse za dom in za cesarja za cesarja blago, kri!"
Francozov pri krotitelj krvo-
bilo tudi mnogo okoličanov; delavci in obrtniki pa so plačilnega dne vedno najboljše volje, ker čutijo v žepu denar.
Od škofjega dvorca do Starega trga je stala glava pri glavi, moški in ženske, pa tudi starcev in otrok ni manjkalo. Mojstri, pomočniki in vajenci, tovarnarji ter delavci in delavke, pa tudi gospodje in gospe so se gnetli ter čakali največjega užitka oči in ušes.
Tako je bilo torej tistega večera sredi Ljubljane vse živo, glasno in veselo, pa tudi polno prijetnega razburjenja in neutolažne radovednosti. A še posebno razvito čustvo je polnilo srca silne množice: ponos, da se pokažejo Ljubljančani od svoje najsijajneje strani najmogočnejšemu možu širne Avstrije.
Ljubljanski strelci! Ljubljanski meščanski lovski zbor!
Dva pojma, ki sta polnila tiste čase z razkošnim trepetom vsako srce, kadar-koU sta se izgovorila. O ljubljanskih strelcih in meščanskem koru so sanjarili takratni dečki takoj, ko so jim začele poganjati prve brčice, matere in žene so bile srečne in ponosne, ako so štele med členi tudi svoje sinove in može, ljubljanska dekleta pa so iskala svoje ideale najrajša med temi strelci in med tem korom.^
Uniforma! Beseda vseh besed, ki razburjaš in razgre-vaš kri tudi najledenejšemu ženskemu bitju ter begaš dušo tudi najtreznejšemu moškemu! Uniforma! Ti izražaš lepoto, zdravje, moč, čast, odliko vseh odlik in srečo vseh sreč! Zato te vse spoštuje, vse te ljubi in pred tabo se vse umika ter pada v prah vse, predvsem pa mehko žensko srce.
Tiste čase pa je padalo žensko srce še posebno lahko in rado, ker nikdar in nikoli ni imela uniforma tolike moči in veljave ko takrat.
Čez Špitalski most je že korakala velika četa uniformi ran cev po taktih bobnov, piščalk in trobent. Turška godba! Ljudje so zakoprneli od slasti in blaženstva, zakaj kras-nejšega glasbenega užitka niso poznali in si ga tudi niso mogli predstavljati. Ta užitek pa je še podesetoril na čelu ji korakajoči ali pravzaprav poskakujoči kraguijčkar, ki je nosil na svelloko-vinastem drogu več vrst različno uglašenih kra-guljčkov ter dvoje dolgih pisanih čopastih konjskih repov. Kraguljčki so pritrkovali vsej godbi takt, in kraguljčkarjeva posebna umetnost je bila, da je izvajal s svojim fantastnim intrumentom vse forte, mezzoforte, piane in furiose. Zdaj je stopal polahko, zdaj odrezavo ostro, zdaj je plesal in zdaj poskakoval kakor besen. Sicer pa so bile harmonija, dinamični znaki, nijansa in druge take
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
3. stran.
reči tej turški bandi le postranskega pomena; glavni smotri tah umetnikov sd bili efekt: čim najhujši hrup in čim najostrejši takt. Iq ta umet-nišči dlj je dosegla banda pri zbrani publiki v vrhovati meri. (Dalje prih.)
Naši poveljniki v vojni.
Po naši ustavi ima cesar neomejeno oblast v vseh vojaških zadevah. Pridržana mu je vsa pravica čez vojaštvo in nihče se ne sme vmešavati v vojaške reči. Vojni minister ima sicer nekatere pravice, a tudi te so podeljene od cesarja. Storiti mora vse to, kar mu ukaže cesar. Cesar ima tudi pravico, napovedati vojsko ali pa skleniti mir, sklepati zveze z drugimi vladarji in voditi sploh vse zunanje zadeve. Najvišji vojskovodja je torej cesar. Kajpada lahko izroči cesar vrhovno povelje tudi svojim izkušenim generalom. Taki generali, ki so odločeni za vojskovodje, opravljajo v naši armadi sedaj službe armadnih nadzornikov. Naj jih navedemo po službeni starosti.
Nadvojvoda Friderik, katerega je cesar po umoru Franca Ferdinanda določil za svojopra pooblaščenca in zaupnika v vseh vojaških rečeh, je na razpolago najvišjemu vrhovnemu poveljstvu. Nadvojvoda Friderik jo bil do tega imenovanja nadzornik za vso avstrijsko deželno hrambo. Radi svoje prijaznosti je v vojaških krogih zelo priljubljen. V Ljubljani je bil že večkrat in se imenuje lepa cesta ob Gfruberjevem kanalu nadvojvode Friderika cesta. Danes e nadvojvoda Friderik generalissimus, t. j. pove jnik vseh poveljnikov.
Šef generalnega štaba, kateri ima Iz najboljšimi častniki v resnici usodo cele vojske v ro-
Avstrijski vojni minister fcm. Aleksander vitez Krobatin, rodom Slovenec.
kah, je baron Franc Konrad Ho t z en dorf. Gener. štab^izdeluje načrte in vojskovodje jih v sporazumu ž njim le izpeljujejo. Znano je, da velja
____.......... ,,„^   baron Konrad ne
samo pri nas, ampak tudi v vojaških krogih drugih držav kot nenavadno bistroumen, nadarjen in hitro misleč človek. Ni-šd armada je, odkar je Konrad šef generalnega štaba, izmed najboljše organiziranih armad na svetu. Preskrbljena je z vsem do 7.ad ijega gumba. L.vežbjna je z novodobnimi manevri, ki niso več samo za parado, ampak se nasliujajo kolikor mogoče na is-tinite razmere v vojski. Njegovo ime elektrizira našo armado. To je dobro, kajti pravi vojskovodja mora imeti   neomejeno
Zvesta zaveznika, naljn nemški cesar pri poslednjem sestanku na Dunaju.
stran 4.
TEDENSKE SLIKE.
1. štev.
zaupanje pri celi armadi.
Za vso upravo v vojski bo moral skrbeti vojni minister Krobatin. Mož je slovenskega pokoljenja in njegov oče je kranjski Slovenec pri Tržiču na Gorenjskem. Že dolgo časa služi v vojnem ministrstvu, ki mu sedaj načeljuje, ter velja za izbornega upravitelja. Armada je z vsem preskrbljena, magacini so polni. Vrhu tega še velja
Krobatin kot strokovnjak pri artileriji ter je ravno to važno panogo naše armade popolnoma in po najnovejših potrebah organiziral. Na morju je določen za našega vojskovodjo admiral Anton Haus. Tudi slovenskega rodu, doma s Tohninskega na Goriškem! V delegaciji s slovenskimi in hrvatskimi delegati govori vedno slovenski ali hrvatski. Haus živi le za našo mornarico, za drugo se ne briga. Mož je izredno učen, moško odločen in v občevanju zelo ljubezniv. Ne samo častniki, ampak predvsem ga ljubi moštvo, kajti Eaus zna občevati z vsakim mornarjem kakor s svojim tovarišem.
Fcm. Oskar Potiorek je bil rojen 1. 1853. v Pliberku na Koroškem in je 1. 1871. dovršil tehnično vojaško akadetnijo, nato je posočal vojno šolo in je postal že 1. 1887. major generalnega štaba. Maja 1892. je bil imenovan za polkovnika ter je bil od 1. 1893.—1898. šef operacijske vojaške pisarne. Novembra 1898. je postal generalni major in poveljnik 64. peške brigade ter od leta
1902. namestnik načelnika generalnega štaba Leta
1903. je postal feldmar-š.illajtenant, maja 1907. poveljnik 3. zbora in tajni svetnik. L. 1908. je postal feldzeugn>-'i-ster in kasneje armadni nadzornik ter dežflni šef Bosne in Hercegovine. Bil je spremljevalec umrlega prestolonaslednika, ko se je vozil po Sarajevem in bil ž njim v avtomobilu, ko je Princip streljal na visoki par,
Najboljši poznavatelj Bosne in Hercegovine v vsakem oziru je sedanji predsednik bosanske deželne vlade, feldcajgmajster Oskar Potiorek. O njem se pravi, da je zelo nadarjen, pogumen in7nagle, a trezne [odločitve. To^vse je v vojski dobro.
General konjenice pl. Boh m Ermolli je bil 1. 1856. rojen v Jakinu (Anooni) ter je 1. 1875. dovršil t.erezijansko vojaško akademijo; nato jo f bsolviral vojno šolo; 1. 1891. je postal major, 1. 1897. polkovnik in poveljnik ulanskega polka št. 3, 1.1901. je bil imenovan poveljnikom konjiške brigade in 1, 1903. generalmajorjem. Od 1. 1905. je poveljnik konjiške divizije v Krakovu in jo
postal 1. 1907, feld-maršallajtcna nt. Kasneje je postal poveljnik 1. kora ter je od 1 1912. general konjeništva.
Nadalje so še armadni nadzorniki: poprejšnji vojni minister infanterijski general Moric vitez Aufenberg, ki je služil v Ljubljani, ka-valerijski gen. Rudolf vit. Bruderman
in infauterijski general Liborij vitez Frank, ki je bival več let v Ljubljani.
Zborni poveljniki in zapovedajoči generali Avstro-Ogrske. 1. Zbor ali kor v Krakovu: general konjeništva, Eduard pl. Bohm-Erraolli; 2. zbor na Dunaju: general infanterije Blaž Schemua; 3. zbor v Gradcu: general infanterije Emil Cole-ras pl. Geldern; 4. zbor v Budimpešti: general konjeništva, Kari pl. Terstyansky Nadeski; 5. zbor v Požunu: fcm. Pavel pl. Puhalo Brloški; 6. zbor v Košicah: general infanterije Svetozar Borojovič pl. Bojna; 7. zbor v Temešvaru: general infanterije Oto Meixner pl. Zweienstamm; 8. zbor v Pragi: general konjeništva Artur baron Giesl pl. Gieslingen; 9. zbor v Litomericah: general Lo-tar pl. Hortsttdn; 10. zbor v Przemislu: general infanterijeHugo Meixaer pl. Zweienstamm; 11. zb^r vLvovu: general konjeništva Dezideri) Kološvarj Kološvarski; 12. zbor v Hermannstadtu: general infanterije Herman Koevess pl. Koevesshaza; 13. zbor v Zagrebu: baron Adolf Rehmen, general iifanterije;   14. zbcr v Inomostu : general ko^je-
ništva Viktor Danki; 14. zbor v Sarajevu: general infanterije Mihael pl. Appel; 16. zbor v Dubrovniku: fml. Vjenceslav "SVurm. Zapovednik generalnega štaba je generd baron Conrad pl. Hoetzendorf.
Poveljniki ;.avstr. armade; od leve na^desnc : Armadni ncdzcrnlk -general^pešcev nadvojvoda Friderik; skupni vojni minister fcm. Aleksander vit. Krobatin; šet gen. štaba general pešcev Conrad baron Hotzendorf; fcm. Oskar Potiorek.
PoveljniH avstr. armade: cd leve na disr.o: general konjiče Rudolf vitez Brudermann, general pešcev Moric vitez Auffenberg, general pešcev Liborij vitez Frank, in najvišji poveljnik mornarice admiral Anton Haus.
1. štev.
TEDENSKE'SLtKE.
Stran 5.
Vojna.
Evropa stoji pred dogodkom, kakršnih morda svetovna zgodovina še ne pozna. Desetletna napetost med Avstro - Ogrsko in _ Srbijo se je končno zgostila v      ' odkrito sovraštvo in atentat v Sarajevu je sprožil plaz, ki drvi zdaj v dolino in grozi na vse strani s smrtjo in pogubo.  Ta plaz pa je potegnil za sabo tudi Rusijo, kot   zaščitnico   Srbije, in Rusiji se je pridružila zaveznica, maščevalna Francija.
Začela se je vojna, kakršne naša zemlja še ni videla, prava svetovna vojna, kateri ni najti primere.  Nemčija ima vojno z ; Rusijo, z Angleško, s Francijo, z Belgijo in s Srbijo. Avstrija " ima vojno z Rusijo, s Srbijo in s Urno goro. Velikanske armade, broječe na milijone bojevnikov, si bodo stale nasproti in bojišče se bo takorekoč raztezalo  od enega konca   Evrope do dru-gega. Svetovni boj se je unelin . v tem boju se odlo8i, kdo bo .-imel  v prihodnje prevlado v '' Evropi. I
Gotovo je, da ni ta svetovna vojna nastala zaradi Srbije, ampak da je posledica starega velikanskega nasprotja med velikimi državami, ki se je zdaj unelo.
Začelo se je to nasprotje še v časih, ko je vladal Angleško kralj Edvard VII. Ta je zasnoval načrt, zaokrožiti Nemčijo in zlomiti njeno moč. Tedaj sejerusko-francoska alijanca razširila, od tedaj so se ostrila vsa nasprotja in porajala vsak Sas nove konflikte.
Pet velesil si stoji nasproti, pet največjih, najmočnejših, najbolje za vojno sposobnih držav. Da nastopata Rusija in Francija skupno, je naravno, kakor je naravno in ob sebi umljiva skupnost in solidarnost Avrsrije in Nemčije. A da je v ta boj kontinentalnih velesil posegla tudi Angleška, to razodeva najbolje za kako velike interese gre ta boj.
Angleška ve, da bi se Nemčija in Avstrija z zmagovito vojsko proti Rusiji in Franciji znamenito okrepili, tako, da bi se angleško svetovno gospodstvo ne dalo več ohraniti. Zato je po- , • rabila sedanjo priliko, da, če mo- _ goče, uresniči svoje želje.
Nihče se ne čudi, da je šla Francija v vojno. To je posledica njeue zveze z Rusijo in želja po maščevanju za 1. 1871.
Šesta velesila evropska, Italija, ostane nevtralna. Italija tolmači trozvezno pogodbo tako, da v tej vojni ni dolžna pomagati ne Avstriji, ne Nemčiji.
Zelo važno je, kako stališče zavzema Rumunija. Odredila je mobilizacijo svoje armade, ob enem pa je proglasila, da ostane nevtra na. Toda mobilizacija je vedno nekaka priprava in zato gleda vsa Evropa z radovednostjo na Rumunijo. Gotovo je, da pritiska Rusija z vso silo, da bi Romunsko zvabila na svojo stran.
Na severu mobilizira Šved-p ska, ki se boji za svojo neod-|| visnost, če bi Rusija zmagala. Na jugu mobilizira Turčija, kije s podmorskimi minami zabranila ruski mornarici pribhžanje Carigradu. Celo na daljnem vzhodu se pripravlja Japonska na vse slučaje, četudi je denarno odvisna od Angleške in mera računati z nasprotjem Združenih držav severoameriških.
Tako se je razširil požar po svetu.ft Sredi'tega požara stojita Avstrija in Nemčija sedaj pač še sami, a močni in pripravljeni, oprti ob velikanske armade, kakršnih svet ne pozna več, trdni in mogočni in gresta z zavestjo zmage v usiljeni jima nadčloveški boj.
Neznatna in neopažena je udeležba našega malega slovenskega naroda na tej svetovni tragediji. V človeških hekatom-bah, ki si jih morda nakopiči vojni bog, v žrtvah na imetju in premoženju, ki jih doprinesejo evropski narodi, bo naše ime izginilo, kakor kaplja v moiju. Svetovna zgodovina ne bo naštevala, koliko krvi je pretočil slovenski narod, koliko svoje sile je darovalo to malo pleme na oltar domovine. Toda bo morala cenili zvestobo in požrtvovalnost, s katero so je naš mali rod odzval klicu svojega vladarja, udanost, s katero koraka slovensko ljudstvo ne ozirajoč se na desno ne na levo pod zastave svojega vladarja. Cesar je poklical svoje narode k orožju, in karkoli so 1i narodi tudi prej ugovarjali proti politiki državnikov, vse je v trenutku pozabljeno, vse je postalo malenkostno, naprammogočnemu glasu sivolasega starčka na prestolu, ki se v prvi nevarnosti zanaša na svoje narode in jih kliče na obrambo. Ko gledamo nepregledne množice bojevnikov, katere je cesar pozval pod orožje, ko vidimo,
Stran 6.
TEDENSKE SLIKE.
1. štev.
Pogled na Belgrad, v ozadju Sava in Donava.
kako prf^veva vse te vrste eden duh, duh vdanosti in iskrene ljubezni do sivolasega vladarja, ena voljs, storiti vse, kar zahteva cesar in domovina, ena želja, zmagati, en sklep, pretrpeti vse in potrpeti, se nam vedno bolj utrjuje prepričanje, da bo naša Avstrija v gigantskem boju narodov vse do skrajnosti storila, da izide iz tijega zmagoslavna, utrjena, ozdravljena.
Patriotske manifestacije v Ljubljani.
V torek, 28. julija zvečer ob pol devetih je priredilo vojaštvo mirozov po ljubljanskih ulicah ter   sta   svirali
godbi domobranskega in 27. peš-polka, Vse hiše so bile okrašene z narodnimi in cesarskimi zastavami; zvečer pa je bila večina hiš razsvetljena.
Zlasti lepo razsvetljavo sta imela deželni dvorec in mestni magistrat, ki sta bila tudi lepo deko-rirana. Na ulicah je bilo več tisoč ljudstva. Pred palačo deželne vlade je govoril podpredsednik državaega zbora, nadporočoik Josip vitez Pogač-
nik. Odgovoril mu je dež.predsednik baron Sohwarz z balkona vladne palače. Ob spomeniku maršala Ra-deckega v Zvezdi je govoril poveljnik ljublj. garni-zije, divizij onar fml. Kraliček, obkrožen od častnikov. Pred deželnim dvorcem je govoril za občinstvo dr. M. Natlačen, za deželni odbor pa dr. E. Lampe. Z magistralnega balkona je nagovoril vojake župan dr. I. Tavčar. Na Vodnikovem trgu je nagovoril vojaštvo stolni dekan Kolar ter je prost Sajevic, obkrožen • od stolnega kapi-tlia in duhovščine.
blagoslovil množico in vojake z Najsvetejšim. Vojna napovedana Srbiji,
V torek, 38. julija ob 4. popoldne je Avstro-Ogrska napovedala Srbiji vojno. Dotično notifika-cijo napovedi vojne je podpisal minister zunanjih del, grof Berchtold, češ, da je c. kr. vlada prisiljena sama skrbeti za varstvo svojih pravic in interesov ter da mora v to svrho apelirati na orožje. Cesar pa je izdal proklamacijo: Mojim narodom, v kateri pravi: Bila je Moja najiskrenejša želja, da bi leta, ki so Mi še usojena po milosti
1 štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 7.
Božji, posvetil delom miru in da bi Svoje narode obvaroval težkih žrtev in bremen vojne. Toda Božja previdnost je odločila drugače. Spletke sovraštva polnega nasprotnika Me silijo po dolgih letih miru sagrabiti za meč, da varujem čast Svoje monarhije, da branim njen ugleden njeno stališče kot sile, da varujem njeno posestno stanje.
In tako se moram odločiti, s silo orožja ustvariti neobhodno potrebna poroštva, ki naj zagotovijo Mojim državam mir v notranjosti in trajni mir na zunaj. V tej resni uri se popolnoma zavedam cele dalekosežnosti Svojega sklepa in Svoje odgovornosti pred Vsemogočnim. Preskusil in"uva-ževal sem vse. Z mirno vestjo nastopam pot, ki Mi jo kaže dolžnost. Jaz zaupam svojim narodom, ki so se v vseh viharjih vedno v složnosti in zvestobi dru-žiH okoli Mojega prestola in ki so bili za.čast, velikost in moč domovine vedno pripravljeni za najhujše žrtve. Jaz zaupam hrabri avstrijsko-ogrski vojni moči, polni požrtvovalnega navdušenja. In Jaz zaupam VsegamogoČnemui da podeli zmago Mojemu orožju.
Naš cesar in vojna.
stari naš cesar preživlja težke čase, in ve? svet občuduje energijo tega 851etnega junaka. Spomladi je bil nevarno prehlajen, ter so vsi avstro-ogrski narodi trepetali za njegovo zdravje. Jedva je nekoliko okreval, je  moral dunajski
Mobilizacija v Ljubljani: Gorenjski fantje prihajajo s harmonikanjem po Dunajski cesti k mobilizaciji.
ScllStibrunn zapustiti ter preseliti v Išl, kjer ie cesarska vila, da se ondi popolnoma pozdravi. Komai se je zvedelo, da je cesarjevo zdravje zopet utrjeno, je padla na našega vladarja strašna sarajevska"hesreča, ki je umorila prestolonasled-¦ nika in njegovo ženo. Naš cesar se je moral nato vraiti iz Išla zopet na Dunaj, da je uredil vse 7;a pogreb ter da je ukrenil, kar je bilo potrebno zaradi imenovanja novih nadzornikov armade in mornarice. Posle rajnega prestolonaslednika sta sprejela nadvojvoda Friderik in admiral Haus. Po mnogih, razburjenja in žalosti polnih dneh se je vrnil naš monarh v Išl na letovišče, 'toda miru ni našel, ker preiskava v Sarajevu je prinesla ostri konflikt slSrbijo. Ministri'in generali so prihajali dan na dan k sejam, in cesar je moral iz-
nova izvrševati najtežje posle vladarjeve. Končno je dozorel konflikt tako daleč, daje odredil cesar delno mobilizacijo, nato je izdal proklamacijo „Mojim narodom« in je napovedal po svojem zunanjem ministru Srbiji vojno. Zdaj pa seveda ni moarel ostati cesar več v Išlu. Izjavil je celo, da se hoče preseliti v Budimpešto, kjer bi bil bližje bojišču, a so ga pregovorili, da se je preselil na Dunaj.
Dne 7. avgusta je izdal na celokupno armado in mornarico sledeče povelje : Z navdušenjem hite vojni dolžnosti podvrženi vojaki vseh mojih narodov Dod zastavo in v bojne vrste. Preje, kakor se je pričakovalo, so dosegle bojne sile vojno stanje. Vsak izmed mojih vrlih vojakov ve. da moramo odbiti sovraštva polni napad in da se borimo v zvezi z našim zmagoslavnim zaveznikom za pra-
stran 8.
TEDENSKE SLIKE.
1. Stev.
vičao stvar. Obdaja vas trdna vez zvestobe k vašemu Najvišjemu vojnemu poveljniku, k domovini, Vi, moji vrli vojaki, pojdite z zaupanjem v težke boje, ki se nam obetajo. Spominjajte se svojih očetov, ki so v neštetih bojih in viharjih visoko dvigali svoje prapore ter izvojevali zastavam sijajno zmago. Posnemajte jih v junaštvu in v vztrajnosti! Pokažite sovražnikom, kaj lahko store od tople domovinske ljubezni navdahnjeni, med sabo složni narodi! Bog vas blagoslovi, moji vrli bojevniki, in vas vodi k zmagi^in slavi!
Cesar je daroval za Rdeči križ in za podpore potrebne rodovine pod zastave poklicanih vojakov v Cislitvanski pol milijona kron, na Ogrskem pol milijona, v Bosni pa 100.000 K. .   _ Neka oseba, ki je imela pr'liko prili k ce-
sarju v avdijenco poroča: Cesarje popolnoma zdrav in izredno svež. Dela od ranega julra neprenehoma do večera. Zelo pohvalno se je cesar izrazil o brezhibnem naCinii mobilizacije in o točnem prihajanju vseh pod orožje poklicanih.
Cesar je 9. avgusta prisostvoval v dvorni kapelici tihi sveti maši, katero je daroval dunajski kardinal. Navzoči so bili vsi na Dunaju bivajoči člani cesarske hiše, med njimi prestolonaslednik z visokimi državnimi dostojanstveniki.
Prvi spopadi na meji.j
uQ V ponedeljek, dne 27. julija je prišlo do prvega spopada pri Te-meš-Kubinu. — Začeli so streljati Srbi z donavskih parobrodov in naše vojaštvo e odgovarjalo s streli. Srbi so se umaknili. Nasproti Temeš-Kubinu stoje baje štirje srb-ski polki s tremi baterijami topništva in z dvema eska-dronoma konjištva. Tem četam poveljuje srbski general^Štefan Štefanovič. — Pri Kočevarju so zajeli avstrijski patruljni čolni dva srbska trgovinska parnika z vojnim kontrabandom, stre-Ijivomin orožjem. Parobroda »Vardar« in »Car Nikolaj« sta tudi konflscirana.
Dne 30, julija poročajo uradno z Dunaja, da so okoli polnoči začele z belgrajske strani streljati strojne nuške. Nato so naši motorii (nodo-
navske vojne ladje) obstreljevali Belgrad. Okoli 1. ponoči je eksplodiralo v Belgradu neko skladišče za smodnik. Ob zori so izkušali Srbi zopet porušiti in razstreliti most čez Donavo med Ze-munom in Belgradom, a stebra, ki se je že nagnil, niso mogli prevrniti. Most je za železnico neraben. Iz srbske carinske stražnice so Srbi streljali na naše, nakar je naše topništvo tisto poslopje razsulo. Kmalu nato se je iznova razvilo streljanj'e pušk. V Belgradu so se pokazali mnogi ognji, iz česar sklepajo, da je gorelo. Srbi so že večkrat poizkušali razstreliti zemunsko-belgrajski most; pri teh poizkusih je bilo 16 Srbov ujetih in odvedenih v Petrovaradin. Izgube Srbov so bile znatne, ker so se borili vstrajno.
V splošnem so se vršiU do 30. julija le ne-
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 9.
znatni spopadi med potrulja, mi ki stoje na obeh straneh Save in Dunave. Izgube na naši strani niso bile omembe vredne. Resnejši značaj so imeli mali, a strastni boji za zemun.-belgrajski most. Ponoči od torka na sredo: so Srbi prvič poizkušali ta most pognati v zrak, a uspeh je bil nezadosten. Nadaljnje poizkuse Srbov so vselej zavrniU naši pešci s puškami ali naši topničarji s topovi. Naši oddelki so bili po 24 ur v službi. V Zemunu so jih slavih navdušeno.
Pri Progorju ob Savi je izkušalo prodreti preko reke 50—60 srbskih prostovoljcev, a naše budne straže so jih odbile. Vendar Srbi ne odnehajo in poizkušajo prodreti vedno iznova. Pri Velikem Gradišu je naše topništvo uničilo dva srbska bojna parnika.
Na meji ob Bosni in Srbiji se tudi vrše spopadi med stražami, ki stoje na obeh straneh mejne reke Drine. Srbske čete so brez uspeha poizkušale vznemiriti Bjehno. A ob Drini je baje padel prvi naš vojak. — Kako so odlikovali Slovane, je tudi zanimivo:
»Neue Freie Pressec poroča iz Zemuna: Na podonavskih monitorjih je vzbudila vest o napovedi vojne Srbiji med vojaštvom neopisno navdušenje. Vzkliki na boj kar niso hoteli ponehati. Oficirji so poživljali vojaštvo na boj v navdušenih govorih, hrvatske vojake pa je doletela čast, da so smeli pričeti prvi streljati. Pela se je z vehkim navdušenjem avstrijska himna. Prvi top proti Srbom je sprožil Hrvatnadognjičar. — Dva češka mejna lovca sta preplavala reko Drino na bosensko-srbski meji ter razrušila srbsko telefonsko zvezo. Dasi je reka visoko narasla in deroča in dasi so ju obstreljevali srbski vojaki, sta svoj namen izvr-
Most med Zemunom in Belgradom, ki ga stražijo Srbi in ki so ga dne 29. julija deloma razrušili, a so bili od naše vojske pognani v beg.
Šila. Lovca sta Josip Hlušek in Jan Sin. Junaško delo sta opravila Čeha, kar priznavajo pohvalno vsi nemški listi.
Iz poročil potnikov je posneti o zavratnem obstreljevanju avstrij. parnikov s srbske strani: Parnik »Karel Ludvig« se je vozil 28. julija ob 1. uri 40 min. popoldne 'proti Turn-Severinu pod avstrijsko trgovsko in romunsko državno zastavo. Pod srbskim krajem Praovo je začela srbska mejna straža streljati na parnik. V kratkih presledkih so padh štirje streli, ki so parnik neznatno poškodovali. K sreči ni bil nihče ranjen. Ker se Donava višje gori [zožuje, je sklenil kapitan, da se ne pelje naprej.' Parnik »Karel Ludvig« se je zato usidral za romunskim otokom Ostrovu mare, kjer je bil na varnem in kjer je bil|za-
, sidran tudi parnik »Bela» iste družbe. Tudi ta parnik so bili Srbi obstreljevali; 29 krogel je padlo aa parnik. Trije mornarji, Srbi, so bili težko ranjeni, ter so jih morali prepeljati v bolnišnico v Turn-Se-verin. Večina potnikov »Karla Ludviga« je bila Romunov. Potniki so morali nadaljevati svojo pot z železnico.
Budimpeštanski listi poročajo nadalje iz Zemuna, da SO;je približal parnik »Alkotmanj« Donavske paroplovne družbe v četrtek 80. julija srb-
Avstrijski vojaki dobijo menažo. skemu bregu na 150 ko-
stran 10.
TEDENSKE SLIKE.
1. štev.
rakov. Naenkrat so začeli s srbske strani streljati s puškami in strojnimi puškami na parnik. Streljanje je trajalo 10 minut in je imelo grozen učinek. Kljub temu, da se je bil kapitan Karel Eberling
zabarikadiral za vreče s peskom, je bil smrtno nevarno ranjen. Ustreljen jebil tudi prvi krmar Krems-berger. Drugi krmar Kolar je bil ranjen na levi strani,\vendar je spravil parnik nazaj'/v^.Zemun. Obe_^žrtvi so 2. avgusta v Zemunu pokopali.
Od srbske meje se poroča o junaškem činu nekega avstrijskega mornariškega častnika naše podonavske fiotile pred Belgradom. Na poročilo, da delajo Srbi pod izlivom Drine v Savo n:\ utrdbah, ki naj bi služile za stransko obstreljevanje tam postavljene zatvore z minami, se je odpeljal eden izmed naših patrulskih čolnov dne 6. avg. ob 5. popoldne proti temu kraju. Ko se je približal bregu na 20 m, je skočil častnik iz čolna in je priplaval s 3 kg ekrasita na breg, ki ga je dosegel. Ne da bi ga bil kdo zapazil je prispel do utrdbe in položil ekrazit v njo. Z vrvjo je nato zapahi razstrelivo, ki je razdejalo utrdbo. Sedaj so pač prihiteli Srbi z vseh strani ter začeli streljati na drznega vojaka. On pa je v par skokih dosegel obrežje ter skočil v vodo in priplaval do čolna, kjer je moštvo med tem sprejelo^ Srbe, ki so udrli za njim, s hitrim streljanjem. Štirje Srbi so padli, ostali pa so se morali hitro umakniti.
O artilerijskem boju pri Belgradu se poroča sledeče:
Dne 4. avgusta ob 9. dopoldne je zapustil avstro-ogrski monitor »Koros« kraj, kjer je bil zasidran, da rekognoscira. Naenkrat so začeli srbski topovi, — kakor se je pozneje izkazalo, — moderne brzostrelne baterije, kakor v napadu močno streljati. Že je zadelo mnogo krogel, k sreči pa niso storile med moštvom škode in tudi niso zmanjšale bojne zmožnosti ladje, ko je posegla avstrijska artilerija na kopnem v boj. Učinek streljanja naše artilerije je bil mogočen v enostranskih utrdbah. Sovražna artilerija je kmalu utihnila. Monitor >Kor6s« se je nato vrnil, ne da bi ga nadalje obstreljevali. Ob 4. popoldne je od-plulo več podonavskih vojnih ladij, med njimi tudi »Koros«, da preprečijo poskuse braniteljev popraviti škodo na utrdbah in okopih. Sovražnik se je le slabo branil proti ognju naših topov na ladjah. Naši topovi so zopet napravih mnogo škode na sovražnih utrdbah, zlasti pa na zgornji trdnjavi. Avstro-ogrski monitorji so streljali tudi na srbsko pehoto, ki je bila našla v trdnih stavbah ob obrežju dobre pozicije. Ob 6. zvečer so se naši monitorji vrnili, ne da bi bili imeli kake izgube ali havarije. Ponoči je bilo slišati opetovano detonacijo in videti je bil zdaj pa zdaj tudi svit ognja, iz česar se da sklepati, da so se v trdnjavi vnele zaloge muni-cije.
V vinogradih pri Zemunu so piijeh 8; sovražnih vohunov, ko so s svetlobnimi znamenji skušali sovražniku izdati pozicije naših topov. Vohune je zadela zaslužena kazen.
Iz poročil o položaju naših čet ob srbski meji je spoznati, da pričenjajo naše čete z ži\fah-nejšim delovanjem. Iz Belgrada so srbski trdnjav-ski topovi zlasti iz zgornje in spodnje trdnjave in bližnjih gričev skušali ogrožati naše gibanjei in plovbo po Donavi. To je dalo naši artileriji povod, da je pričela z ognjem proti srbskim pozicijam in posrečilo se je, da so srbski topovi umolknili. Trdnjavske stavbe so močno poškodovane. Mestu so naši topovi prizanesli.
Ob Drini vlada mir. S posebno hvalo omenjajo gibčnost in neumomost za varstvo uporabljenih čet, zlasti infanterije in obmejnih lovcev.
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 11.
Črna gora napovedala Avstro-Ogrski vojno.
Kraljevsko črnogorska vlada je 7. avgusta sporočila avstro-ogrskemu poslaniku Ottonu, da se smatra Orna gora v vojnem stanju z Avstro - Ogrsko. Avstro-Ogrski poslanik je nato] zapustil Cetinie.
Že 27. julija izgnani so bili iz Črne gore vsi avstro-ogrski državljani. Ob dvanajstih opoldne je bil objavljen ukaz o izgonu in ob štirih so morali vsi oditi. Med drugimi je bil izgnan tudi kores podent C. kr. brzojavnega korespondenč-nega urada v Cetinju z rodbino vrerl. Že 25. in 26, julija sta prišla v Nikši< dva srbska artilerijska polka. Divizija ; v Podgorici je bila 26. jul. mobilizirana , in je 29. in 30. jul. odkorakala na Lovčen. 29. in 30. jul. so pripeljali na Lovcen osemintrideset novih ruskih malokaliberskih brzostrelnih topov. V Črni gori zelo pomanjkuje živil. Nimajo užigaiic, moke, soli. V Skadru zaplenjena munieija je nerabna. Črnogorska mobilizacija, posebno priprave na Lovčenu so bile izvršene šele 30. in 31, julija. Ponoči od 5. na 6. avgusta so poizkusili vpasti Črnogorci na naše ozemlje v smeri proti Trebinju. Ta vpad pomenja flagratno kršitev mednarodnega prava, ker so sicer Črnogorci dne 5. avgusta ob 5. uri 30 minut popoldne našemu poslaniku napovedali vojsko, a ob enem onemogočili, da bi bil našo vlado o vojni napovedi obvestil. Črnogorski vpad se je odbil in se more z vehkim zadovolstvom poročati, da se je domače prebivalstvo pridružilo navdušeno obrambi Črnogorcev. Kršitev mednarodnega prava po Črnogori utemeljuje c. kr. kore-spondenčni urad tako-le: Črnagora je našemu poslaniku dne 5. avgusta ob o. uri 30 minut sicer izročila vojno napoved, vendar pa mu je vzela možnost o tem takoj poročali naši vladi.
Vojna moč Črncgore je »milica«, to je ljudska vojska. Stalne vojske ima v mirnem času prav malo. Aktivna vojska se deli na tri razrede z ozi-rom na vojaško izurjenost. V vojnem času ima 59 polkov pehote, 5 terenskih polkov, 5 etapnih stotnij, 12 gorskih baterij, 4 permanentne baterijske kadre, 4 oddelke strojnih pušk in po 4 pionirske in brzojavne oddelke. Črnogorska vojska šteje največ 50.000 mož.
Tekma okolu Gradca.
Na južnih bojiščih.
so poskusili Srbi vpasti na bosanska tla med mejnima postojankama Vardište in Rudo, naše čete pa so jih odgnale. Ravnotako se je izjalovil poskus Črnogorcev v noči od 5. na 6, avgusta proti Trebinju. Ta poskušeni napad je na eni strani flagrantno kršeoje mednarodnega prava, ker je sicer Črna gora našemu poslaniku dne 5. avgusta ob 5-30 minut popoldne izročila vojno napoved, mu je pa preprečila obenem možnost, da bi bil nemudoma o tem obvestil svojo vlado, na drugi strani pa je pokazal ta poskus razveseljivo dejstvo navdušenege sodelovanja prebivalstva pri zavrnitvi vpadalcev.
V soboto in nedeljo so kazali Črnogorci veliko veselja do napadov na našo mejo. Dne 8. avgusta je vdrlo 4000 Črnogorcev proti obmejni straži vzhodno od Trebinja. Na naši strani je padel en častnik in 21 mož, medtem ko je 200 padlih Črnegorcev pokrivalo bojno polje; poleg tega so Črnogorci še veHko težko ranjenih vojakov odnesli z bojišča. Dne 9. avgusta zjutraj je poizkušala neka druga četa napad na obmejno postojanko Gad pri Totovaču. Posadka pa je to pravočasno opazila in vrgla Črnogorce nazaj.
Črnogorci so 8. avgusta bombardirali ob 3. uri popoldne oddelek Teodo v kotorskem zalivu. Naši so na črnogorsko obstreljevanje odgovarjali, nakar so Črnogorci ob 6. uri zvečer bombardiranje ustavili. Bombardiranje Črnogorcev je bilo brez uspeha. Na naši strani ni nobenih izgub in naša stališča niso poškodovana.
Avstro-Ogrska proti Rusiji.
Carskemu veleposlaniku na avstrijskem cesarskem dvoru grofu Še-beku so bile izročene listine. Avstro-ogrski veleposlanik na carskem dvoru baron Czapary je dobil povelje, da zahteva svoje listine in, če mogoče, še danes odpotuje.
Proti Rusiji se je pričela vojna ob 6. popoldne z ofenzivo pri Krakovu, Močnejši konjeniški oddelki s kolesarji in infanterijo so prestopili rusko mejo, zasedli mesti Olkusz inVolbromter
Tekma okolu Gradca.
stran 12,
TEDENSKE iSLIKE.
1, Stev.
General Božidar Jankovič, predsednik zloglasne srbske .Narodne obrane', ki je podpirala atentate, in poveljnik srbske obdonavske armade, ki jo zmagovito preganja naša vojska,
stopili v zvezo z nemškimi četami, ki so bile prodrle iz Censtoliova in Bendzina. Ruski obmejni holmi severno od Krakova in pri Novem Brzesku na severnem bregu Visle so v naših rokah. Poljsko prebivalstvo se z entuzijazmom pridružuje našim četam.
Začetek vojnih dogodkov.
(Dnevni pregled.)
Dogodki, ki so dovedli do sedanjega, ves svet pretresu-jočega položaja, so se razvijali takole:
Dne 23. julija: Avstro-Ogrska je izročila Srbiji ultimat zaradi zločina v Sarajevu.
Dne 25. julija je Srbija podala Avstro-Ogrski nepovoljen odgovor in odredila mobilizacijo. Prekinjenje diplomatskih zvez. Delna mobilizacija Avstro Ogrske.
Dne 28. julija: Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Njega Veličanstva avstrijskim narodom.
Dne 29. julija so Avstrijci vzeli Srbom dve ladji, naloženi s streljivom in minami. Srbi so obstreljevali avstr. parnik .Alkot-many' na Donavi in so ustrelili kapitana in krmarja ter ranili več mož.
Dne 30. julija so zgodaj zjutraj Srbi razstrelili na svoji strani del mostu med Zemunom in Belgradom. Delo jim ni popolnoma uspelo, ker jih je riaša armada s pomočjo rečnih vojnih ladij pognala nazaj.
Dne 31. julija je Rusija v pomoč Srbije odredila splošno mobilizacijo. Sedaj je tudi Avstro-Ogrska uvedla splošno mobilizacijo. Cesar se je vrnil z Ischla na Dunaj. Nemčija je stavila Rusiji in Francoski ultimat in začela z vojnimi pripravami.
Dne 1, avgusta. Splošna mobilizacija na Francoskem. Francoski vojaki so zasedli več krajev v Elzaško-Lotarinški in so z aeroplani leteli preko nevtralne Nizozemske in Belgije na Nemško, kjer so metali bombe, ki pa niso napravile škode. Tako je bila otvorjena vojna med Nemčijo in Francijo. Italija je proglasila nevtralnost.
Dne 2. avgnsta: Napoved vojne Nemčije Rusiji. Nemčija je zasedla Luksemburško za prehod v Francijo.
Dne 3, avgusta so Nemci zavzeli ruski mesti Kališ in Čenstohov. Nemška križarka „Augsburg' je bombardirala rusko vzhodno morsko luko Libavo. Nemčija napovedala Francoski vojno.
Dne 4. avgusta je zaradi kršenja belgijske nevtralnosti napovedala Anglija Nemčiji vojno. — Naše ladje so začele obstreljevati Belgrad. V boj je posegla tudi naša artilerija na kopnem. Sovražne čete so trpele veliko škodo ; srbski topovsi so kmalu utihnili.
Dne 5. avgusta so
nemške bojne ladje obstreljevale francoske luke v Algiru.
Dne 6. avgusta je Avstro-Ogrska napovedala Rusiji vojno. Še istega dne so udrle naše čete čez mejo na Rusko, zasedle so Novi Brestov ob Visli in so prišle v stik z nemškimi četami. Vojna napoved Srbije Nemčiji. Angleški in srbski poslanik sta zapustila Berlin.
Dne 7. avgusta je napovedala Črnagora Avstro-Ogrski vojno. — Nemška armada je zavzela z naskokom ponoči belgijsko trdnjavo Luttich.
Taborišče.
1. štev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 13.
Našim čitateljem in naročnikom! ;
Zaradi vojne se je število slovenskih listov že izdatno zmanjšalo in tudi izhajanje tujih časopisov preko meja je onemogočeno. Da izpolnimo nastalo vrzel, začenjamo izdajati nov ilustrovan tednik z naslovom
.TEDENSKE SLIKE'.
Nov tednik bo zvest glasnik misli in čustev slovenskega naroda v težkih bojnih časih, ko je odšlo več tisoč slovenskih mož in mladeničev pogumno na bojišče za slovensko domovino, za čast in zmago naše staroslavne Avstrije. Novi tednik bo vseskoz lojalen, patrijotičen, odkritosrčno avstrijsko čuteč list, kar bo dokazoval z besedo in slikami. Novi tednik pa bo tudi stal na braniku za čast naše vere, ki smo jo podedovali od naših pradedov in ki nam prinaša v obupano srce v najhujših trenotkih vselej uteho in moč. — Pouku in zabavi, ljubezni do domovine, navdušenju za državo in velespoštovanju milega našega vladarja hočejo služiti
JEDENSKE SLIKE'.
Zato vabimo vse dobre Slovenke in Slovence: naročite se na naš tednik, razširjajte ga in podpirajte vsestranko! Naši najodiičnejši pisatelji in pesniki so vstopili med naše sodelavce in prinašali bomo njih povesti in novele. — V ilustrativnem oziru bomo izkušali biti predvsem aktualni ter prinašali najzanimivejše slike dogodkov po domovini ter zlasti glede oseb iz vojne.
List ^Tedenske Slike" stane za Avstro-Ogrsko celoletnolO, polletno 5, in četrtletno K 2-50, za Nemčijo celoletno 14, polletno 7 in četrtletno K 3'50, za Ameriko celoletno 3-25, polletno 1-65 dolarjev, za ostalo inozemstvo celoletno 16'80 in polletno 840 frankov. Naročnino je poslati naprej. — Posamezne številke se dobe po vsem Slovenskem po tobakarnah, knjigarnah in na kolodvorih izvod po 22 vinarjev. — Naročite se na »Tedenske Slike" in pridobivajte jim novih naročnikov.
Kdor hoče kaj prodati ali kupiti; kdor išče službe ali pa uslužbenca; kdor hoče kaj v najem dati ali vzeti; kdor išče odjemalcev itd. itd. naj da oglas v list
„Tedenske Slike".
Mazilo za lase
varstv. znr mka Netopir
napravi g. Ana Križaj v Spodnji Šišlii št. 222 pri Ljubljani. Dobi se tKoIo-dvorski ul. 200 ali pa v trafiki pri cerkvi. V treh tednih zrastejo najlepši lasje. Stekl. po 2 K in po 3 K. Pošilja se tndi po pošti. Izborno sredstvo za rast las. 2
Za gotovost se jamči.
Zadostuje 1 steklenica.
Spričevala na razpolago.
PRVA 8L0V.INDD.STRIJA ZA PLETAR8TV0, PRIMORSKO.
Ž. Vižmim
v Sovodnjah pri Gorici.
. Najmodernejše mobilije zj veže, verande, balkone, \ r-tove, kopališča iz peddigin indijske cevi,"bambusa itd. po načrtih prvih umetiiikov.
¦ 240
„Floks"
tinktura uniči vse stenice z zalogo vrPd.,Floks'tinktura stane 1 stekl. 70 v., 5 stekl. 3 K. Preprodajalcivisol{popn8t Wertlieiii!er Moritz,
zav. zauničevanjenirčesa, Zagreli, Petrinjska ul. 47.
Zastorij
dobi 2'/2 m modernega blaga zabluze ali za robce
za otroke kdor naroči 5 kg poštni zabojček žitne kave za K 4-50 ali 4 kg žitne in 1 kg fine figove kave za K 4'70. Pošilja tudi z 2i'2rablaga vred Iranko po povzetju Prva Severomor. Pra-žarna Žitne Kave v Po-strelmovu. (Sev. Morav.) Podpirajte podjetje v obmejnih krajih.    21
Ifflnr želi svojo sedanjo , IVUUl negotovo in slabo plačano službo zamenjati z boljšo.
IrJfIP išče dobrega in •^Um lahkega postranskega zaslužka
kflflr ^živa ugled in za-iVUUi upanje pri svojih prijateljih in znancih, L-rlfj« se ne plaši pred AUUi akvizacijskim poslom, če se mu dobitek . izplača, 329
+ Q naj nemudoma sporoči I" svoj naslov pod .Poštni predal 47' Ljubljana.
NaroČite se na list „Tedenske Slike", ki je edini slovenski iist te vrste! Slovenci, razširjajte ga in pridobivajte mu ~ naročnikov! =-=—:
KMETSKR POSOJiLhKf!   .	1^	0		LJUBlJfinSKE OKOLlCe
- R. z. z N. z.     A				v LJUBLJANI, .-=-1-^.-
Obrestuje hranilne vloge po 41		A	0	brez vsakriiiega odbitka '
Hranilnih vlog: dvajset milijonov.      Popolnoma varno				naložen denar.         Rezervni zaklad: nad pol milijona. -
stran 14.
TEDENSKE SLIKE.
1. štev.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik
prej Franc Souvan sin
Ljubljana cestni trg 22
nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga za moška
Ovll%IICI oblačila! Najboljši nakupni vir
modernega blaga
za ženske obleke irer:nl'it7'"'' Vednozadnjenovostirutinšerp.
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur. Izkušeno dobri sifoni, platno, kotenine in drugo belo 1S2 blago.
Zunanja naročila se točno izvršujejo.
Čaj za čiščenje krvi,
po župniku Kneippu se priporoča, kot izvrstno ljudsko in domače sredstvo za čiščenje krvi in telesa sploh, za odrasle, otroke, zdrave in bolne. Posebno potreben je ta čaj na pomlad in poleti, da očisti kri in telo, ter s tem organizem osveži, okrepi in pomladi, da je stanovitnejši zoper razne bolezni. Bolnikom, ki imajo trganje (giht) revma-tizeni krvne bolezni, žoltico, bledico, želodčne, bolezni se posebno priporoča ta čaj. Polnokrvnim preneha naval krvi, a s tem tudi nevarnost mrtvo-uda. Cena zavoju 1 K, s pošto 1 20 K naprej plačljivo; 12 ovojev 10 K franko. Pristen izdelek ima na ovoju varstveno znamko sv Marije pomočnice. Dobiva se pri Vladkn Bartulicu, lekarnarju, Zagreb, Jelačičev trg št. 19. 362
En sam glas gre okoli o Kolinski kavni primesi: da je najboljši kavni pri-datek, ki daje kavi izvrsten okus, prijeten vonj in lepo barvo. Zato jo naše gospodinje tako rade kupujejo in jo tudi drugje priporočajo. Zaradi svojih dobrih lastnosti se je Kolinska kavna primes priljubila v vseh krogih. Tudi zato jo imajo naše gospodinje rade, ker je pristno domače blago. Priporočamo prav toplo izvrstno in pristno domačo Kohnsko kavno primes in Vas opozarjamo v vašem lastnem interesu, da zahtevate v prodajalni vedno izrecno samo ta kavni pridatek!
Nič ne pomaga, vsak mora priznati, da je Kolinska kavna primes vendarle najboljši kavni pridatek, ki se odlikuje po svoji izvrstni kakovosti in daje kavi izbo-ren okus, prijeten vonj in lepo barvo. Obenem pa je pristno domače blago. Vse naše gospodinje kupujejo torej samo Kolinsko kavno primes in so z njo najbolj zadovoljne.
Kdor ne verjame, naj poskusi, da je novi ,Osetov Silva vrelec" pri Tolsto-vrški slatini, pošta Guštanj, res izvrstna zdravilna in osvežujoča namizna kisla voda, ki močno mozira in ostane čista in dobra. Konkurira lahko z vsemi slovečimi vodami. Poskusite, zahtevajte in naročite takoj. Steklenice vseh vrst se sprejmejo v polnitev in proti računu. Tudi kupijo se vse vrste steklenic. Edino domače podjetje te vrste. Svoji k svojim!
Najhujši zapeljivec in škodljivec ljudi je velika reklama. Mnogo je ljudi, ki naročajo razno blago in pošiljajo naš denar v tujino le zato, ker so brali v koledarjih, v časnikih ali na lepakih velikansko reklamo. Dobijo navadno slabo blago za dragi denar, potem pa se jezijo, a dobavitelj se iz njih norčuje in reklamacij noče razumeti, ker je druge narodnosti. Kdor torej hoče dobiti zanesljivo dobro in poceni blago, naj se obrne na Prvo slovensko spodnještajersko razpo-šiljalno, J. N.^Sostarič, Maribor, Gosposka ulica št. 5. Če pridete v Maribor, pazite na slovenski napis, da te trgovine ne zamenjate s kako drugo, ki se morda tudi tako glasi, piše pa Schosteritsch, Schuste-ritsch ali Schusterschiitz.
Veliko ljubljanskega občinstva se ravna po električni uri v Prešernovi ulici št. 1. Opozarjamo', da bi se vsakdo posluževal iste, ki kaže pravi čas in je v Ljubljani edina te-vrste. Uro je postavila tvrdka F. Čuden.
Trgovski
učenec
ki se je že v večji trgovini nekaj časa učil, slovenskega in nemškega jezikavešč, od poštenih, dobro stoječih starišev, zdrav, močan fant, lepega vedenja in z dobrimi izpričevali se sprejme takoj p, d ugodnimi pogoji v trgovino mešanega blaga. Naslov: I. Savski, v Poljčanah, Štajersko. 3C9
Hiša
je na prodaj, v lepem kraju na Sp. Štajerskem blizu žel. postaje. Zraven hiše je vrt s sadnim drevjem in gospodarsko poslopje, vse zopeko krito. Pri hiši je tudi - koncesija za obrt. Cena 5800 K. Naslov v uprav-ništvu tega lista.     396
Pri veliki internacionalni dirki dne 7. julija 1914
okoli Gradca
Gorčevo kolo
PRVO
dospelo na cilj.
Gorčeva kolesa, ki so cena in trpežna ter lahno tekoča, se prištevajo med prvovrstne in najboljše izdelke monarhije in kot taka vredna zasluženega priznanja ter vsestranskega priporočila
prve in res domače tvrdke
A. GOREČ
LJUBLJANA
specijalna trgovina s kolesi, pnevmatiki in deli,
Marije Terezije c. 14
(„Navi svet", nasproti Kolizeja).
Zahtevajte prvi slovenski cenik brezplačno.
Najboljše
sredstvo zoper stenice in drugi mrčes je
„ Morana
„Morana" uničuje temeljito stenice in njihovo zalego. Naroča se pri M. Skrinjar, Trst, Via Fer-riera 37 I. 2(1« iiramov stane 1 K. Pri večjih naročilih popust, trgovcem rabat.        117
Yvsakem varčnem gospodinjstvu
rabijo že mnogo let najrajše 28u
,Sapolin'
kot najboljši prašek za pranje. Dobiva se v vseh špecerijskih trgovinah, izdeluje firma:
Pavel Hatheyer
tov. mila, Celovec.
Na prodaj je
biša
na Jerški cesti štev. 23, blizu novega pokopališča (Sv. Križ) v Ljubljani. - Hiša ima 5 sob, 4 kuhinje, klet, lasten vodnjak in okrog 700 sežnjev vrta. Kraj J2 miren in zdrav. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več se izve v Novem Vod-matu št. 15-!. 38 J
Velika zaloga
dalmatinskih vin
J, Matkovič, Celje
Najboljše blago!
296      Najnižje ceoe!
Produktivna zadruga ljubljanskih mizarjev registrovana zadruga z omejeno zavezo Tovarna na Glincah pri Ljubljani.	
Priporoča se slav. občinstvu za	Prevzema iicmpletne oprave za
portalna	hotele
stavbena	kavarne, vile
pohištvena	gostilne
mizarska dela	privatna stanovanja
Izdeluje se v lastni najmodernejše opremljeni tovarni na Glincah in se jamči za solidno delo. — Proračune se dopošlje na zahtevo brezplačno in v najkrajšem času.	
1. stev.
TEDENSKE SLIKE.
Stran 15.
Skrivalnica.
kje je moj brat?
SANATORIUM • EMONA „
7] ZA-NOTRANJE -IN-KIRURGlCNE -BOLEZMl. ¦PORODNISKDCA.
(1 LiJUBLiJANA • KOMENSKEGA-ULICA' 4 \w / 5EF-zDRw^aK:PRTORlJ PR-fr-dergancjl
FR. ŠEVČIK, PUŠKAR,
LJUBLJANA, ŽIDOVSKA ULICA ŠTEV. 8
priporoča svojo velilto zalogo najboljših pušk in samokresov najnovejšega sistema ter tudi municijo in vse druge 393 lovske priprave, po najnižjih cenah.
Popravila se izvršujejo točno. Ceniki na zahtevo zastonj in poštnine prosto.
KRSTE
dobro ovinjene stare in nove, male in velike ima naprodaj Ivan Buggenig, sodarski mojster, Liub-l  Ijana, Cesta na Rudolfovo železnico štev.
389
NA PRODAJ
lesene in kovinaste, okraski za krste, pregrinjala za mrtvaške odre, blazine, čipke, črevlje, oblačila, kakor tudi vse druge pogrebne potrebščine so najceneje pri Fr. Margolius, Beljak, (Koroško). — Iščem solidne zastopnike. 33
je dolro idoča gostilna v večji vasi ob glavni cesti, kjer se nahaja tudi velika romarska cerkev. Zelo pripravna je tudi za trgovino. Za gostilniško obrt so tri sobe in dve veliki podstrešni sobi za stanovanje, vse z električno razsvetljavo. Kegljišče z verando, velik vrt z brajdami, lepo dvorišče s studencem, sploh vse zelo snažno in pripravno.' Zraven je še ena hiša, ki nese mesečno ^0 kron_ najemnine, kakor tudi novo gospodarsko poslopje,' dve njivi, en travnik in gozd, skupaj 8V-> orajov,i vsa setva in seno. Cena je 20.000 kron, 6000 kron je vknjižer.p. Natančneje se izve pri Alojziju Jugu, Ruše pri Mariboru.        392
Svetovnoznani čevlji sedanjosti z znaniico
>The Komfort Shoe'
so In ostanejo vedno najboljši in najcenejši. ' Edina zaloga
JOS. SI/v\R, Ljubljana,
hotel
gUBLJAnfl, sv. petrr c. 5
SE SL, OB^mSTVU TOPLO PRIPOROČA.
Kongresni trg št. 6.
348
371
Fizikalično-terapevtični ambulatorij
za živčne in druge bolezni,
primarija dr. I. ROBIDA.
Ljubljana, Dalmatinova irl. 3 (zraven Kmetske posojilnice) ordiuira od 11 — 12. in od 2. — 3.
Zdravljenje z elelitnlio, masažo, sveticlio in toploto.
Visoko frckventni toki, čveterostanične električne kopeli, franklinizacija, termopenetracijsko zdravljenje, vibracijska in konkusijska masaža  Speci-jelno zdravljenje živčnih bolezni.       22
Pod ugodnimi pogoji se prodasta
Ni vsak kavin pridatek
Franck!
321
Obstoji samo le en Franck! in sicer zares pravi s itavinim miinticom kot tovar. znamko.
v Črnučah pri Ljubljani. Vsaka ima 3 sobe, kuhnjo, jedilno shrambo, klet In lastni vodovod. Zraven je do 1300 m vrta s sadnim drevjem. Pcizve se pri F. Jerko, Podboršt 10. Jezica.  387
Sprejme se takoj
395
vajenec
v krojaški salon za gospode
Ivan Magdič, Ljubljana, Dunajska c. 20.
Prečitajte mojo notico v uredniškem delu. in pišite po vzorce!
z odličnim spoštovanjem
I. N. Šoštarič,
trgovec,
maribor, gosposka ul. 5.
Ceno posteljno perje!
1 kg sivega dobrega puljenega 2, boljšega 240, priniapolbelega 2-80, belega 4, belega puhastega 510, vele-finega snežnobelega, puljenega 6-40 do 8, puha sivega ti do 7, belega, finega 10, najtinejši prsni puh 12 K.
Zgotovljene postelje Ld^r^rS au S:
nega nankinga, pernica 180 cm, dolga 120 cm široka z 2 glavnicama 80 60, polnjena z novim, sivim, prav stanovitnim puhastim perjem 15, napol puh 20, puh 24 K, posamezne pernice 10, 12, 14 in 16 K, zglavnice 3, 3-50 in 4 K. Pernica 200 1-10 cm 13, 14-70, 17-80 in 21 K, zglavnica 90:70 cm 4 50, 520 in 570 K, spodnja pernica iz močnega črtastega gradla ISO 116 cm 12-80 in 14 80 K. Razpošilja se po povzetju, od 12 K naprej franko. Lahko se franko zamenja, za neugajajoče se vrne denar.
Najboljši češki nakupni vir. - Naročila od 5 kg naprej Iranko.
S.BENISCH, DEŠENICE 180, ČEŠKO.
Natančneji cenik gratis in franke.       20
FOTOGRAFSKE APARATE
in vse v to stroko spadajoče potrebščine ima v zalogi
fotomauufaktura in dro-gerija
obl. konces. prodaja strupov
V Ljubljani,
Šelenlmrgova ilicaS.
Temnica na razpolago. Zunanja naročila z obratno pošto. Zahtevajte cenike.
PRIPOROČA SE
umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ, LJUBLJANA.   136
Lovsko povrtno in žepno obrambno orožje
ne kupite nikjer ugodneje kakor pri svetov, znani
tovarni za pre-cizijske puške
JOS. WINKLER,
borovlje (koroško).
Vsaka poprava, novo kopito in nabijalne toke popravlja hitro, trpežno in prav poceni. Moj glavni cenovnik 1. T. pošljem na zahtevo resnim reflektantom zastonj.
stran 16.
TEDENSKE SLIKE.
1. Stev.
Na prvi pogled
opaziš na fini izdelavi, da je blago od naj. večje ljubljanske trgovine z urami zlatnino in srebrniiio,
Krasna
izbira
^ uhanov, prstanov,briljantov, obesko\, verižic, moderniii kuliinjskih ur, stenskih ur itd.
Tovarniška znamka nUNION^'.
Predmeti serije so
žepne budilke, ure v zapestnicah, moderni manšetni gumbi itd.     Prva ekspertna tvrdka 212
F. ČUDEN
Ljubljana 201. - Prešernova ul. 1.
Zalogo si lahko vsakdo ogleda ali pa naj piše po cenik.
A. ZANKli sinovi
tovarna oljnatih barv, firuežev, lakov in steklarskega kleja v Ljubljani 85
priporočajo oljnate barve, fasadne barve za hiše, kranjski firnež, karbolinej za les, karbolinej za drevesa, mavec (gips) za podobarje in stavbe, čopiči za vsako obrt, kaksr tudi vseh vrst mazila in olja za stroje. - Zahtevajte cenika.
Miramar
pri Trstu, hotel „Bellevue", nanovo urejen, oddaljen tri minute od gradu Miramar. - JVJorsko kopališče Grljan. Elegantne sobe. -- Celoletna oskrba.
V. BENDA, hotelir. 353
\
71
Velika zaloga špecerijskega blaga
špirita, žganja, moke, otrobov in koruze.
Franc Babic
Ljubljana; K"fin ;r
ha drobno in na debelo,
Dobro in ceno kupite v
specialni modni trgovini za gospode = in dečke —
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa c. 3
klobuke, slamnike, čepice, kravate,
srajce, drugo perilo itd. itd.
31
PFAFF Šivalni Stroji
IQN. VOK
največja trgovina šivalnih strojev in koles, ter posameznih delov
L]OBL]F\riR, Sodna ui. 7
zraven sodnije.
375
Posojilnica v Mariboru
o
v lastni hiši „Narodni dom"
obrestuje hranilne vloge po oziroma 4 4 o
brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje posojilnica sama za svoje vložnike.
------    • 163
IPosoJTaje na zemljišča in na osebni kredit.
Za nakazilo denarja so brezplačno na razpolago položnice avstr. in ogrske poštne hranilnice.
Rezervni zaklad kron 358.79475, lastno premoženje zadruge kron 557.43947.
Triintrideseto uprav. leto. Majvečji slov. denarni zavod na sever, narodni meji.
384 ,,BAI.KAN" trgovska, spedcrjska in komisijska delniška družba. Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 33. Centrala: Trst. - Telefon štev. 100.	Mednarodna špedicija, špedicije in zacarinanje vsake vrste, prevažanje blaga, skladišča in kleti, g   Prosta skladišča za rednj užitnini podvrženega blaga. Najmodernejše opremljeno podjetje za selitve   ^ 5   in prevažanje pohištva v mestu in na vse strani s patentiranimi pohištvenimi vozmi. Shranjevanje   1 J   pohištva in blaga v suhih posebnih skladiščih. Omotanje itd. Spcdicijski arad, generalni zastop in   g ^   prodaja voznih listov: „Dalmatie" delniške parotorodne družbe v Trstu. Brzovozne proge Trst-   S o   Ancona parobrodne družbo D. Tripcovich & Co., Trst, Avstrijskega Llovda, Cunard-Line za I. in   9 11. razr. Karočila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke«.
	
Izdajatelj in odgovorni urednik Dragotin Mohar.
Tiskal Dragotin Hribar v Ljubljani.