Kritikujoči glasovi. času primema draginjska doklada. V »Gorenjcu« čitamo: Odkar je zakraljevala v kranjski deželni zbornici dr. Šusteršičeva obstrukcija, s katero misli ta izsiliti s pomočjo nekaterih političnih klovnov splošno volilno pravico, po kateri naj bi zavladal po lepi Kranjski pogubonosni klerikalizem v vsi svoji sedanji odurnosti, čaka zaman mnogo važnih reči končne rešitve. Usodo te te dr. ŠusterŠičeve samoglavosti občuti bridko tudi prepotrebna regulacija učiteljskih plač. Z glavo skozi zid doslej še ni nihče prišel, o čemer se bo moral prej ali slej prepričati tudi sam dr. Šusteršič. Da skrajna napetost vsaki stvari le škoduje, so uvideli že mnogoteri, ki so sicer dr. Šusteršiču tudi glede obstrukcije do zadnjega časa slepo pritrjevali. V neki seji krajnega šolskega sveta pri nas v Tržiču je namreč predlagal ravnatelj naše ljudske šole, g. J. Kragl, naj isti blagovoli podeliti trškemu učiteljstvu primerno draginjsko doklado dotlej, da se zadostno uredi regulacija plač kranjskega učiteljstva. Predlagano je bilo, da naj se da vsako leto učiteljem 200 K, učiteljicam pa 100 K kot draginjska doklada. Ta predlog je bil sprejet enoglasno. Pa to še ni vse I Predlog sta med drugim kar najtopleje priporočala nemški klerikalec g. Gassner in tudi naš župnik gosp. Š p e n d o v, ki sta ob tej priliki tudi temu predlogu primerno ocenjevala nesmiselno obstrukcijo v našem dež. zboru. Ker z ozirom na današnje zmedene razmere ni upati, da bi se učiteljske plače kmalu uredile, zato naj bi storili enak sklep vsaj vsi napredni krajni šolski sveti; zakaj če je bilo kaj takega mogoče in vrhutega še soglasno — tu v Tržiču, kjer smo najmanj pričakovali učiteljske draginjske doklade, se to lahko uresniči mnogo prej skoro povsod drugod. K temu dopisu nam poroča prijatelj: To »Gorenjčevo« vest se nam zdi potrebno v toliko popraviti, da je ta predlog stavil n e m š k i tvorničar G o e k e n — Učiteljstvu so takoj izplačali celo svoto za eno leto nazaj. — Tudi v Kranju se bavijo poklicani faktorji r enakim vprašanjem, in prepričani smo, da ga rešijo sebi v čast, učiteljstvu pa v korist. In Ljubljana?!... In drugi kraji f I . . . Važen odlok c. kr. deželnega šolskega sveta. »Gorenjec« poroča iz Kranja : »TukajŠna kaplana sta kot kateheta na tukajšnji ljudski šoli začetkom letošnjega šolskega leta zapovedala šolarjem, da morajo ob nedeljah in praznikih prisostvovati takozvani >deveti maši«, ki je vedno združena s pridigo, namenjena odraslim poslušalcem. Nadalje sta zahtevala kaplana, da naj se otroci ob nedeljah udeležujejo popoldanskega krščanskega nauka in ob nedeljah ter delavnikih večernih litanij, kateri cerkveni opravili sta istotako spojeni s pridigami. Kateheta sta v šoli na ta način pritiskala na otroke, da so vsi tisti šolarji, ki se niso pokorili njunim ukazom, morali stopiti pred klop in povedati vzrok, zakaj se niso udeležili tega ali onega omenjenih cerkvenih opravil. Eden kaplanov je celo izjavil, da bodo dotičniki, ki ne bodo ustrezalt njegovim zahtevam, dobili iz verouka slabše rede. Že nekaj let sem so vsakokratni kateheti tudi še nalagali otrokom, da naj pišejo nedeljske pridige, ki so bilevečkrat politične in za nedoraslo mladino celo pohujšljive vsebine. Z ozirom na navedeno je krajni šolski svet v Kranju s posredovanjem okrajnega šolskega sveta prosil deželni šolski svet za pojasnilo, v koliko so kateheti opravičeni staviti napominane zahteve. V tej zadevi je deželni šolski svet z dopisom z dne 12. novembra 1904 izdal nastopni odlok: 1. Ker v Kranju ob nedeljah in praznikih ni skupne šolske službe božje, nvora previdnosti staršev, oziroma njih namestnikom biti prepuščeno, da določijo, katere nedeljske ali prazniške maše naj se njih šolodolžni otroci udeležujejo. 2. Ravnotako se tudi ne more zahtevati verne udeležbe šolodolžnih otrok pri popoldanski službi božji ob nedeljah in praznikih in pri večernih litanijah. 3. Zahtevo katehetov na obeh tukajšnjih Ijudskih šolah, da morajo otroci pisati nedeljske pridige, se mora odpraviti, ker je nevarno, da se s tem mladež preobložuje, nadalje, ker tako pisanje pridige večkrat ni lastno delo šolskih otrok, temveč spisano po narekovanju odraslih in tedaj tudiv vzgojevalnem oziru dvomljive vrednosti.« Ta odlok priobčujemo v informacijo in ravnanje.