YU ISSN 0040-1978
leto xxxix., št. 15 Ptuj, 17. aprila 1986 cena 60 dinarjev
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
Z zbora združenega dela S RS (stran 2)
Vrt y tem času (stran 4)
»Moje slikarstvo sem jaz .. .h (stran 5)
Deseto strokovno ocenjevanje vin (stran 6)
Mladi dopisniki (stran 9)
Po poteh
revolucije
v Mostje
Delovni ljudje in občani ptuj-
ske občine bomo tudi letos na
svojstven način počastili praznik
Osvobodilne fronte slovenskega
naroda. V soboto, 26. aprila, bo-
mo krenili na pohod Po poteh
revolucije v Mostje, kjer bo na
mestu poslednjega boja Sloven-
skogoriške — Lackove čete
osrednja občinska proslava.
Pohodniki bodo tudi letos šli
na pot v petih odredih, zbirna
mesta bodo tam kot vsako leto.
Tako se bodo odpravili na pot
Lackov, Kvedrov, Osojnikov,
Krambergerjev in Sagadinov
odred. Pohodniki se bodo na po-
ti v Mostje ustavili ob pomnikih
narodnoosvobodilnega boja, iz-
vedli krajše kulturne programe
in se spomnili ljudi, ki so žrtvo-
vali svoje življenje za svobodo.
Na mitingu v Mostju, kjer se
vsako leto zbere okrog 10.000 de-
lovnih ljudi in občanov, bomo
obudili spomin na grozote druge
svetovne vojne z eno samo misli-
jo — da se icaj takega ne bi niko-
li več ponovilo. Društva in posa-
mezniki, ki aktivno delujejo v
krajevnih skupnostih, bodo pre-
jeli srebrni znak Osvobodilne
fronte. Letos bo prijelo to pri-
znanje '7 posameznikov in dru-
štev. Udeleženci osrednje občin-
ske proslave ob dnevu OF bodo
videli bogat kulturni program,
pozdravili pa bodo tudi goste iz
bratskih občin in iz pobratene
občine Arandjelovac, s katero
nas vežejo bogate kulturne in go-
spodarske vezi.
Poleg osrednje prireditve bo v
krajevnih skupnostih ptujske ob-
čine tudi več različnih srečanj v
počastitev praznika OF in praz-
nika dela, ki jih bodo pripravili
mladi.
N. D.
PTUJ
O programih
dela
Pretekli teden so se novoizvo-
ljeni člani predsedstva OK
ZSMS Ptuj zbrali na prvi seji.
Dogovorili so se, da bo ponovni
postopek evidentiranja za vod-
stvo in člane predsedstva ter de-
legata za kongres ZSMJ trajal do
5- maja.
Razen o poteku sprejema šta-
fete in programu prireditev ob
dnevu mladosti so govorili tudi o
dejavnosti posameznih komisij,
svetov in skupin.
Svet za družbenoekonomske
odnose se ukvarja s stanovanjsko
problematiko, delovanjem Štu-
dentskega servisa in z uvedbo sa-
"^oprispevka za nova delovna
"lesta. Komisija za prosti čas bo
Organizirala prireditve v mesecu
P^ladosti, prvenstvo v mini golfu
'" pripravila program kulturnih
Prireditev v okviru poletnih mla-
dinskih srečanj. Center klubov
pripravlja mini seminar za
osnovnošolce. Ekološka skupina
postavila stojnico pred Sred-
'^Ješolskim centrom v času, ko bo
^ Ptuju štafeta mladosti, skupaj z
Ostalimi alternativnimi skupina-
iz Slovenije pa se bodo ekolo-
gi udeležili pohoda v Mostje. Od
"laja do 1. junija bo v Ptuj-
toplicah ekološki tabor, so-
delovali pa bodo tudi na pohodu
^0 gozdovih Evrope, predvsem
sklepnih prireditvah v Mari-
boru od 23. do 25. julija.
Darja Lukman
Aprilski sprehod — v plašču
Ob lepem in toplem vremenu smo že pozabili, da
je šele april. Ta nas je takoj opozoril na našo poza-
bljivost s svojo muhavostjo. Sneg in mrzle noči so še
zadnji poskusi zime, žal spet usodni za naše vino-
gradništvo in še bolj sadjarstvo. Nočnih temperatur
tudi do minus osem stopinj nekatere sorte vinske tr-
te niso vzdržale. Odmrlo je tudi mnogo cvetov in ze-
lenih poganjkov na višnjah, marelicah, hruškah, ore-
hih. Dokončna škoda bo znana šele čez nekaj dni,
gotovo pa lahko znova govorimo o izgubljenih mili-
jonih.
Tudi sejalci so morali na prisilni oddih. Tako tež-
ko so čakali lepega vremena in ogreto zemljo, da so
sejali vse dneve, od zore do mraka. V kmetijskem
kombinatu so od 589 hektarov posejali peso že na
okoli 370 hektarih, v obeh zadrugah pa je setev
opravljena na približno 20 odstotkih načrtovanih
površin. Sajenje krompirja pa se je komajda priče-
lo...
J. Bračič
■v Foto: M. Ozmec
V POZDRAV ŠTAFETI
Na svoji poti po Jugoslaviji bo
zvezna štafeta mladosti s sprem-
stvom prispela v ponedeljek, 21.
aprila, ob 14.30 tudi v občino
Ptuj. V Pragerskem jo bodo mla-
di ptujske občine sprejeli od vrst-
nikov iz slovenjebistriške občine,
nato pa bo štafeta nadaljevala
pot do Cirkovc in Lovrenca, čez
Ptujsko goro v Majšperk, od tam
v Stoperce do Žetal in Podlehni-
ka ter naprej do Leskovca in Cir-
kulan; od tam pa nazaj proti
Ptuju čez Markovce. Osrednja
slovesnost ob sprejemu zvezne
štafete bo pred Srednješolskim
centrom, kamor bo štafeta pri-
spela ob 16.54, zatem pa jo bodo
ponesli naprej proti Destrniku in
Trnovski vasi, kjer jo bodo ob
17.55 predali mladim iz lenarške
občine.
Povsod, kjer se bo štafeta s
spremstvom ustavila, bodo pre-
brali pozdravna pisma predsed-
stvu ZSMJ ter pripravili prilož-
nostne slovesnosti. Pred Srednje-
šolskim centrom v Ptuju pa se bo
osrednja slovesnost pričela že ob
14. uri, ko bodo pričeli vrteti
glasbo za mlade po letih in po sr-
cu. Ob 15. uri bodo nastopili
malčki iz . vzgojno varstvenih
ustanov, zato so še posebej va-
bljeni starši, bratje, sestre, strici
in tete, pa babice in dedki... Ob
16. uri bodo nadaljevali s pred-
vajanjem popularne zabavne
glasbe, ob 16.15 bo nastopila rit-
mična skupina iz OŠ Cirkovce,
ob 16.30 bodo svoj kulturni pro-
gram izvedli še ptujski srednje-
šolci in učenci OŠ Franc Osoj-
nik, nato pa bo ob 16.54 sprejem
zvezne štafete. Pozdravno pismo
bo prebrala dijakinja srednješol-
skega centra F*tuj.
Med potekom slavnostnega
programa bodo radioamaterji
sproti poročali kje se nahaja šta-
feta, tako da bo vzdušje še bolj
zanimivo. Svoj delež bodo pri-
maknili ptujski ekologi, ki bodo
postavili svojo mirovno stojnico,
mimogrede pa še to: klub OZN
iz Srednješolskega centra pripra-
vlja priložnostno razstavo, ki si
jo boste lahko ogledali med po-
tekom programa.
Naj ob koncu velja vabilo
vsem, ki v srcu čutijo pomlad,
pridite pred Srednješolski center,
da bomo zvezno štafeto mladosti
dostojno sprejeli in pospremili
naprej! Če pa bo vreme slabo —
nič zato, potem bo vse skupaj
potekalo pač v avli centra.
-OM
Pot zvezne štafete mladosti z V|,isanimi časi prihoda v določen kraj.
UVODNIK-
Potrebovali bi
neumne Icmete
v naši dragi domovini vsi po vrsti planiramo. Ob tem poudar-
jamo, da morajo biti plani odraz potreb in možnosti. Pa so naše ve-
likanske potrebe kar dobro upoštevane v načrtih. Možnosti pa . ..
oh te možnosti! Kdo jih sploh pozna ?
Planiramo za srednjeročno obdobje, za tekoče leto. Planiramo
na zveznem nivoju, na republiškem, občinskem, krajevnem in v de-
lovnem okolju. Povsod mnogo potrebujemo, povsod so isti proble-
mi: pomanjkanje denarja. Nato plane usklajujemo, zmanjšujemo,
jih spravljamo v realne okvire in kdo bi se še spomnil vseh učenih
besed, kijih izrečemo v opravičilo, da plani pač niso takšni kot jih
potrebujemo oziroma jih lahko imamo.
Tudi kmetijska zadruga je organizacija dela. Tako tudi ona ni
izvzeta iz zapletenega sistema planiranja. Svoje plane je uskladila s
potrebami planirano lačnih ust. In navzdol je svoje plane uskladila
z zadružnimi enotami, te pa s tistimi, ki bodo pravzaprav nosilci
uresničevanja planiranega. Spomnimo se let, ko smo zagnano pla-
nirali in se zaletavo zaplanirali. Nato je prišla streznitev in smo pri-
čeli planirati manj in sedaj plane za silo uresničujemo. Saj pozna-
mo zgodbe o pšenici in sladkorni pesi. Če se jih mi ne spomnimo,
pa prisluhnimo vrabcem.
Pa nazaj k uresničevalcu planiranega v kmetijstvu — kmetu.
Najbolje se učimo na konkretnih primerih, vzemimo torej za tokra-
tni primer planirano pridelovanje krompirja. Nekoč so govorili, da
imajo neumni kmetje debel krompir. Tako bi danes potrebovali raj-
do neumnih kmetov. Pa jih na njihovo srečo in našo skupno nesrečo
nimamo. In zato imamo premalo krompirja in to kljub temu, si mo-
rete misliti, da smo ga dovolj planirali.
Pri vsem tem je navidezna računica povsem enostavna. Posa-
dili bomo toliko in toliko kilogramov semenskega krompirja, na to-
liko in toliko hektarih. Če bodo kmetovalci delali vse tako kot jih
učimo, bodo pridelali v povprečju toliko krompirja, da ga l)g dovolj
za domače tržišče in še za uvoz.
Pa je žal manija planiranja prešla tudi "" kmeta. Lani je pri-
delal zelo lep krompir, v njegovo lepoto pa vlozu denar za drago se-
me, gnojilo, zaščito, spravilo, sortiranje, nakladanje in za kilogram
prejel plačilo — 30 dinarjev. »Prihodnje leto moram bolje planira-
ti,« sije prav gotovo mislil ob tem.
Ko ga je pozno prihajajoče sonce zvabilo na polje in ko je pri-
čel znova obdelovati svoje hektarje, se je spomnil na sklep lanske
jeseni. Pobaral je po ceni semenskega krompirja in ugotovil, da je
neverjetno poskočila. Pa še debelejši je semenski material kot obi-
čajno in strokovnjaki trdijo, da ga bo šlo na hektar kar okoli 3 tisoč
kilogramov. Za seme bo šlo torej nad petdeset starih milijonov, ali
18 (osemnajst) ton lanskoletnega pridelka. Pri tem sije že obrisal
potno čelo, kije postalo še bolj potno, ko je dodal stroške za okoli
tisoč kilogramov umetnega gnojila, stroške zatiranja plevela, zašči-
te proti plesni, koloradskemu hrošču, delo traktorja, njegove druži-
ne in lastnega dela. Znesek je astronomsko visok. Če ga bo krediti-
rala zadruga, je potrebno prišteti še obresti...
Pa se utrne misel: »Če so stroški tako visoki, mora biti doho-
dek še višji, le kolikšen ?«
Pa ni mogel izplanirati do konca. Manjkala je poglavitna po-
stavka — cena pridelka. Jezno je odrinil papir in svinčnik, šel v klet
in nabral seme iz lastne zaloge: »Zame ga bo zraslo dovolj.«
Spet bomo ugotavljali, kje smo se ušteli v planiranju!
Jože Bračič
Kako doseči cilje
široka javna
razprava o do-
kumentih 10.
kongresa
ZKS je dala
številne pobu-
de in predloge
za izpopolni-
tev besedil
kongresnih
dokumentov.
V njih so ko-
munisti želeli
kar najbolj
jasno oprede-
liti naloge
slovenskih ko-
munistov v
prihodnjem
štiriletnem
obdobju. To še zlasti velja za os-
nutek resolucije in osnutek spre-
memb in dopolnitev Statuta ZKS.
Toda kljub temu je ostalo še ve-
liko nedorečenega v nalogah Zve-
ze komunistov tako pri uresniče-
vanju socialističnega samoupra-
vljanja kot v materialnem, znan-
stveno-tehnološkem in kulturnem
razvoju. Kako ohranjati in nada-
lje razvijati splošno ljudsko
obrambo in družbeno samozašči-
to, še bolj podružbiti samoupra-
vno odločanje v mednarodnih od-
nosih in kako uresničevati vodilno
vlogo Zveze komunistov na vseh
področjih dela, odločanja in ži-
vljenja.
Vse to bodo dorekli delegati, ki
so se danes zbrali v Cankarjevem
domu v Ljubljani, kjer je začel z
delom 10. kongres ZK Slovenije.
Predvsem bodo določili, katere
nove cilje si bomo postavili in ka-
ko, s kakšnimi metodami jih na-
meravamo doseči.
Tu bodo stališča delegatov prav
gotovo različna, kot so različna
okolja iz katerih delegati izhaja-
jo. Za naše območje je med najpo-
membnejšimi jasnejša opredelitev
vzajemnosti in solidarnosti. Gre
za tako opredelitev vzajemnosti,
ki bo zagotavljala enak obseg za-
konsko opredeljenih možnosti in
za tako solidarnost, ki bo zagota-
vljala enakomernejši razvoj posa-
meznih območij in različnih mate-
rialnih možnosti, ki izhajajo iz
stanja razvitosti gospodarstva.
Ob tem se moramo zavedati, da
v sedanjih gospodarskih razmerah
mora solidarnost bolj posegati v
rezultate dela in delitve po delu.
To praktično pomeni, da do soli-
darnostne pomoči niso upravičeni
tisti, katerih izgube so posledica
slabega dela. Gre tudi za bolj ce-
lovito opredelitev položaja manj
razvitih.
Povedati bo treba, kako naj
konkretno komunisti zastavijo na-
loge pri preprečevanju takega so-
cialnega razlikovanja, ki nastaja
zaradi neupravičenega prelivanja
dohodka, špekulacij, prilaščanja
družbene rente, kršitev zakonito-
sti in podobnega. Konkretneje bo
treba opredeliti oblike in metode
odvzemanja izrednega dohodka,
ki ni rezultat dela, temveč mono-
pola na trgu, inflacije, dviga cen,
tečajnih razlik itd.
Jasneje bo treba doreči davčno
politiko, ki mora postati sestavni
del razvoja drobnega gospodar-
stva, zlasti v zasebnem sektorju.
To pomeni jasnejšo opredelitev
odnosa ZK do novoustvarjene
vrednosti v zasebni obrti. Enako
velja tudi za davčno politiko do
zasebnega proizvajalca, ki ni ved-
no poštena, zlasti ne do malih
kmetov-kooperantov.
Potrebno bo jasneje opredeliti
mesto in vlogo družbenih dejavno-
sti, ki jih je treba bolj upoštevati
pri ustvarjanju družbenega proiz-
voda in jim zagotoviti večji delež v
njem. Delavcem v dnižl^nih de-
javnosti je treba zagotoviti enako-
pravnejši družbeno ekonomski po-
ložaj.
Naštetih je le nekaj področij in
vprašanj, ki jih bodo obravnavali
delegati tudi z našega območja.
Te razprave bodo prav gotovo po-
kazale različna stališča in predlo-
ge, ki jih bo treba v kongresni re-
soluciji poenotiti. Konkretno bo
treba povedati, kaj prispeva h kre-
pitvi spreminjanja na Iralje, v na-
prednejše, bolj socialistično in kaj
to azvira.
Delegati na kongresu bodo
krepko spregovorili tudi o sami
Zvezi komunistov, o njeni odgo-
vornosti pred delavskim razre-
dom, delovnimi ljudmi in občani.
Morali bodo pokazati na lastne
šibke točke v dosedanjem delova-
nju ZK in pot, kako spreminjati
in uveljavljati Zvezo komunistov
kot vodilno idejnopolitično orga-
nizacijo.
FF
2 — DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
17. april 1986
TEDNIK
POSLOVNA ENOTA AVTOPREVOZA V PTUJU
w
Želijo samostojnost!
Obrtne zadruge za avtoprevozništvo so specifična oblika združeva-
nja osebnega dela, saj se v teh združujejo samo samostojni avtoprevozni-
ki in upravljale! gradbene mehanizacije.
Ustanavljati smo jih pričeli v leto 1980, ko je pričela delati tudi
mariborska obrtna zadruga s petimi poslovnimi enotami, med njimi
ptujsko.
Med avtoprevozniki in lastniki gradbene mehanizacije ptujske in
ormoške občine je že nekaj časa prisotno prizadevanje — ZA SAMO-
STOJNOST. Trenutno je v poslovni enoti Avtoprevoza v Ptuju 122
članov. 2e na skupščini obrtnega združenja Ptuj, 21. marca, so pred-
stavniki poslovne enote povedali, da se pripravljajo na organizacijske
spremembe in da bodo izbrali takšno pot, ki bo za člane boljša.
Odločitev za odcepitev od mariborske zadruge so sprejeli na seji
3. aprila, ko so tudi imenovali petčlanski odbor, ki bo vodil in usmer-
jal nadaljnje aktivnosti ter tudi pripravil vse potrebno za ustanovitev
lastne eadruge. Ob tem člani poslovne enote pričakujejo, da bodo do-
bili nazaj 21 milijonov dinarjev, kolikor so združili v mariborsko za-
drugo.	mg
Rdeča pesa in kumarice
tudi letos
v kmetijski zadrugi Ptuj bodo tudi letos poskrbeli za pogodbeno
pridelovanje vrtnin, predvsem rdeče pese in kumaric. Pri rdeči pesi
gre predvsem za strniščni posevek, torej za setev na površinah, kjer
bodo kmetovalci poželi ječmen ali pšenico. Trenutno dogovorjena ce-
na za kilogram rdeče pese je 25 dinarjev, gotovo pa bo jeseni še neko-
liko višja. Posamezniku tako ni težko izračunati, da je pridelovanje te
»dodatne« poljščine donosno.
Se bolj dohodkovno zanimivo je pridelovanje kumaric za vlaga-
nje. Kumarice prve kakovosti bodo letos zelo drage, kar 140 dinarjev
za kilogram. Za drugorazredne bodo pridelovalci prejeli okoli 100 in
za tretjerazredne 40 dinarjev za kilogram. V kmetijski zadrugi Ptuj
lahko sklenete pogodbo, dobite pa tudi vsa strokovna navodila. Posa-
mezno gospodinjstvo lahko prideluje kumarice največ na 10 arih, pri-
delovanje zahteva namreč veliko ročnega dela.	JB
S SEJE PREDSEDSTVA
OBČINSKEGA SVETA ZSS PTUJ
Gospodarjenje, osebni
dohodki, programi
čeprav so finančni rezultati
ptujskega gospodarstva v prejš-
njem letu (vsaj nekateri) boljši
od republiških, z njimi ne more-
mo biti zadovoljni, je ugotovilo
predsedstvo občinskega sveta
ZSS Ptuj na seji 9. aprila, še po-
sebej zato, ker v tem obdobju ni-
smo uresničili resolucijskih ci-
ljev. Tako je kar 25 organizacij
združenega dela bilo brez aku-
mulacije, poleg tega jih 9 ni do-
seglo akumulacije iz leta 1984.
Predsedstvo je predlagalo iz-
vršnemu svetu občine, da izdela
temeljito analizo za vsako orga-
nizacijo, ki posluje na meji renta-
bilnosti, v kateri bodo tudi naka-
zane rešitve. Glede kršitev pri
delitvi osebnih dohodkov pa je
predlagalo posamičen pristop,
saj ne more biti vsak kršitelj, ki
je obenem tudi dobro delal. V
sindikatih tudi ugotavljajo, da je
bilo v preteklem letu gospodar-
stvo znova preveč obremenjeno
in to kljub usmeritvam, da se
bremena zmanjšajo. Če ne bomo
povečevali zaposlovanja, se bo-
do bremena v naslednjih letih še
povečevala. Tako je sedaj na listi
čakajočih že 1526 brezposelnih,
od tega 800 žensk.
Del aktivnosti je predsedstvo
namenilo pripravam na plenum,
ki bo 22. aprila in v zvezi s tem
brez pripomb potrdilo programe
dela sveta, odborov in komisij
ter finančni načrt, ki bo verjetno
še doživel spremembe. Zato so
predlagali, da se njegovo uresni-
čevanje pregleda vsake tri mese-
ce.
Pozorno so pregledali pripra-
ve na dvodnevni seminar za
predsednike osnovnih organiza-
cij sindikata in konferenc osnov-
nih organizacij, ki bo 18. in 19.
aprila in je akcijsko naravnan.
Politično šolo bodo organizirali
v jeseni, s pripravami pa so že
začeli.	Mr.
V SDK Ptuj so ugotovili, da
kar 20 odstotkov zaključnih
računov ni imelo vseh prilog
— pogrešali so v glavnem po-
ročila direktorjev. Zanimivo
je, da teh ni bilo tudi pri neka-
terih, ki poslujejo z motnjami
oziroma z izgubo. Predsedstvo
bo že prihodnji teden (ta te-
den) imelo podatke o teh.
Predsedstvo je sprejelo tudi
sklep o uvedbi plakete občin-
skega sveta, saj za zdaj takega
priznanja v občinskem svetu
nimajo. Na leto bodo podelili
največ pet plaket.
Nova generacija
zelenega programa
Gorenje — Muta, tovarna vrtnarskega orodja in male kmetijske
mehanizacije je znana predvsem po svojem zelenem programu. To je
del njihove proizvodnje, kjer izdelujejo široko paleto cvetličnega, vrt-
nega ter kmetijskega orodja in malo kmetijsko mehanizacijo. Osnova
slednje je enoosni traktor, na katerega je mogoče priključiti do 13 pri-
ključkov, z njimi pa opraviti takorekoč vsa dela na polju, travniku, či-
stiti sneg, komunalne odpadke in tako dalje.
Gorenje — Muta nadaljuje 400-letno kovaško tradicijo in
200-letno tradicijo izdelovanja kmetijskega orodja in strojev. Sedanji
proizvodni program so razvili pred 10 leti in prav sedaj ga takorekoč
v celoti spreminjajo oziroma izboljšujejo in dopolnjujejo. Vsemu te-
mu je namenjena investicija v razširitev in posodobitev proizvodnje.
V pomoč pri tem jim bodo združena sredstva, ki jih združujejo znotraj
SOZD-a Gorenje na osnovi edinstvenega samoupravnega sporazuma
o združevanju dela in sredstev za investicije v sestavljeni organizaciji.
Največje spremembe je doživel prav enoosni traktor, ki je sicer
osnova programa kmetijske mehanizacije. Je bistveno lažji in mobil-
nejši ter varčnejši od predhodnika. Poskusna serija teh traktorjev bo
na tržišču že ob letošnjem polletju prav tako ostale novosti. Z vsem se
bodo predstavili tudi na sejmu v Gornji Radgoni. Traktor s priključki
bo še posebno zanimiv za lastnike manjših kmetij, od nekaj arov do
dveh ali treh hektarov. Pa tudi za tiste, ki imajo težko kmetijsko me-
hanizacijo, pa bi rijdi izpopolnili sposobnost obdelovanja manjših po-
vršin za intenzivno kmetijsko proizvodnjo.
J. Bračič
10 let Sveta tehnologov jugoslovanske industrije
za proizvodnjo in predelavo perutninskega mesa
v marcu 1986 je minilo 10 let,
ko je bil 10. in 11. marca 1976 v
Ormožu ustanovljen Svet tehno-
logov jugoslovanske industrije
za proizvodnjo in predelavo pe-
rutninskega mesa.
Ustanovitelji tega, za perutnin-
sko proizvodnjo tako pomemb-
nega strokovnega organa so bili
v Mesokombinat Perutnina Ptuj,
»Koka« Varaždin, Klavnica pe-
rutnine Velika Plana, jugoslo-
vanski inštitut za tehnologijo me-
sa Beograd ob sodelovanju Zvez-
nega tržnega inšpektorata in Za-
voda za standardizacijo SFRJ.
V samem začetku je v Svetu
sodelovala 13 delovnih organiza-
cij, danes, po 10 letih delovanja
šteje Svet 26 delovnih organiza-
cij, ki se ukvarjajo s proizvodnjo
in predelavo perutninskega me-
sa. Na 52 sestankih, kolikor jih
je bilo v preteklih desetih letih,
je sodelovalo 1050 Strokovnja-
kov iz vrst članic Sveta, kot tudi
predstavniki inšpekcijskih in za-
konodajnih organov na zvezni in
republiški ravni. Svet se v glav-
nem sestaja v Beogradu, poleg
tega pa je bilo 18 sestankov v ra-
zličnih mestih, kjer so sedeži po-
sameznih delovnih organizacij.
Tako se udeleženci na kraju sa-
mem spoznavajo s problematiko
perutninske proizvodnje, izme-
njujejo izkušnje ter tako prenaša-
jo pozitivne rešitve v lastno oko-
lje. Težišče dela Sveta je prenaša-
nje v praksi preizkušenih spo-
znanj v zakonodajno obliko. Ta-
ko je Svet v preteklih letih akti-
vno sodeloval v pripravi 9 zj
konskih predpisov s področja
perutninske proizvodnje. To j.
dokaj obširno delo, vendar pj
potrebno, saj je le s takim načj.
nom mogoče doseči, da se to pq"
dročje normativno uredi tako $
strani praktičnih možnosti, znan.
stvenih dognanj, in sodobnli,
zahtev higijenv in tehnologija
mesa, kot tudi s strani zahte\
uvoznikov mesa in izdelkov
Strokovno področje dela Sveta je
praktično prisotno v vseh fazah
proizvodnje od zakola do kon.
čnega izdelka, ne da bi pri tem
zanemarili problematiko prede-
lave klavnih odpadkov in kvaij.
teto ter zdravstveno neopore-
čnost mesa in izdelkov na trgu.
Desetletni obstoj in delovanje
sveta tehnologov jugoslovanske
industrije za proizvodnjo in pre.
delavo perutninskega mesa je
dobra garancija za bodoče delo,
predvsem pa potrditev, da je tak-
šna strokovna organiziranost ne-
ke panoge bila in bo tudi v bodo-
če upravičena.
bp
Dr. Života Živkovič, dolgoletni strokovni sodelavec Sveta tehnologov, je
v pozdravnem nagovoru orisal pomen in razvoj te ustanove, (foto L.
Cajnko)
Z ZBORA ZDRUŽENEGA DELA SRS
Zbor združenega dela Skupščine SR Slovenije je ob obravnavi
poročila Izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije o tekočih gospodar-
skih gibanjih v začetku leta 1986 na podlagi 260. člena poslovnika
Skupščine SR Slovenije na seji dne 10. aprila 1986 sprejel naslednje
UGOTOVITVE IN SKLEPE
I.
Zbor združenega dela Skupšči-
ne SR Slovenije sprejema poroči-
lo Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije o tekočih gospodarskih
gibanjih v začetku leta 1986 in
uvodno besedo podpredsednika
Izvršnega sveta Skupščine SR
Slovenije, tovariša Janeza Boho-
riča in v njej dane predloge pod-
pira.
Zbor združenega dela ugota-
vlja, da se v prvih mesecih letoš-
njega leta glavni cilji, opredelje-
ni v resoluciji za leto 1986, ne
uresničujejo v celoti. Delni razlo-
gi za tako stanje so v spremenje-
nih izhodiščnih možnostih kot
smo jih predvideli ob sprejemu
resolucije, saj podatki iz zaklju-
čnih računov za leto 1985 kažejo,
da rast proizvodnje in rezultati
poslovanja v lanskem letu niso
dosegli predvidenega nivoja. To
še zlasti velja za rast sredstev za
reprodukcijo. Obenem so se v le-
tu 1985 bistveno povečale izgu-
be, zlasti pa je zaskrbljujoče po-
večevanje deleža izgub na sub-
stanci.
Industrijska proizvodnja v za-
četku leta ne raste s predvideno
dinamiko. Delni razlog za to je v
slabi oskrbljenosti z uvoznimi
surovinami in repromaterialom.
Poleg tega stagnira tudi produ-
ktivnost dela, v nekaterih pano-
gah oziroma organizacijah pa in-
dustrijska proizvodnja stagnira
že več let, zlasti zaradi nezmož-
nosti prilagajanja trgu.
Izvozni rezultati v zadnjem ob-
dobju sicer na prvi pogled kaže-
jo dobre rezultate, vendar se di-
namika izvoza in njegova struk-
tura poslabšuje. Slaba operativ-
nost, kompliciranost in nedode-
lanost novega sistema ekonom-
skih odnosov s tujino zavirajo
doseganje boljših rezultatov. Po-
manjkanje deviz in sprejeti pri-
oritetni vrstni red plačil v tujino
povzročata zaostanke pri plačilu
uvoza surovin in repromateriala.
kar je že vzrok za nastajanje pro-
blemov v nekaterih organizaci-
jah združenega dela. Zmanjšanje
usmerjenosti v izvoz povečujejo
tudi neustrezna politika tečaja
dinarja, neugodna valutna struk-
tura izvoza, zmanjšanje izvoznih
spodbud, ukinitev dodatnih re-
publiških izvoznih spodbud in
veliko domače povpraševanje, ki
omogoča zviševanje cen vhodnih
materialov in končnih proizvo-
dov. Kot skupen rezultat delova-
nja ugotovljenih pomanjkljivosti
je slabljenje našega gospodarstva
v odnosu do poslovnih partner-
jev v tujini, ki se kaže v pritiskih
na zniževanje naših izvoznih cen
in povečevanje cen blaga, ki ga
uvažamo. Organizacije združene-
ga dela in organi v republiki so
na ta vprašanja pravočasno opo-
zarjali. Zvezni izvršni svet je zato
v zadnjih dneh sprejel vrsto
ukrepov, ki deloma že razrešuje-
jo vprašanja, ki so povezana z
večjo dohodkovno motiviranost-
jo za izvoz.
Spremembe sistemskih zako-
nov so sicer prinesle nekatere iz-
boljšave v obračunskem sistemu,
kljub temu pa se še vedno poja-
vlja nerealen prikaz finančnih re-
zultatov in iz tega izhajajoče
odločitve o delitvi dohodka za
razne oblike porabe, kar pa ne
zagotavlja ustrezne akumulativ-
nosti družbenih sredstev. Osebni
dohodki še naprej realno rastejo,
ne glede na nizke kvalitativne re-
zultate, ob tem se nagrajevanje
po delu in rezultatih dela, realizi-
ranih na trgu, prepočasi uvelja-
vlja. Skupna poraba, ki raste v
tesni povezavi z rastjo osebnih
dohodkov, prav tako ni v skladu
z usmeritvami iz resolucije. Tudi
splošna poraba kot posledica
vseh drugih gibanj, raste hitreje
kot smo predvidevali. Zaradi te-
ga vse te oblike porabe močno
povečujejo notranje povpraševa-
nje in s tem prispevajo k rasti
cen in inflacije. Tako nekaj te-
meljnih postavk protiinflacijske
politike iz resolucije ne uresniču-
jemo. Kljub temu, da so cene v
veliki meri pod administrativno
kontrolo, je njihova rast višja od
pričakovane, še naprej pa se po-
večuje neravnotežje v blagovno-
denarnih tokovih, večajo pa se
tudi plačilno-bilančne težave.
II.
Izhajajoč iz teh ugotovitev
Zbor združenega dela Skupščine
SR Slovenije sprejema naslednje
SKLEPE
1. Zbor združenega dela opo-
zarja in poziva vodilne delavce
in samoupra;vne organe v organi-
zacijah združenega dela in druge
gospodarske subjekte, da kljub
trenutno slabšemu položaju iz-
voznikov in zapletom s predpisi,
povečajo napore za povečanje iz-
voza na konvertibilno območje.
Gre namreč za bistveno razvojno
vprašanje in ne le za zagotavlja-
nje deviz za odplačilo kreditov
in uvoz surovin ter reprodukcij-
skega materiala.
Zaradi tega Zbor združenega
dela Skupščine SRS Slovenije
zahteva, da Skupščina SFR Jugo-
slavije in Zvezni izvršni svet v
okviru z resolucijo sprejetih na-
log sprejmeta dodatne ekonom-
ske spodbude, ki naj veljajo od
1. januarja 1986, in ukrepe za po-
večevanje izvoza na konvertibil-
no območje, tako z vidika izbolj-
šanja dohodkovnega položaja iz-
voznikov, kot z vidika izboljša-
nja njihove oskrbljenosti s suro-
vinami in reprodukcijskim mate-
rialom. To se nanaša zlasti na
ustrezen tečaj dinarja v odnosu
do tujih valut ter na izvozne
spodbude in olajšave za izvoz na
dolarsko območje zaradi padca
vrednosti dolarja. Predpise, ki
urejajo ekonomske odnose s tuji-
no, pa je treba z oziroma na sta-
nje, kakršno je, spremeniti zlasti
v smeri večje prilagodljivosti in
elastičnosti. Prav tako je potreb-
no zagotoviti redno in tekoče iz-
plačevanje izvoznih spodbud.
V okviru Slovenije je potrebno
proučiti že uveljavljene ukrepe
za razbremenitev izvoznikov z
različnimi oblikami porabe ter
uvesti dodatne izvozne spodbu-
de na osnovi enotnega pristopa k
tej problematiki v vseh socialisti-
čnih republikah in socialističnih
avtonomnih pokrajinah.
2.	Organizacije združenega de-
la in panoge gospodarstva, ki že
več let stagnirajo v svojem razvo-
ju — zlasti z vidika rasti proiz-
vodnje in produktivnosti dela -
naj takoj ocenijo svoje stanje in
sprejmejo ustrezne ukrepe za sa-
nacijo razmer, saj gre očitno za
potrebo po korenitejših spre-
membah v poslovni politiki, naj-
verjetneje pa tudi za potrebo ob-
sežnejših sprememb proizvodnih
programov in njihovega prilaga-
janja potrebam trga.
3.	Zbor združenega dela zahte-
va, da v vseh organizacijah zdru-
ženega dela in drugih sredinah
uskladijo gibanje osebnih do-
hodkov s sprejetimi določili v re-
soluciji o politiki uresničevanja
družbenega plana SR Slovenije
za obdobje 1986-1990 v letu
1986 in svojimi proizvodnimi in
poslovnimi rezultati. Za izpolnje-
vanje sprejete politike so odgo-
vorni poslovodni delavci in sa-
moupravni organi v teh sredi-
nah. Vsako odstopanje od spre-
jetega na tem področju je potreb-
no družbeno in tudi politično
sankcionirati.
Takšna opredelitev velja tudi
za obvladovanje gibanj na po-
dročju skupne in splošne porabe.
Zaradi tega morajo družbenopo-
litične skupnosti in samoupravne
interesne skupnosti na osnovi
dosedanjih gibanj sredstev za te
namene analizirati stanje in oce-
niti možnosti v naslednjih mese-
cih. Na osnovi teh ocen morajo
prilagoditi prispevne stopnje in
skupno porabo uokviriti v reso-
lucijska določila in obseg realno
razpoložljivega dohodka. Orga-
nizacijam združenega dela s po-
dročja družbenih dejavnosti je
potrebno odvajati sredstva ^
skladu z opredelitvami v resolu-
ciji in v skladu z izvajanjem pro-
gramov dela. Viške zbranih sred-
stev naj samoupravne interesne
skupnosti vrnejo gospodarstvu
skozi poračun z zmanjševanjem
prispevnih stopenj.
Družbenopolitične skupnosti
so dolžne s prilagajanjem obsega
zbiranja sredstev zagotoviti, da
bo obseg splošne porabe uskla;
jen s cilji in nalogami, sprejetimi
v resoluciji o politiki uresničeva-
nja družbenega plana SR Slove-
nije za obdobje 1986—1990 v le-
tu 1986.
Zbor združenega dela Skupšči'
ne SR Slovenije s temi ugotovit-
vami in sklepi opozarja in zave-
pje gospodarske in druge sub-
jekte, da realizirajo naloge, začf
tane v resoluciji o politiki uresni-
čevanja družbenega plana SB
Slovenije za obdobje 1986— 1990
v letu 1986. Od Izvršnega sveta
Skupščine SR Slovenije pa zah-
teva, da ta gibanja tekoče sprem*
Ija ter v okviru svojih odgovor-
nosti in pravic sproti ukrepa z^
uresničevanje resdlpcijskih cilje^
in teh sklepov. O tem naj Skup-
ščini SR Slovenije tekoče poroi-
ča.
V Emoni-Merkur bodo praznovali to soboto
Dan Emone — 10. april bodo v Emoni Merkur
v Ptuju proslavili delovno in slovesno v soboto,
19. aprila. V prvem delu bodo temeljito analizirali
dosežke letošnjega poslovanja in sprejeli potrebne
ukrepe za izboljšanje le-tega. V drugem delu pa se -
bodo spomnili vseh, ki so v Merkurju že 10, 20 in
30 let in jim podelili posebne plakete Emone. Po-
delili bodo tudi dve srebrni in eno bronasto pri-
znanje Emone za uspešno delo ter štiri Mcinuijv-
ve plakete.
Letošnji 39. dan Emone so v Emonini samopo-
strežni Bratje Reš in Supermarketu v Mariboru
proslavili še z dnevom Emonske proizvodnje —
kupcem so pod ugodnimi pogoji nudili različne
proizvode, ki jih proizvajajo posamezne TOZD v
okviru sestavljene organizacije.	[viq
Iščejo nove proizvodne programe
v prvih treh mesecih letos je Gorenje-TOZD
Poslovna oprema izvozila sedem tisoč televizorjev
v Italijo, proizvedla pa deset tisoč. Kljub temu pla-
na niso dosegli, glavni vzrok je pomanjkanje re-
promateriala, čeprav so na drugi strani zelo pove-
čali kakovost izdelkov, ki jih kupci dobijo šele po
petindvajseturnem preizkusu. Bojan Klinkon, vod-
ja tozd je povedal, da reklamacij skoraj ni.
Znatno bolje kaže v kopirni tehniki, kjer so tri-
mesečni plah izpolnili. Še vedno pa jim primanj-
kujejo novi programi, čeprav jim ne moremo oči-
tati, da pri tem niso ničesar storili oziroma, da na
tem ne delajo.
Novi programi so risalne in demonstracijske de-
ske, delno monitorji, čeprav nekih otipljivih pro-
gramov v resnici ni.
V glavneiji bodo gradili, na, večji, kakovosti ia
tehnološki dorečenostih
MG
r

25 LET KMETiJSKEGA KOMBINATA PTUJ
Vse težje breme investicij
Vse težji nahrbtnik naših nepravilnih odlo-
čitev v odnosu do zemlje in kmetijstva zvija
f,rbet in šibi kolena tudi kmetijskemu velika-
v Podravju in ptujski občini. Kmetijski
kombinat Ptuj je pred tremi leti ustvaril še
350 milijonov dinarjev akumulacije, v lan-
sl^ern letu pa le še borih 60 milijonov dinar-
jev. Dvanajst temeljnih organizacij je leto
1985 zaključilo sicer pozitivno, rdeče številke
y višini 810 tisoč dinarjev so ob koncu leta
napisali le v Ptujskih toplicah.
Toplice so sicer kroničen izgubaš, čeprav
je lanskoletna izguba takorekoč minimalna.
Očitno je, da predvsem s svojim zdraviliškim
turizmom toplice ne sodijo v Kmetijski kom-
^jinat. Združeno delo ptujske občine, ki sicer
združuje sredstva pa ni dovolj močno, da bi
to temeljno organizacijo dokončno postavilo
na noge. Tako so tekli že številni pogovori in
poskusi povezovanja toplic s turistično in fi-
nančno močnejšimi partnerji. Tudi z Raden-
sko, ki pa trenutno ni bila sposobna zagoto-
viti delavcem toplic in temu delu ptujskega
turizma svetlejše prihodnosti. Tako so našli
najugodnejšo možnost v naslonitvi na Turi-
stično podjetje Pohorje, ki bo toplice poveza-
lo v celovito obmejno, smučarsko, letališko
in topliško turistično ponudbo. Odločitev o
tem bo padla na referendumu v mesecu ma-
j"-
Sicer pa v sleherni temeljni organizaciji
kmetijskega kombinata izdelujejo izračune in
preučujejo možnosti nadaljnih investicij.
Vsak dinar, vložen v razvoj morajo pred tem
trikrat obrniti. Težave so velike, s krediti si ni
mogoče pomagati, saj so obresti za investicij-
ske kredite nad 50 odstotne.
Brez investicij pa spet ne gre, predvsem ne
v kmetijstvu. Tako je nujna obnova prek sto
hektarov vinogradov in nad 30 hektarov sad-
nih plantaž. Na obnovo čaka 20 hektarov
hmeljišč.
V gr inji sta dva namakalna sistema na
470 hektarih v Sobetincih in Ravnem polju.
Cena ureditve namakalnega sistema na enem
hektarju je izredno visoka, kljub nepovra-
tnim družbenim sredstvom za sovlaganje.
Namakanje pa je nuja in do leta 1990 naj bi
voda iz cevi pospeševala rast poljščin in hme-
lja že na tisoč osemsto hektarih.
Nujne so tudi vzporedne investicije. Bliža
se dokončna ureditev Šturmovca, gre za ob-
sežen melioracijski načrt. Velika bo tudi inve-
sticija v posodobitev in razširitev mlekarne.
Ta je sedaj ozko grlo in ovira nemoteni rasti
prireje mleka. Do leta 1990 mora biti sposob-
na sprejeti skoraj 25 milijonov litrov mleka.
Najprej gre za posodobitev in razširitev ob-
stoječe proizvodnje, nato pa za uvedbo nove-
ga proizvodnega programa.
Tako se tudi v kmetijskem kombinatu Ptuj
pričenja bitka za uresničitev načrtovanega.
Srednjeročno obdobje se je pravkar pričelo.
Že vrabci čivkajo o ponovni krivici, ki jo de-
lamo kmetijstvu z brezglavim navijanjem cen
na eni in zaviranjem na drugi strani. Kmetij-
stvo je na udaru in vse težje premaguje viso-
ke stroške in še ohranja doseženi nivo v pri-
delavi hrane. Bo še vzdržalo toliko časa, da
bo spoznanje iz besed našlo pot v prakso?
Ne smemo pomisliti na to, da ne bi!
J. Bračič
POZDRAV KONGRESU
S prireditve Pozdrav 10. kongresu ZKS v Srednješolskem centru, (foto
M. Ozmec)
V torek, 15. aprila, so učenci
Srednješolskega centra Dušan
Kvedra Ptuj pripravili prireditev
v počastitev 10. kongresa Zveze
komunistov Slovenije, ki se je
pričel danes v Ljubljani. Na pri-
reditvi v centru so v Zvezo ko-
munistov sprejeli pet učencev te
vzgojno izobraževalne ustanove,
zatem pa je pevski zbor pod vod-
stvom Darje Koter izvedel kul-
turni program.
Potem je bila v organizacije
koordinacijske konference Zveze
socialistične mladine centra
okrogla miza o problematiki
usmerjenega izobraževanja, na
kateri so sodelovali tudi delegati
za 10. kongres ZK Slovenije. Go-
vorili so o vključevanju mladih v
izobraževanje, o problemih vpisa
in ustvarjalnosti mladih ter o
spremembah učnih načrtov.
N.D.
Proaramsko volilna konferenca borcev NOV
Na nedavni programsko volilni konferenci smo
člani ZZB NOV pregledali dosežene uspehe in
sprejeli program alctivnosti za naslednje oodobje.
Iz predsednikovega poročila je bilo jasno razbrati,
da smo bili borci alctivno vključeni na vseh po-
dročjih družbenega življenja v KS, kakor tudi v
občini. Vsi, ki smo še sposobni za aktivno delo,
smo aktivno sodelovali v delu delegacij, KS in
ostalih družbenih organizacijah. Organizacija šteje
58 članov. Kljub temu, da jih je v preteklenri ob-
dobju 5 preminilo, se število ni zmanjšalo, saj se v
dom upokojencev priseljujejo vedno novi.
Poleg družbene aktivnosti je organizacija posve-
čala skrb za stanovanja in zdravstveno stanje bor-
cev. Po temeljiti razpravi so bile dane smernice za
nadaljno aktivnost naše organizacije. Večina je po-
novno vkliučena v delegacije in zbore SO Ptuj,
predkongresne aktivnosti, delo z mladimi, skrb za
soborce — predvsem za starejše in bolne; skrb za
prenašanje tradicij NOB na mlade; sodelovanje
pri pohodu v Mostje, proslave pomembnih prazni-
kov v teku leta in drugo.
Še posebej smo se zavzeli za trenutno akcijo —
čisti in zeleni Ptuj.
Izvoljeno je bilo tudi novo vodstvo, na čelu ka-
terega bo še naprej Jože Skerlovnik.
Za pohod v Mostje je organizacija poskrbela
poseben avtobus, ki bo odpeljal 26. apnia ob 11.
uri izpred doma upokojencev.	m. g.
V TOREK SLOVESNO NA ŽELEZNIŠKI
POSTAJI V PTUJU
. Ptujski železničarji so delovno
m slovesno proslavili svoj praz-
nik — 15. april. Zbrali so se v to-
rek popoldan na železniški po-
staji ter skupno s slavnostnim
govornikom Stankom Debelja-
kom, predsednikom občinskega
sveta ZSS Ptuj, obudili spomin
na revolucionarne dogodke v
preteklosti — od Zaloške ceste
pa do danes, ko železničarji sku-
Paj z ostalimi delavci bijejo boj
za stabilnost gospodarstva. Ob
^pncu je dejal: »Kljub neugod-
iini gospodarskim rezultatom v
preteklem srednjeročnem obdob-
ij posebej še v prejšnjem letu,
5a v občini Ptuj načrtujemo sme-
ejše cilje razvoja, katerih uresni-
čevanje zahteva mobilizacijo
Vseh delavcev v združenem delu,
^alje racionalno ravnanje v
skupni in splošni porabi.
V sindikatih se bomo tudi
Odločno uprli nadaljnjemu neu-
pravičenemu povečevanju cen.
moremo soglašati s tem, da
so za tako naglo rast cen vzroki
le zunanji, ne pa tudi znotraj
združenega dela ...«
K spominskim obeležjem že-
lezničarjev so položili vence, za-
tem j)a so spominsko slovesnost
zaključili s kulturnim nastopom
učencev osnovne šole Franc
Osojnik iz Ptuja in godbo na pi-
hala delavsko prosvetnega dru-
štva Svoboda Ptuj.
MG
S slovenosti na železniški postaji foto: M. Ozmec
PREDSEDSTVU 10. KONGRESA ZK SLOVENIJE
Cankarjev dom
61000 - UUBLJANA
Člani osnovne organizacije ZKS Boris ZiherI Ptuj smo da-
nes na rednem sestanku obravnavali gradivo za 13. kongres ZK
Jugoslavije povezano z dokumenti 10. kongresa ZK Slovenije in
dali nekaj^^nih pripomb in predlogov na osnutke gradiv 13.
O obeh gradivih smo razpravljali predvsem zato, da bi se v
skladu z določili in usmeritvami organizirali tako, da bi kar naj-
D9lj učinkovito uresničevali naloge Zveze komunistov. Komuni-
sti delujemo in bomo delovali v krajevni skupnosti predvsem kot
člani socialistične zveze in s tem utrjevali frontnost in širino
^ZDL kot najširšega temelja samoi^ravljanja.
Delegatom 10. kongresa ZK Slovenije želimo uspešno in
učinkovito delo pri oblikovanju vsebine dokumentov, ki bodo
naše trdno vodilo pri nadaljnjem razvoju našega političnega si-
jema socialističnega samoupravljanja pod idejnim vodstvom
2veze komunistov.
Ptuj, 14. aprila 1986
Komunisti OO ZKS Boris ZiherI
Ptuj
Izvoljeno
novo občin-
sko vodstvo
Na ponedeljkovi seji zborov
skupščine občine Ptuj, najprej so
se sestali ločeno, so izvolili pred-
sednike in podpredsednike ter
imenovali sekretarje zborov, na-
kar so opravili še druge volitve
in imenovanja.
Za predsednico družbenopoli-
tičnega zbora je bila izvoljena
Silva Gorjup in za podpredsed-
nika Stanko Meško. Za predsed-
nika zbora združenega dela so
delegati izvolili Branka Joha, za
podpredsednika Antona Piška
ter za predsednika zbora krajev-
nih skupnosti Franca Fiderška in
za podpredsednika Janka Šala-
muna.
Skupno zasedanje vseh treh
zborov je bilo ob desetih ob za-
res odlični udeležbi delegatov,
manjkalo jih je le osem. Za pred-
sednika skupščine občine Ptuj je
bil izvoljen Gorazd Žmavc, za
podpredsednika Janez Vrečer.
Za predsednika izvršnega sveta
skupščine občine Ptuj so izvolili
Jožeta Botolina in za podpred-
sednika Stanka Brodnjaka.
Za člane občinskega izvršnega
sveta so bili izvoljeni: Janez Bel-
šak, Radojka Ceh, Milan Čuček,
Janez Drevenšek, Anton Ilec, Li-
zika Vidovič in Dragica Voda.
Za tem so izvolili še predsednike
in namestnike predsednikov po-
sameznih komitejev, imenovali
tajnico skupščine občine Ptuj
Marico Fajt ter predstojnike in
namestnike predstojnikov uprav-
nih organov skupščine občine
Ptuj. Delegati vseh treh zborov
so izvolili tudi predsednike in
člane stalnih komisij ter obliko-
vali druga telesa skupščine —
kot so svet, za ljudsko obrambo
in družbeno samozaščito, za pre-
ventivo in vzgojo v cestnem pro-
metu ter skupino delegatov za
delegiranje delegatov v Svet
skupnosti podravskih občin.
Imenovali so tudi pooblaščene
predstavnike občinske skupščine
za sklepanje zakonskih zvez in
družbenega pravobranilca samo-
upravljanja občin Ptuj in Ormož.
Na prvi skupni seji skupščine
občine Ptuj, ki jo je vodil novi
predsednik Gorazd Žmavc, so
opravili še glasovanje za pred-
sednika in člane predsedstva SR
Slovenije. Izvoljeni so bili Fran-
ce Popit, Alojz Briški, Ivo Fa-
binc, Majda Gaspari, Boris Ma-
jer, Andrej Marine in Janez Sta-
novnik. Poleg tega so izvolili še
delegate za zvezni zbor skupšči-
ne SFRJ in skupino delegatov za
delegiranje delegatov v zbor ob-
čin skupščine SR Slovenije.
mš
Seminar za najodgovornejše
sindikalne delavce
v veliki dvorani hotela Petovio se bodo konec tedna — 18. in 19.
aprila — zbrali predsedniki osnovnih organizacij sindikata in konfe-
renc osnovnih organizacij Zveze sindikatov ter sprejeli akcijski dogo-
vor za bodoče delovanje. Dvodnevni seminar sodi v program rednega
izobraževanja za sindikalne delavce, ki ga vsako leto na novo pripra-
vlja občinski svet ZSS občine Ptuj. Tokrat sicer z zamudo, saj je veči-
na predsednikov izvoljena na novo in jim je tako izobraževanje še ka-
ko potrebno.
Poudarek bo na metodah in oblikah dela v osnovnih organizaci-
jah.	MG
OBČINSKI KOMITE ZKS PTUJ
Programske usmeritve
in aktivnosti
v torek, 15. aprila popoldne (po proslavi in okrogli mizi v SSC
Ptuj) se je v dvorani na magistratu sestal na drugi redni seji Občinski
komite ZKS Ptuj. Na seji so sodelovali tudi delegati 10. kongresa
ZKS, predsedniki tovariškega razsodišča, statutarne in nadzorne ko-
misije ter predsedniki komisij OK ZKS ftuj.
Na seji so sprejeli programske usmeritve za delo organov občin-
ske organizacije ZKS Ptuj, ki jih je v osnutku obravnavala že občin-
ska konferenca ZKS in na podlagi razprave dopolnila delovna skupi-
na. Po 10. kongresu ZKS pa bo v programske usmeritve še treba
vključiti naloge, ki bodo izhajale iz resolucije in drugih kongresnih
dokumentov, če te niso zajete že v sedanjih programskih usmeritvah.
Imenovali so tudi člane komisij pri OK ZKS ter razpravljali o predlo-
gu kandidatnih list za organe ZK Slovenije in organe ZK Jugoslavije.
Posebej so na seji potrdili dosedanjo predkongresno aktivnost in
sprejeli nadaljnjo aktivnost do 13. kongresa ZK Jugoslavije. Javna
razprava o dokumentih 13. kongresa ZKJ traja do 21. aprila, v osnov-
nih organizacijah ZKS do 19i aprila, ko morajo sporočiti občinskemu
komiteju morebitne pripombe in predloge na dokumente, to je na po-
ročilo o aktivnosti ZKJ med 12. in 13. kongresom, o spremembah in
dopolnitvah Statuta ZKJ ter temeljnih in posebnih resolucij 13. kon-
gresa ZK Jugoslavije.
Delegati 10. kongresa ZKS so na seji poročali tudi o glavni vsebi-
ni svojih razprav, ki jih pripravljajo za 10. kongres ZKS.
Včeraj, 16. aprila popoldne so delegati že odpotovali v Ljublja-
no. Želimo jim uspešno delo pri sooblikovanju vsebine 10. kongresa
ZK Slovenije.
FF
Srečanje funkcionarjev
tretjega mandata
Občinska konferenca SZDL Ptuj in Občinski svet ZSS Ptuj sta
bila sklicatelja tovariškega srečanja z nosilci najodgovornejših funkcij
v delegatskih skupščinah v tretjem mandatu. Srečanje je bilo, 11. apri-
la v delavskem domu Franca l6-ambergerja v Ptuju. Udeležili so se ga
predsedniki zborov in odborov pri zborih SO Ptuj ter predsedniki
skupščin in zborov izvajalcev in uporabnikov skupščin SIS družbenih
dejavnosti.
Uvodoma je Anton Zoreč, predsednik OK SZDL Ptuj povedal,
da je namen srečanja — pogovoriti se o dobrih in slabih izkušnjah pri
delu v tretjem delegatskem mandatu, kar vse moramo upoštevati pri
delu v četrtem mandatu.
»Če objektivno ocenimo minulo 4-letno mandatno obdobje, srio
v ptujski občini napravili veliko, čeprav ne vsega, kar smo želeli, ven-
dar so to onemogočile objektivne okolnosti • poudaril Anton Zoreč
in razčlenil uresničitev programa drugega oDcinskega samoprispevka.
Dosežen je bil viden razvoj na področju družbenih dejavnosti. Uspe-
šno smo rešili tudi zaostrene razmere, ki so nastajale v KS Lovrerc,
Trnovska vas in Videm, čeprav je ostal »grenak priokus pri tistih, ki
so se udeleževali zborov občanov v teh krajevnih skupnostih«.
Poudaril je potebo realnosti in usklajenosti planov. Pri tem je še
treba upoštevati mnenja delegatov, zlasti še v zborih uporabnikov.
Bolj je treba upoštevati tudi stališča SZDL glede oblikovanja takih
zborov uporabnikov, da bo v njem vsaka krajevna skupnost imela
svoje delegatsko mesto. Nekatere SIS so ustrezne statutarne sklepe že
sprejele, druge pa še ne. Življenje teče naprej in njegovim zakonito-
stim se moramo podrejati. Ob tem naj vsak nosilec funkcije razmisli,
»kaj bi sam storil, če bi bil na mestu tistega, ki ima nasprotno mne-
nje« je sklenil svoje misli Anton Zoreč.
Zbranim je spregovoril tudi IVO ZORČIČ, član predsedstva Re-
publiške konference SZDL Slovenije. Omenil je razvoj delegatskega
sistema, njegove učinkovitosti in v praksi tudi neučinkovitosti. »Oce-
niti moramo vse težave in slabosti, da jih bomo lahko v novem man-
datu odpravili. Vendar nihče drug kot SZDL in delegati sami tega ne
more opraviti« je poudaril Ivo Zorčič in se tudi v imenu RK SZDL
Slovenije zahvalil za uspešno delovanje.
V spomin na delo v tretjem mandatu delegatskih skupščin s.ta
predsednika Anton Zoreč in Stanko Debeljak navzočim izročila š^
Peti ptujski zbornik.
FF
Zadnja seja odbora
za drobno
gospodarstvo
v stari sestavi
v minulih štirih letih se je odbor za drobno gospodarstvo pri IS
SO Ptuj v glavnem loteval nalog iz 13. člena družbenega dogovora o
pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v Sloveniji in vseh tistih
vprašanj, ki zadevajo razvoj te dejavnosti v občini. V obdobju
1982/86 seje odbor sestal šestnajstkrat in obravnaval 87 točk dnevne-
ga reda. Tako je obravnaval informacijo o izvajanju družbenega do-
govora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Ptuj v
obdobju 1981 — 1985, analizo izvajanja družbenega dogovora v tem
obdobju, program ukrepov za pospeševanje razvoja drobnega gospo-
darstva v občini, sklep o ugotovitvi suficitamih in deficitarnih obrtnih
dejavnosti v občini Ptuj, odlok o poslovnih prostorih v občini, zakon
o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona, družbeni dogovor o
pospeševanju domače in umetne obrti v Sloveniji.
K temu pa je dodajal še sprotno problematiko pri izdajanju obr-
tnih dovoljenj, odjavah obratovalnic, pri izvajanju davčne politike,
pri dodeljevanju poslovnih prostorov in podobno. Odbor je sodeloval
tudi z odborom za gospodarjenje pri samoupravni stanovanjski skup-
nosti občine Ptuj in to pri popisu poslovnih lokalov v starem mest-
nem jedru, ki so neustrezno zasedeni.
Izvedba razstave drobnega gospodarstva v Ptuju je naloga, ki jo
odbor prenaša. To bi bila že druga tovrstna razstava v F^tuju, prva je
bila septembra 1982. leta. Odbor predlaga, da naj bi bila od 29. avgu-
sta do 5. septembra. Spremljale pa jo bodo še nekatere druge priredi-
tve oziroma aktivnosti.
Poleg tega se je odbor na seji 9. aprila seznanil z informacijo o
podaljšanju veljavnosti družbenega dogovora o pospeševanju razvoja
drobnega gospodarstva v občini Ptuj v obdobju 1981—85, davčno
problematiko in problematiko pri izdaji obrtnih dovoljenj.
MG
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
17. april 1986 -
TEDNIH
Ob dnevu
srednješolskega centra
Učenci in delavci Srednješolskega centra Dušana Kvedra Ptuj so
v sredo, 9. aprila, proslavili dan šole. Pripravili so več prireditev, naj-
bolj veseli pa so bili otvoritve nove učilnice.
Zgodovinarji, sodelavci in sorodniki so govorili o mladinskem revolucio-
narem ilegalnem delu Dušana Kvedra. Na sliki, od leve proti desni: Ivan
Potrč, Marta, Drago in Marjan Kveder.
Predstavili so novo učilnico za pouk osnovan regulacij in krmilne tehni-
ke, ki so jo zasnovali delavci centra pod vodstvom Branka Kumra. V
učilnici je šest dvojnih delovnih mest s kompletom vaj. Delovno mesto
ima vse osnovne komponente za vaje iz pnevmatike in elektrike, kot do-
datek pa še hidravliko (v razvojni fazi). Za vaje iz regulacije je predvide-
no eno delovno mesto z že vnaprej izdelanimi modeli, na katerih učen-
cem prikažejo osnovno razliko krmiljenje-regulacija in praktično upo-
rabnost.
Učenci likovnega, zgodovinsko-etnografskega in fotografskega krožka
so v avli predstavili svoje izdelke in zbirke. Poleg tega je na ogled še
razstava Ptujski profesorji — znanstveni in kulturni delavci.
Na proslavi ob obletnici rojstva Dušana Kvedra so podelili priznanja
najprizadevnejšim učencem in delavcem, zunanjim sodelavcem, delovni
organizaciji TGA Kidričevo ter Tonetu Ferencu, predsedniku skupščine
Izobraževalne skupnosti Slovenije.
V kulturnem programu se je predstavil mladinski pevski zbor centra.
Vodi ga Darja Koter.	BeseHHo: Darja Lukman
Slike: Martin Ozmec
Zanimiva gledališka predstavitev
Ptujsko gledališče je bilo ob koncu marca
prizorišče predstavitve sedmih gledaliških
skupin, ki delujejo v okviru prosvetnih dru-
štev. Za letošnje srečanje lahko rečemo, da je
bilo repertoarno precej zanimivo, saj smo vi-
deli nekaj izrazito klasičnih predstav z ljud-
sko igrsko vsebino do čisto sodobnih odrskih
stvaritev. Med prve gotovo sodi Domačija v
izvedbi igralcev z Destrnika, za katero je moč
trditi, da je bila zelo natančno izdelana in po
igralski plati celo presenetljivo dobra. To je
bilo tudi zadnje režijsko delo pokojnega Pe-
tra Malca. V to skupino bi lahko dali še igral-
ce iz Grajene, ki so se predstavili s Partljiče-
vo priredbo Jurčičevega Desetega brata. V tej
predstavi gre posebno priznanje režiserki
Mariji Vaupotič, ki je letos dokazala — kaj
lahko režiser — amater doseže s prizadev-
nostjo in trdim delom. To pa tudi dokazuje,
da so takšni teksti še zmeraj primerni za oder
in amaterske gledališke skupine, ker ne po-
stavljajo posebno velikih zahtev režiserju, ob-
činstvo pa jih vedno rado sprejme. Poleg tega
pa ima režiser možnost, da do potankosti raz-
vije svojo domišljijo, se loti novih prijemov
in oblik. Grajenska predstava je to najbolje
pokazala.
Med sodobnimi domačimi teksti so bili le-
tos kar trije:Moj ata socialistični kulak, ki je
že tako uspešnica v jugoslovanskem merilu;
prav tako besedilo Iva Brešana Slavnostna
večerja v pogrebnem podjetju ter Življenje
podeželjskih plejbojev Dušana Jovanoviča.
Nekatere skupine pa so se lotile že dobro
znanih in preverjenih vsebin kot je Zveza za
vse življenje, ki so jo igrali Hajdinčani. Ta
gledališki tekst bi kazalo malce prevetriti in
posodobiti. V ta sklop sodi tudi komedija
Hodi de bodi, ki so jo predstavili igralci iz
Lovrenca na Dravskem polju. Vendar pa so
to dela, ki dajejo velike možnosti igralcem,
da se pokažejo v vsej svoji duhovitosti in
smislu za komedijo v vseh njenih značilno-
stih.
To pa so bile tudi pomanjkljivosti predstav
na reviji, saj možnosti komičnih tekstov niso
bile dovolj izkoriščene. Scensko so predstave
še vedno preveč okrnjene, v režijskih koncep-
tih pa — kot da se bojimo veliko gibanja in
hrupa na odru, kar je pri komediji skoraj nuj.
no. Veliko več pozornosti pa bi morali reži.
serji posvečati tudi kostumom, saj je oblače-
nje zelo nedosledno in preveč površno. Sicer
pa sta scena in kostumi nekaka stalna slabost
amaterskih gledaliških skupin. Kaže, da smo
režiserje še vse premalo izobrazili tudi na
tem področju in bo temu na seminarjih po.
trebno nameniti nekaj več pozornosti.
Gledališka komisija, ki deluje pri Zvezi
kulturnih organizacij občine Ptuj, je letos
odločila, da bo področna komisija spremljala
le eno predstavo in sicer ptujsko Življenje
podeželjskih plejbojev. Kot pravijo — za
spremljanje vseh predstav ni bilo denarja, saj
je strošek za eno prek 5 tisoč dinarjev.
Naj bo koncu dodamo, da nas bosta na le-
tošnjem področnem srečanju gledaliških sku-
pin zastopali obe ptujski predstavi — Življe-
nje podeželjskih plejbojev in Ljubezen v
podzemeljski železnici v režiji Branke Beze-
ijak-Glazer. Zanju je komisija menila, da
imata dovolj kvalitet za širšo predstavitev, za-
to jima želimo tudi veliko uspeha.
mš
PESNIK NA VIUČARJU
MARJAN KOKOL, 34-letni
delavec v tozdu TAP, delo viliča-
rista v skladišču rad opravlja.
Pravi, da mu ni nikoli dolgčas,
saj se pri delu srečuje z mnogimi
ljudmi. Najlepši pa je, kot pravi,
občutek, da so s sodelavci res
pravi delovni tovariši in se dobro
razumejo. Že šestnajsto leto je
zaposlen v tej delovni organiza-
ciji, kjer je naredil tudi tečaj za
skladiščnika in viličarista. Z za-
nimanjem spremlja razvoj »svoje
tovarne«, njene težave, padce in
vzpone, se veseli delovnih uspe-
hov in če le more tudi sam pri-
speva k boljšim delovnim rezul-
tatom. Marjan se ne vključuje v
samoupravno življenje v delov-
nem, niti v življenjskem okolju.
Sam meni, da je preveč tih in mu
prava beseda včasih kar ne gre iz
ust. Zato pa takrat navadno poi-
šče kos papirja in prične pisati.
Pesmi. Take čisto preproste, o
delu ne kmetiji, trgatvi, o pomla-
di, maju, mladosti... To je Mar-
jan preživel pri rejniških druži-
nah, kjer je veliko delal in se v
hišah brez prave ljubezni za nje-
ga naučil molčati. Že takrat je
veliko bral, danes najraje sega
po zgodovinskih in potopisnih
knjigah. Tudi sam je že obiskal
nekaj tujih dežel, še vedno pa ne-
deljske popoldneve najraje pre-
živi v gozdovih, kjer nabira gobe
in zdravilna zelišča. Včasih, ko je
sam in ima čas, poskuša na takih
potepanjih naravo preslikati na
papir. Rad bi drevesa, potočke,
vse tisto raznobarvno rastlinje
pokazal tudi drugim. Tako kot
pri pesmih, pri ustvarjanju le-teh
mu veliko svetujejo sodelavci v
uredništvu biltena »V Agisu« tu-
di pri slikanju še velikokrat ne
zna izraziti tistega kar čuti in vi-
di. Besede, črte in barve nekako
nočejo na dan. Morda je to še
vedno odsev prehitro ugaslega
otroštva.
Z ženo sta pred leti posvojila
deklico. Danes tretješolka Erika
že poskuša igrati na kitaro. Mar-
jan, ki ob večerih, najraje pa v
času trgatve, ko se ljudje radi po-
vesele, z veseljem zaigra na har-
moniko, bi rad, da bi tudi hčerka
vzljubila glasbo. Živijo na kmeti-
ji v Levanjcih, pri ženinem oče-
tu. Sicer majhna kmetija jim ob
Marjanovi plači, okrog 50000 di-
narjev, omogoča, da kar lepo ži-
vijo. Tudi, ko spregovoriva o de-
narju in osebnem dohodku, se ne
pritožuje. Pravi, da bi bilo lepo,
če bi zaslužil kaj več. In takoj do-
da, da je v tem delovnem okolju
spoznal ljudi, ki ga razumejo, ki
vedo, da bi rad pisal in tako po-
kazal tudi na svoj notranji jaz.
Tako so mu že dvakrat omogoči-
li, da se je udeležil srečanja pes-
nikov-začetnikov, nekaj pesmi je
objavil v Tedniku, pa v glasil »V
Agisu«.
V modrem delovnem plašču,
tih pa vendar že na pogled tudi
malce nemiren Marjan Kokol, se
kot delavec pri svojem delu ne
razlikuje od večine, vendar po-
skuša v življenju narediti še ne-
kaj več. Bo pesem, ki bo morda
nekoč privrela iz njega in ne bo
potrebna nobenih popravkov, tu-
di zmaga njegovih sodelavcev,
tovarišev?
SLAVICA Pičerko
Marjan Kokol (foto M. Ozmec)
VRT V TEM ČASU
Letošnja zima v primerjavi z
lansko ni bila ravno prehuda, je
pa bila dolga z obilno snežno
odejo. Pretekla zima je zapustila
rastlinje v ugodnem prezimelem
stanju, sneg, ki je izredno počasi
kopnel, pa je dobro napojil zem-
ljo, tako da je tudi založenost z
vlago primerna, kar posebej še
velja za zemljo, ki je bila globo-
ko obdelana že v jeseni ali pozi-
mi.
Pomlad, ki je nastala takore-
koč na preskok, pa nas sedaj sili
k spomladanskim opravilom, saj
so nekatera med njimi na vrtu že
v zaostanku. Če smo se na spo-
mladanska opravila na vrtu pri-
pravili pozimi s pripravo ustrez-
nega setvenega načrta in oskrbeli
s potrebnim reprodukcijskim
materialom kot so semena, gnoji-
la, škropiva, potem sedaj na vrtu
ne bi smeli imeti težav s pravo-
časnostjo opravil.
Letošnjim spomladanskim
opravilom na vrtu pa pristopamo
še z dodatno obveznostjo, saj se
vsak vrtnik in kot krajan z uredit-
vijo svojega vrta in okolice vklju-
čuje v akcijo »Cisti in zele-
ni PTUJ«, ki jo izvajamo v po-
častitev 100-letnice Turističnega
društva Ptuj. Čiščenje vrta in
okolice mora biti že opravljeno,
kot smo o tem v nasvetih opozo-
rili že pred mesecem dni, za
optavila v tem času na vrtu pa
namenjamo nekaj nasvetov o se-
tvi, sajenju, varstvu rastlin in ne-
gi rastlinja na vrtu.
v zelenjadnem vrtu
sadimo v že jeseni pripravljeno
globoko prelopatano in s hlev-
skim gnojem zagnojeno zemljo
nakaljen semenski krompir v
medvrstne razdalje 60 cm, v vrsti
30 cm ter 5 do 6 cm globine. Go-
steje ne sadimo, ker bi razvil si-
cer bujno zelenje, gomoljev pa
bo malo. Na prosto že lahko sa-
dimo kapusnice kot so zelje, cve-
tačo in ohrovt, ker te sadike, če
so dovolj utrjene, tudi prenesejo
manjši mraz. Sadimo jagode,
vmesna prazna mesta dokler se
jagode ne razrastjo pa popolno-
ma s sadikami glavnate solate ali
pa posejemo redkvice. Za redkvi-
ce velja upoštevati, da se v rasti
ne smejo ustaviti, ker bi sicer ole-
senele in imele pekoč okus, zato
jih po potrebi zalivamo in do-
gnojujemo z dušičnimi gnojili.
Grah je že toliko razvit, da mu
moramo nuditi oporo in ga rahlo
osipamo. V 6 do 8 cm velike
cvetlične lončke, napolnjene z
zemljo kompostnico s primesjo
šote, potaknemo po 3 semena
kumar. V zaprtem svetlem pro-
storu pri 10 do 12° C se bodo ob
hranilnih zalivkih razvile močne
sadike za sajenje na prosto.
V SADNEM VRTU končuje-
mo z rezjo sadnega drevja, saj je
tako pozna rez pri peškarjih že
lahko škodljiva, koščičarji pa po-
zno rez še kar dobro prenašajo.
Ko se na brstih pojavijo zeleni
vršički, je pravi čas za predspo-
mladansko škropljenje sadnega
drevja in brajd z 0,5 % folidol
oljem ali 1,5% oleodiazinonom.
Škropivi delujeta proti kaparju,
jabolčnemu cvetožerju, listnim
ušem, pršicam in drugim prezi-
mujočim insektom na sadnem
drevju. Koncem aprila ali začet-
kom maja, ko bo na to opozorila
prognostična služba za varstvo
rastlin (po javnih informativnih
sredstvih), moramo izvesti spo-
mladansko škropljenje tistih vrst
in sort sadja, ki je občutljivo na
škrlup in plesen. Uporabljali bo-
mo v te namene fungicide kot
bodo priporočeni, če pa pričaku-
jemo napad jabolčnega cvetožer-
ja, pa škropivu dodamo še ustre-
zni insekticid kot je to 0,1 % acte-
lic ali 0,2% lebaycid ali 0,15%
dipterex.
Ko govorimo o zdravem oko-
lju in si tega tudi želimo, je upo-
raba pesticidov, zlasti še strupe-
nih insekticidov »nujno zlo«, saj
je zdravstveno stanje sadnega
drevja ter sploh količina in kako-
vost pridelka odvisno le od učin-
kovite zaščite prav v tej fazi raz-
voja sadnih rastlin. Sicer pa bo-
mo v vegetaciji med letom upo-
rabljali le najnujnejše varstvene
ukrepe proti boleznim in škod-
ljivcem in to s čim manj strupe-
nimi, kot za človeka tako za rast-
line, kemičnimi sredstvi.
V OKRASNEM VRTU, če še
nismo potem nemudoma z ostri-
mi grabljami prečešemo travišče
in ga pognojimo z NPK. Sicer pa
bo za nekaj dni že nared prva ko-
šnja. Če se nam bohotijo po travi
širokolistni pleveli, jih uničujmo
mehanično s pletvijo ali podre-
zovanjem. Herbicidov t. j. škro-
piv proti plevelom v travi ni pri-
poročljivo uporabljati, ker bomo
na drugih vrtnih rastlinah nare-
dili mnogo več škode kot pa jo
povzročajo nadležni pleveli. Če
trato obnavljamo, je sedaj pravi
čas za setev trave. To je zahtevno
opravilo pri čemer velja opozori-
ti na enakomerno gostoto setve,
da ne bo kasneje v travišču praz-
nih let, v katerih se bo bohotil
plevel. Posejano travišče redno
toda rahlo zalivamo, pred tem pa
smo seme pokrili s presejano
kompostnico, ki smo jo povalja-
li, da smo seme stisnili zaradi
boljše kalitve.
Sedaj je tudi čas za saditev ži-
vih mej ter drugih okrasnih rast-
lin, zlasti drevnin. S sajenjem ob-
čutljivejših sadik cvetic na pro-
sto pa počakamo, da preneha ne-
varnost spomladanskih slan.
Zavzemimo se in postorimo v
vrtu in našem okolju vse, da bo
Ptuj resnično ČIST IN ZELEN,
saj bo kot takšen v korist in po-
nos nam samim, pa vabljiv in
prijeten vsakemu gostu, ki ga bo
obiskal.
Miran Glušič, ing. agr-
KOVINARJI BODO
TEKMOVALI MAJA
Občinsko tekmovanje kovinarjev občine Ptuj bo predvidoma 9.
maja in bo potekalo v sedmih tekmovalnih disciplinah. Doslej se jc
prijavilo 56 tekmovalcev, čakajo še na delavce pri obrtnikih. Tekmo-
vanje bo v dveh delih: teoretičnem in praktičnem.
Organizacijski odbor bo na seji, ki bo predvidoma v tem tednu,
dorekel gradivo za teoretični del tekmovanja, ki bo v Srednješolsken]
centru. Tudi letos bodo tekmovalci praktični del tekmovanja opravil'
v TGA Kidričevo, Agisu, Olgi Meglič in Gorenju — tozd Poslovna
oprema.	.
mo
f EDNIK - 17- april 1986
SESTAVKI IN KOMENTARJI — 5
»Moje slikarstvo sem jaz...«
Razveselila sem se, ko mi je urednik naročil, da naj pripravim po-
govor z akademskim slikarjem Dušanom Kirbišem. Prvič zato, ker mi
njegove slike ugajajo, drugič zato, ker sva skupaj gulila šolske klopi v
^Dovni in srednji šoli. Dušana sem se spominjala kot vase zaprtega, ne-
prestano razmišljujočega človeka, z risarskim blokom pod pazduho. Kar
pekaj sošolk in sošolcev je bilo, ki so se podajali v boj s prazno polo ri-
^rskega papirja, samo Dušan je izbral poklic svobodnega umetnika —
gkademskega slikarja.
»Lepi so občutki, ko se v do-
niačem kraju prvič predstavljaš s
samostojno razstavo,« je dejal,
sva začela pogovor. »Sreču-
jem stare znance, ljudi, ki jih že
nekaj let nisem videl. Z nekateri-
nii se nisem srečal že od osnovne
5ole ali gimnazije in vendar se mi
2di, da smo takoj našli stik. To je
okolje, ki stin^ilira vsak moj ne-
kdanji korak. Okolje in ljudje. V
zavest se vračajo vsi tisti momen-
ti, ki so se mogoče izgubili v pod-
zavesti. Tisti momenti, iz katerih
črpam nove momente za delo.«
Beseda je dala besedo, o kak-
šni zaprtosti vase ni bilo govora,
misli so se prepletale in izpodri-
vale komaj izgovorjeno besedo,
vprašanje. Razstava, ki je bila na
ogled do današnjega dne, precej
odstopa od poprečja, ki smo ga
vajeni v Razstavnem paviljonu
Dušana Kvedra. Reakcije nanjo
so bile različne. Tisti, ki sledijo
likovnemu dogajanju v domovini
in tujini so zlahka opazili, da je
Kirbiš v svetovnem toku likovne-
ga dogajanja. Živi in dela v Lju-
bljani, ki je naš center, pa vendar
ni lahko držati koraka z dogaja-
njem na tujem, posebno ob da-
našnji draginji in padajoči vred-
nosti dinarja.
»Ljubljana ni samo admini-
strativni, temveč tudi kulturni
center naše republike. Kot taka
mora komunicirati z ostalimi
centri ali mesti v domovini in tu-
jini. Zelo močne vezi ima s kul-
turnimi centri v domovini, ki se
vse bolj odpirajo v svet.
Mislim, daje vsaka komunika-
cija odvisna samo od človeka sa-
mega, od njegove želje, potrebe.
Nobenih principov ni, po katerih
bi lahko ugotavljali, na kakšen
način sodelujem s svetom. To je
enostavno interes, potreba. Ver-
jetno imamo slikarji drugačno
hierarhijo stvari, ki so pomemb-
ne v življenju. Na prvo mesto da-
jemo slikarstvo — enačimo ga z
življenjem. Vse, kar je vezano
nanj — atelje, material, stroko-
vna literatura, potovanja — je na
prvem mestu. Sele nato pride na
vrsto kaj drugega — ne vem,
morda družina, materialne do-
brine, vse, kar je ljudem, ki se
drugače vsak dan spopadajo z ži-
vljenjem, bolj pomembno kot
nam.«
Kaj vpliva nate ko ustvarjaš —
so to zavestni ali podzavestni mi-
selni tokovi, so to asociacije na
dogajanja v preteklosti, sedanjo-
sti, prihodnosti?
»Katera so počela mojega sli-
karstva ...? Težko je odgovoriti.
V bistvu je tako — moje slikar-
stvo sem jaz in jaz sem moje sli-
karstvo. Tu so popolnoma po-
vratne vezi in trudim se, da bi to
bilo tako kot sem povedal.
Verjetno pa so določeni mo-
menti, ki vplivajo na to, da je to
kar slikam takšno kot je. Tu so
ene fantazmatične krajine, ki se
pojavljajo in tudi ponavljajo v
nekaterih delih in ustvarjajo
princip določenega razpoloženja
v sliki, ki je verjetno osnova za
nadaljnje ikonografsko razčle-
njevanje.
Seveda sliKarstvo ni izum no-
benega posameznika, gotovo je
to kopičenje civilizacijske izkuš-
nje, obogateno z zasebno mitolo-
gijo kot pobudo za komunikacijo
s svetom in s samim sabo.«
Je težko vzpostaviti komunika-
cijo prek platna, barve in čopi-
ča?
»Ne, mislim, da je bistveno
vprašanje ali je sploh pomembno
vzpostavljati to komunikacijsko
vez. Vsak gleda na to drugače.
Slikar je pred platnom vedno
sam in se pogovarja sam s se-
boj.«
Kaj pa pričakovani odziv? Za
vsakim delom stoji pričakovani
odziv, vzpostavitev neke komu-
nikacije katere posledica je odziv
— pa naj bo pozitiven ali negati-
ven.
»Seveda. V bistvu pa je člo-
vek, ki dela in postavlja sebi bolj
ali manj radikalne zahteve, bolj
ali manj sam. Vsaka spodbuda je
lahko motivacija za drugačno,
boljše ali slabše delo. Slikarstvo
ni noben privilegij, važno je, da
je človek zadovoljen z delom, ki
ga opravlja.«
Čeprav je za tabo že mnogo let
napornega dela, bi vendar lahko
rekla, da si še na začetku svoje
ustvarjalne poti. Kakšna so tvoja
prizadevanja, smernice, cilji?
»Vesel sem, ker ugotavljaš, da
sem na začetku poti. Všeč mi je,
če mi kdo reče, da bom se nekaj
časa delal. Ta trenutek se mi zdi
zelo pomembno in mislim, da je
to spoznanje, pri katerem bom
ostal do konca, poglobiti se v se-
be, ugotoviti, kaj je tisto, kar je
bistveno zame. Ugotoviti tisto,
čemur rečejo v angleških deželah
»subject matter«.
Pomeni, da delo, ki te čaka, ni
niti iiajmanj enostavno. Kajti,
kopati po svoji notranjosti, mi-
slih, željah in občutkih je sila ne-
hvaležna zadeva.
»Ja, verjetno ...«, odgovori
po nekaj trenutkih razmišljanja.
Zanimivo je, da so Kirbiševe sli-
ke zelo velikega formata. To si-
cer ni novost, vendar se vse več
slikarjev odloča za veliki format.
Kirbiš meni, da je razlika med
majhnim in velikim formatom v
naslednjem:
»Majhen format je v bistvu
adaptacija. Človek je, biološko
gledano, velik okrog meter osem-
deset in tej velikosti odgovarja
ustrezen format vidnega polja
pri normalni razdalji štirih, petih
metrov. Zdi se mi, da je tudi ge-
stualni faktor tisti, ki vpliva na
povečanost formatov v delu ne-
katerih slikarjev. Marsikdo, ki
želi radikalizirati svojo ekspresi-
jo, pri svojem delu ne želi upora-
bljati samo sklepe prstov in za-
pestja, temveč tudi komolca in
ramena. Da ne govorim o tem,
da je moč tudi kolena aktivno
uporabljati pri delu — s počepa-
njem, privzdigovanjem.
Fiziologija je torej en vidik po-
trebe za večjim formatom. Drugi
je intenziteta količine podatkov,
ki bazirajo ponavadi na barvi.
To je sprostilo slikarstvo barvne-
ga polja v šestdesetih in sedem-
desetih letih, to znova povdari
nova podoba in nove tendence v
slikarstvu tega časa — grafiti,
novi geometrizmi itd. Gre za
kvantitativno večji naboj, ki seva
iz slike.
Vse, kar človeka obdaja, je
omejeno na konvencionalne me-
re, ki jih lahko obvladuje. Svet
okrog njega je neizmeren in slika
bi želel biti neizmerne — pa žal
zaradi tehnologije to ne more bi-
ti.«
Misli Dušana Kirbiša, ki je
član Trajne delovne skupnosti
samostojnih umetnikov Equrna,
pa niso spletene le okrog tega, o
čemer je tekel pogovor. Kot vsak
slikar mora tudi on nenehno raz-
mišljati o materialni plati življe-
nja. Svojega ateljeja nima, zanj
je namenil eno od sob v najetem
stanovanju. Pravega materiala za
slikanje pri nas ni moč kupiti,
strokovna literatura — uvožena,
prav tako kot barve — je draga.
Biti moraš izredno iznajdljiv, da
premagaš vse banalne ovire, ki
stoje med belim platnom in idejo
v'slikarjevi glavi.
V Ptuju se Kirbiš ni predstavil
z grafiko, ki ji je resnično naklo-
njen in jo je tudi študiral po di-
plomi. Zaupal je, da dela litogra-
fijo, tiska v klasični tehniki iz
kamna, kar je vedno večja red-
kost v svetu, ki se podreja novim
tehnikam. Sicer pa bo priložnosti
za razstavo grafik gotovo še do-
volj, le primeren prostor bo treba
najti. In takrat se morda ponudi
priložnost za pogovor o grafiki,
o nadaljnjih študijskih in ži-
vljenjskih namerah Dušana Kir-
biša in še o čem. Dva dni in v
treh delih je pravzaprav nastajal
ta pogovor. Mnogo povedanega
je ostalo v beležki, marsikaj v
spominu, nekaj misli so ujeli zi-
dovi starega Ptuja, nekaj se jih je
razredčilo v prijetno hladnem or-
moškem Šiponu v zavetju resta-
vracije Ribič. Pa nič zato, misli
tonejo v pozabo, ljudje in njiho-
va dela pa ostajajo!
Nevenka Dobljekar
Dušan Kirbiš	(foto Ciani)
Alojzij Remec — ob
stoletnici rojstva
(1886-1986)
10. aprila je minilo sto let, od-
kar se je v Trstu rodil Alojzij Re-
mec, slovenski dramatik, pripo-
vednik in pesnik, ki je velik del
svojega življenja preživel v na-
šem Ptuju kot odvetnik in bil več
let tja do 1941 ptujski župan.
Med drugo svetovno vojno ga je
nemški okupator izgnal v Srbijo
(Vrnjačka Banja), po osvoboditvi
pa se je vrnil v Ruj in tu umrl 21.
novembra 1952.
Največ je ustvaril kot drama-
tik (v letih po prvi vojni: Učitelji-
ca Pavla, Kirke, Užitkarji, Mag-
da .. . Volkodlaki in Talci v Kra-
Ijevu po drugi in še Miklavžkove
vragolije za otroke). Njegove
igre je uprizarjala zlasti maribor-
ska Drama, igrali so ga tudi v
Ptuju, radi so ga sprejemali na
podeželskih odrih.
Kot pripovednik je napisal
zlasti zgodovinski roman Veliki
punt in povest Opustošena braj-
da, ki se dogaja v Ptuju na pragu
druge svetovne vojne (dokončati
je ni več utegnil).
Kot pesnik je ustvaril vrsto pe-
smi pod vplivom slovenske mo-
derne, vojni čas pa ga je približal
ekspresionizmu. Med pesmimi je
posebno znana (in tudi uglasbe-
na) in Ptujčanom domača Zdra-
vica haloški kapljici (V spomin-
sko knjigo Vinarske zadruge v
Ptuju).
Ob njegovi smrti je Gledališki
list Okrajnega gledališča v Ptuju
(sezona 1954/55, št. 4, na straneh
53 — 59) prinesel obsežnejši čla-
nek o Remčevem življenju in de-
lu, z odlomki iz njegove avtobio-
grafske proze: v Detinstvu in pe-
smijo: Zadnja roža (napisana v
Ptuju, jeseni 1952, nekaj pred
smrtjo), njegovo življenje in delo
pa še čaka na podrobno raziska-
vo in oceno (za nas bi bil poseb-
no zanimiv čas, ki ga je kot
ustvarjalec, odvetnik in javni de-
lavec preživel v Ptuju).
Njegov grob je ostal na dan
stoletnice rojstva prazen, zato
naj tu, na koncu tega skromnega
spomina, ponatisnemo že ome-
njeno pesem:
ZADNJA ROŽA
Zdaj trgam se od tebe, o dekle,
in moje zlato sonce je umrlo,
vse pozno cvetje v srcu se zaprlo,
vse zvezde v brezno utonile teme.
Zgrmelo vse je zdaj mi v prazen
nič. .
Ostala mi samota je jesenska,
odkar razkrila si se le kot ženska
in ne kot sladki, ljubljeni deklič.
O, da! Le slepi pevec kakor jaz,
steguje roke k zvezdi nedosežni
in verno sanja o ljubezni nežni,
dokler ne vrže v grob ga kruti čas.
I. Arhar
Ptuj, jeseni 1952
Sneg prekinil akcijo čiščenja
Do petka, 11. aprila, so udeleženci akcije Čisti in zeleni Ptuj
zbrali 231 kubikov različnih odpadkov, s katerimi so napolniU 31 ke-
sonov in več deset traktorskih prikplic (Skupaj 105 kubikov). Štab ak-
cije, ki ga vodi Zvonka Kneževič, ie ugotovil, da akcija potf^ka uspe-
šno povsod tam, kjer se šolam priključujejo tudi občani, Siw. ostaja
pri čiščenju javnih zelenih površin.
V	akcijo se bodo vključila tudi nekatera društva in sicer Ribiška
družina. Zveza lovskih družin, planinci in vojaki ter starešine ptujske
vojašnice in VGP Maribor—TOZD Vodnogospodarska enota Drava
Ptuj. Grajski hrib bodo 15. aprila čistili planinci in vojaki.
V	soboto, 12. aprila, so cfelavci temeljne organizacije Komunalni
servisi postavili prve kesone tudi v KS Jože Potrč. Snegie za nekaj ča-
sa prekinil načrtovane aktivnosti tudi v ostalih krajevnih skupnostih s
tem, da se bo akcija za nekaj dni podaljšala.
Za nadaljnji potek akcije je zelo pomembno, da jo vključimo v
letne plane krajevnih skupnosti. Zdaj je tako. da je štab tisti, ki
usmerja in nastavlja akpijo in to brez predhodnih »spiskov« želja, če-
prav gradi na podlagi izkušenj prejšnjih akcij.
Inšpektorji in ostali člani štaba, ki hodijo po terenu, vedno znova
odkrivajo površine, ki so potrebne očiščevalnih akcij. Takšna je na
§rimer Vičavska pot, dalje področje ob jezeru, nabrezina ob Grajeni,
tudenčnica in druge.
MG
ČETRTI TURISTIČNI TEDEN OBČINE PTUJ
ZA VSAKOGAR NEKAJ
Program letošnjega četrtega turističnega tedna, ki ga pripravljajo Turisti-
čno društvo Ptuj, občinski odbor sindikata delavcev gostinstva in turizma obči-
ne Ptuj in temeljna organizacija Gostinstvo Haloški biser Ptuj skupaj z ostalimi
nosilci turistične ponudbe v občini, je takorekoč izdelan. Pripravljalni odbor je
na seji 10. aprila v glavnem razpravljal o prireditvah, ki bodo od 26. do 31. maja
in o pripravi Biltena.
Pomembno je, da se bo vsak dan nekaj dogajalo, vsaka prireditev je hkrati
predstavitev določene turistične danosti občine. Zvrstile se bodo kulturne, go-
stinske, športne in druge prireditve, vse pa so posvečene stoletnici turističnega
društva.
MG
Šola v naravi
OS Olga Meglič Ptuj je tudi v
tem letu organizirala zimsko šolo
v naravi za učence petih razre-
dov.
Bilo je lepo sončno jutro 17.
''larca, ko se je 50 učencev v
spremstvu staršev in učiteljev
zbralo pred šolo. Avtobus nas je
popeljal proti Pohorju, v dom
Miloša Zidanška. Prva skrb otro-
kom je bila, kako bodo spali.
^sem željam res nismo mogli
l^streči, pa se je kar dobro uredi-
'o- Učenci so postali še boljši to-
l^^riši in zadovoljni so se potem,
ko smo jih razporedili po sobah,
zbrali v jedilnici. Hitro smo se
'^azajtrkovali in že se je začel iz-
polnjevati umik, ki je bil kar ob-
sežen, tako da smo po dveh dneh
b'H že vsi skupaj prccej utrujeni.
J^aš delovni dan je potekal
Približno takole: po zajtrku smo
sc odpravili v smučarski opremi
ptibližnc 3<'- m oddaljeno
Postajo. Lokalni avtobuS nas je
°^Peljal na .reiv ": so delo
prevzeli učitelji smučanja. Učen-
ce smo razdelili v štiri skupine,
od začetnikov, do dobrih smu-
čarjev. Tovarišica Tatjana Sirec,
tovariši Ljubo Gaiser, Mirko
Vaupotič in Franjo Rozman so
vestno, z vso odgovornostjo
opravljali svoje delo. Ob 12. uri
smo se z avtobusom vrnili v dom
na kosilo. Takoj po kosilu smo
se zopet odpravili na smučišče.
Po treh urah smučanja smo se vr-
nili na večerjo. Pred ali po večer-
ji smo imeli pouk. Nato so sledi-
le družabne igre, ples in zabava.
Približno ob 21. uri so legli k po-
čitku.
Tretji dan smo dopoldan osta-
li v domu. Imeli smo pouk, po-
poldne smo zopet smučali, zve-
čer pa smo imeli učni sprehod
do hotela Belevue.
vreme nam je bilo izredno na-
klonjeno in smučanje po pohor-
skih strminah, obsijanih s son-
cem, je bilo pravi užitek. Naj
smo bili še tako utrujeni, ob mi-
slih, da si bomo poleg smučar-
skih užitkov nabrali še nekaj le-
pe barve, je bilo vse pozabljeno.
Učenci v skupinah so izredno le-
po napredovali, še posebej začet-
na skupina. Zadnje dneve smo
že vsi smučali po zahtevnejši
progi in otrokom je iz obrazov
žarela sreča, še posebno tistim,
ki so bili prvi dan še precej ne-
rodni, po vlečnici pa se še nikoli
niso peljali.
Predzaanji dan smo izvedli
;kmc-vanje v veleslalomu. Žal
pa nam vreme ni bilo naklonje-
no, saj je precej snežilo. Toda
tekmovanje je kljub temu uspelo
in zvečer smo prvim petim deč-
kom in deklicam podelili diplo-
me in medalje. Vse ostale smo
pohvalili, ker so vsi pripeljali na
cilj in jih potolažili, da vsak pač
ne more zmagati.
Popoldne je še vedno snežilo,
zato smo ostali v domu in imeli
pouk. Po večerji smo proslavili
zmage v veleslalomu s petjem in
družabnimi plesi.
Zadnji dan, to je v soboto 22.
marca, smo preživeli na smuči-
šču kar pet ur, da bi nadoknadili
zamujeno in pokazali ter utrdili
vse, kar smo se naučili. V dom
smo se vrnili ob 14.30, imeli obil-
no kosilo, po kosilu pa smo zače-
li pakirati in se pripravljati za
odhod. Ob 16. uri je pripeljal iz
Ptuja avtobus in učenci so hiteli
zlagati smuči in prtljago vanj.
Čeprav so priznali, da so na Po-
h >rju preži' .'li - no^ ihnih
Kot vodja šole v naravi mo-
ram priznati, da sem bila najbolj
srečna, ker smo se vrnili domov
zdravi, skoraj brez poškodb (zad-
nji dan si je eden zlomil palec ra
roki).
Če so otroci, zdf vi, srečni
in zadovoljni, človek pozabi na
vse, pa čeprav sta odgovornost in
delo z učenci v šoli v naravi veli-
ko.
Olga Zup .C
6 - IZ NAŠIH KRAJEV
17. april 1986 - TEDNIK
Dober den! Tak, zdaj pa imamo drgoč hujdiča belega. Gnes v nede-
ljo 13. aprila gdo van toto pismo pišen, nan nebeška uprava za snežna
vprašanja drgoč sneg na zemljo vsipovle. Vuni je tak lepo vse belo kak,
da bi zima namesto pomlodi bila. Pa saj vete kak provi tisti vremenski
pregovor: Mere je pes april pa ves. .Je pa to malo nerodno: Jaz sen si že
zimske duge gate arhivira, pa sijih moren zdaj drgoč gor oblečti. Pa tudi
peč za centralno ogrevaje sma mogla z Miciko drgoč zakuriti. Smo pa že
negda pravili, da je aprilski no majski sneg gnoj za srmake. Glede na to,
da je umetni gnoj zdaj že tak drogi, bi moga fejst aprilski no majski sneg
naše njive no pošnike pobeliti. Pa kaj bi si glavo beli-li zato, saj nan itak
soma od sebe prej ali slej osivi. Rajši si zapojmo tisto pesem: Prišla bo
pomlad, ftaknil bi ga .. . pardon, — včakal bi se je rad, da bi zdrav no ve-
sel zeleni regrat jel...
Kak pa kaj komentirate toto našo spomladansko rost cen? Če bi
nan vse tak pridno raslo kak nan rosejo cene, te bi čista zagvišno gospo-
darska velesila bili. Cene nan rosejo, pufi nan rosejo, ploče no penzije
nan rosejo, trova na neobdelanih poljih nan rose, vse rose, — samo ži-
vljenjski štandart nam pada. To ovi den sen na Ptuji v eni gostilni bija no
kislo župo posrka. Tak bla gostilna prozna, ke me je skoro stroh bilo no-
tri. Tudi mene je stroh pograba, gdo sen cene v jedilni no pivski list po-
gledna. Neje bilo nibenega gosta, ki bi šank podpira. Pravzaprav pa si
zdaj že sumljiv, če iz gostilne fajhten greš. Komisija za ugotavljanje izvo-
ra premoženja te lehko pita ge si tejko dnara doba, ke si si lehko dušo v
vini namoča.
Pa tista terifa za elektriko je zanimiva. Cena štroma bode poleti ista
kak pozimi, če glih so nam drgačik obečovali. Ja, obljube, obljube, oblju-
be,— vresničijo pa jih naj drugi. Vas je gdo za prvi april nategna. Jaz sen
proba mojo Mico, pa je rekla: Eh, saj ven, ke je prvi april no neje pri tebi
nič več trdega.	Vaš LUJZEK
TA TEDEN TUDI
SEZONSKI OBRATI
Dva soseda na grajsken. ' ribu — Pokrajinski muzej in tozd go-
stinstvo — sta v torek, 15. aprila, tudi uradno pričela s turistično sezo-
no. Prvi je odprl zbirke na gradu, drugi bife namesto prejšnje resta-
vracije. Skrčenje poslovanja je narekovalo ekonomsko stanje, ki ni ro-
žnato. Če bi želeli ponovno usposobiti restavracijo za kolikor toliko
solidno poslovanje, bi potrebovali najmanj deset milijonov dinarjev,
teh pa nimajo. V bodoče bodo v bifeju ponujali le hladna in klasična
enostavna jedila — malice za šolske skupine. Vsi ostali, ki bodo želeli
višji gostinski »standard«, bodo morali v hotel, Roziko ali drugam.
Grajski bife bo dnevno odprt od 9. do 18. ure.
Drugi sezonski obrat — Bori — bo letos posloval v takšnem ob-
segu kot lani. Odprli ga bodo v soboto, 19." aprila. Gorca pa ostaja še
nadalje zaprta.	jyjQ
Tričlanska delegacija krajanov je položila venec k spomeniku Borisa
Kidriča.
Na slavnostni seji je spomin na Borisa Kidriča obudil podpredsednik
skupščine KS Jože Soršak.	Foto: M. Ozmec
10. april — praznik KS Kidričevo
V krajevni skupnosti Kidričevo so se na
praznovanje letošnjega krajevnega praznika
pričeli pripravljati že v začetku minulega ted-
na, ko so v naselju izvajali akcijo spomladan-
skega čiščenja okolja in urejanja okrasnega
grmovja ter zelenic. Krajani so se akciji odz-
vali v velikem številu, tako da je delavsko na-
selje pričakalo svoj praznik urejeno, kot je to
v navadi že več let nazaj.
Osrednja prireditev je bila v četrtek, 10.
aprila, zvečer v mali dvorani restavracije
TGA Kidričevo, ko so se v spomin na rojstvo
velikega revolucionarja in gospodarstvenika
Borisa Kidriča sestali na slavnostni seji skup-
ščine in vodstev družbenopolitičnih organi-
zacij.
Po tem, ko je tričlanska delegacija kraja-
nov odnesla venec k spomeniku Borisa Ki-
driča ob samopostrežni trgovini, je spomin
na bogato a razmeroma kratko življenjsko
pot velikega misleca obudil podpredsednik
skupščine KS Kidričevo, Jože Soršak, ki je
ob koncu slavnostnega govora opozoril še na
pomembne naloge KS v tem srednjeročnem
obdobju. Bogat spominski recital so zatem
pripravili še učenci osnovne šole, ki nosi tako
kot kraj ime po Borisu Kidriču, v imenu vod-
stva in kolektiva TGA pa je zbrane na-slav-
nostni seji pozdravil še član KPO Viktpr
Markovič.
Ob koncu so za aktivno delo v organih KS
in uspešno sodelovanje s krajevno samoupra-
vo izročili posebna pisna priznanja trem
"družbenim organizacijam in petim posamez-
nikom. Tako so prejeli priznanja predstavni-
ki društva upokojencev Kidričevo, obrata
družbene prehrane TGA, delovne organizaci-
je Pleskar Ptuj — obrat Kidričevo, Jeza Lo-
vro iz Apač, Rajko Matijevič iz Kidričevega,
Jani Premužič iz Njiverc, Djorde Panzalovič
iz Kidričevega ter Olga Serdinšek iz Kungo-
te.
Z otvoritvene slovesnosti
MG
foto: Ivo Ciani
Tretji praznik krajevne
skupnosti Ivana Spolenaka
v domu krajanov, Zadružni
trg 12, so v soboto, 12. aprila,
odprli razstavo del akademskega
slikarja Albina Lugariča. Uvršča-
jo jo v program praznovanja tret-
jega krajevnega praznika, hkrati
je bila to prva slovesnost ob
prazniku.
Otvoritveni slovesnosti je pri-
sostvovalo 150 občanov, prebi-
valcev krajevne skupnosti in dru-
j gih, ki jim je pri srcu Lugaričevo
j slikarstvo. O njegovem življenju
i in delu je govorila Marjeta Ci-
\ glenečki, uvodni pozdrav pa je
j imel Drago Klobučar, predsed-
nik skupščine krajevne skupno-
sti. Slovesen prizvok je bil v ro-
kah moškega pevskega zbora
KGP, ki ga vodi Jože Derniko-
vič.
Jutri, 18. aprila, bodo v KS
sklenili letošnji program prazno-
vanj in sicer s slavnostno sejo or-
ganov krajevne skupnosti in vod-
stev DPO. Slavnostni govornik
bo Anton Zoreč, predsednik OK
SZDL Ptuj, nakar bodo podelili
priznanja m sicer plaketo mesta
Ptuja OS Ivan Spolenak, bronsti
znak OF Jožetu Knezu in sedem
pisnih priznanj krajevne skupno-
sti šestim krajanom KS Ivana
Spolenjaka in enemu iz KS Tur-
nišče. v kulturnem programu se
bodo predstavili učenci OŠ Ivan
Spolenak in moški pevski zbor
KGP. Sledilo bo družabno sreča-
nje.
Amater — amaterjem
Ne želim polemizirati s tovarišem Viadom Fridlom ob članku,
objavljenem v Tedniku dne 3. aprila 1986, vendar mislim, daje nujno,
da za bralce, ki ne poznajo ozadja, pojasnim nekatere stvari, ki jih
tov. Pridi gleda preveč s svojega zornega kota.
V samem začetku govorite o obisku predstav v ptujskem gledali-
šču. Moram vas opozoriti, da je »gledanost« predstav bila in vedno
bo odvisna od »kvalitete predstave«. Ker so predstave na občinski re-
viji običajno pod povprečjem, se pač moramo zadovoljiti s takšnim
obiskom, kakršen pač Je. Ko bomo zmogli »gledališki ljubitelji« pri-
tegniti s svojim delom širši krog gledalcev, ki znajo ceniti delo ljubi-
teljskega gledališča, bomo zadovoljni predvsem mi, ker bomo veseli,
da nas pride gledat širši krog, gledalcev, za katere zmeraj poudarjamo,
da nimajo interesa za »amatersko delo«, v resnici pa želijo videti ne-
kaj novega — takšnega, kar se ne spogleduje s poklicnim gledališčem,
ampak išče poseben gledališki izraz, ki ga ljubiteljsko gledališče v na-
šem kulturnem prostoru zasluži.
Glede razgovorov o posameznih predstavah pa samo toliko: lju-
bitelji v ptujski občini še nismo dovolj zreli, da bi se soočili z objekti-
vno kritiko, ampak se takoj zatečemo v užaljenost, češ nihče nas ne
razume, koliko dela smo vložili v to, da je sploh prišlo do predstave.
Ko pa se ptujska ZKO trudi, da bi omogočili vsem gledališkim ljubi-
teljem seminarje in druge oblike izobraževanja, da bi bili vsi seznanje-
ni z načinom dela in da bi spoznali, kako pomemben je izbor reperto-
arja, smo nedovzetni in prepričani, da smo dovolj »pametni« in da
vemo, kaj in kako je treba delati.
Mislim, da se pri ocenjevanju v gledališkem ustvarjanju ne bomo
zgledovali po poklicnem gledališču. Na žalost po smrti Petra Malca
nimamo v Ptuju »poklicno« usposobljenega človeka, ki bi bil »pokli-
cni« gledališki delavec — režiser, vendar so v gledališki komisiji pri
ZKO Ijudj^v ki so s svojim delom dokazali, da jim lahko zaupamo
(Lojze Matjašič, Andrej Fekonja, Anica Selak, Mišo Damiš) in da je
Branka Bezeljak Glazer s svojim znanjem in delom dokazala, da sodi
v sam vrh ljubiteljskega delovanja. Če že moramo sprejeti to, da nas
nekdo ocenjuje, so to ljudje, ki jim lahko zaupamo, ne pa da izražate
dvom o njihovi objektivnosti in jim očitate pristranskost in pogrevate
že preživele relacije vas—mesto.	Mišo Damiš
POZIV MAISTROVIM BORCEM
Vsem še živečim Maistrovim borcem, prosto-
voljcem za osvoboditev severnih krajev iz let
1918/19, Koroškim borcem, svojcem že pokojnih
prostovoljcev, njihovim prijateljem, borcem NOB
in vsej slovenski javnosti je iz časnikov, revij, ra-
dia in pripovedovanja splošno znano, da se bori-
mo za postavitev dostojnega spomenika na vid-
nem prostoru v mestu Mariboru, slovenskemu ju-
naku, generalu Rudolfu ^MAISTRU, genialnemu
rešitelju in osvoboditelju Maribora in severnih slo-
venskih krajev, slovenskemu pesniku in prekalje-
nemu rodoljubu. Zato prosimo vse naštete, da po
svojih sposobnostih in premoženjskih zmožnostih
prispevajo denarjene zneske s vplačili ha žiro ra-
čun pri SDK v Mariboru št. 51800-678-95822 s
kratkim naslovom ZPBSM, PRISPEVEK ZA MA-
ISTROV SPOMENIK V MARIBORU. Prepričani
smo, da bo bera iz Vaših rodoljubnih prispevkov
tako obilna, da bo zadostovala za izdelavo spome-
nika, ki ga bomo izbrali iz osnutkov, ki jih bodo
predložili naši kiparji in mojstri.
ZVEZA PROSTOVOUCEV - BORCEV
ZA SEVERNO MEJO 1918-1919
Deseto strokovno ocenjevanje vin
Turistično društvo Podgorci
med ljubiteljskimi vinogradniki
ptujske in ormoške občine ni
znano le po vsakoletnih priredit-
vah v času praznovanja Turi^i-
čnih dni, temveč predvsem po
strokovnem ocenjevanju vin, ki
velja za osrednji dogodek.
V želji po svojevrstni dejavno-
sti, ki bi naj z leti postala tradi-
cionalna, so se v društvu že pred
desetimi leti odločili za vsakolet-
no pripravo anonimnega stro-
kovnega ocenjevanja domačih
vin in njihovo pokušnjo. Prizade-
vni člani podgorškega turistične-
ga daištva so namreč opazili, da
se na našem območju nilK^e ne
uV..irjd z ugotavljanjem k.-ikuvO-
uomačih vin, čcraMiv prav ui-
lasejo vinc)	' .ko^
■. Gl;-de n; • ' i- • : —:
n uozoreva v	■.: ^ . v ,.
.vikrat (iosi:.''; ... I
vrh, •^i.i ^ ^	■ ■'".■!.■.
nilo začetek, ali uvod v Turisti-
čne dni. Tako bo letošnje stroko-
vno ocenjevanje že v sredo, 23.
aprila, medtem ko se bodo števil-
ne, a zanimive prireditve Turisti-
čnih dni zvrstile v prvomajskih
praznikih. Zato vsem ljubiteljem
vinogradnikom, ki se žele udele-
žiti vinskega praznika v Podgor-
cih in zvedeti za kakovost svoje-
ga vina, tale napotek: vzorce (5
litrov) prinesite že v torek, 22.
aprila, med 16. in 22. uro v tam-
kajšnjo dvorano Prosvetnega
društva, kjer vam bodo postregli
z vsemi nadaljnjimi informacija-
mi.
Strokovna komisiia v sestavi
štirih diplomiranih in^enrirv
_ : "ipi , \ n O isi .
n !a' <■ r " h > i i^f < , v/
..-1-,	-Ji _-	.. ,, >
• ■ ■ ■ (j,,..,.,.'.':. .
vilo z napakami, ki so značilne
za manj vešče in manj izobraže-
ne vinogradnike.
»Kljub lanski zmrzali letos ne
pričakujemo nič manj vzorcev, še
zlasti, ker smo se nedavno tega
povezali z Društvom vinogradni-
kov ljutomersko ormoškega ob-
močja,« pravi tajnica Turistične-
ga društva Podgorci — Marta
Bombek. »Pričakujemo, da bo
letošnji odziv, če že ne večji pa
vsaj takšen kot lani, kajti vsi, ki
so s svojimi vzorci doslej ž«» so-
delovali, imajo o ocenjevanju ze-
lo dobro mnenje, o Podgorcih pa
dobre vtise!«
Številne prireditve, ki se bodo
/•-i>ti!č v prvomajskih pravnikih
od 1. do \1ciiučno 4. majaj ^e bj-
<iv y a v-.'k' > h-e^nvanjem in ba-
N^id'. tci - 'riigi di:n r.;!daljeva'c s
kli•!l'f;^.^	T <'M.>rT> poimeu':
v, ' " r'-M!	li!
• . v ^ . • ■ ' ■ ) -.hu-
družbi z narodnozabavnim an-
samblom RŽ, ki se je v zadnjih
dveh letih povzpel med najbolj-
še. Zelo zanimiv bo tudi popol-
dan zadnjega dne, ki ga bodo v
začetku namenili kuhinji Hrvat-
skega Zagorja, nadaljevali s stro;
kovnim predavanjem o zaščiti
vinske trte, končali pa s podelit-
vijo priznanj in odličij sodelujo-
čim vinogradnikom.
Člani Turističnega društva
Podgorci se radi pohvalijo, da so
vinska pokušnja, strokovno oce-
njevanje vin in svetovanje enolo-
gov zelo ugodno vplivala na pre-
obrazbo miselnosti tamkajšnjih
vinogradnikov. Še pred leii so bi
li okoii.-ki hribi (..etežno za>«|čn'
s saiijUiuOni^:«. danes so iii i/i>o-
driatit:	^ v lep.« uicjc--
Jiih \ i - . ' ■ -lasaJ;:;, Tu-
di za:? ■	.	klctar-
jen':- ■ ,•» In
tve ^ . ii^v. m; . , -- •
da-'; . i-f .
. .... i
'..i
TEDNIK - 17. april 1986
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
S SEJE GLEDALIŠKE KOMISIJE
PRI ZKG OBČINE PTUJ
v sredo, 9. aprila, je imela svo-
jo redno sejo komisija za gledali-
jko dejavnost pri Z KO Ptuj. Na
dnevnem redu smo imeli poroči-
lo o dosedanjem delu (predvsem
je šlo za analizo gledališke
ustvarjalnosti v naši občini v tej
sezoni); naredili smo tudi okvir-
je načrte za delo od maja do
septembra (repertoarni posveti,
republiški in občinski seminarji,
območna in republiška sreča-
nja); dogovorili smo se tudi, ka-
ko bo 15. aprila potekal prvi del
delegatske skupščine ZKO, ki bo
v celoti posvečen ljubiteljskemu
gledališkemu ustvarjanju.
Ob analizi občinskega gledali-
škega srečanja je komisija pono-
vno potrdila nekatere sklepe iz
prejšnjih let:
__ skupine se morajo držati ro-
kov za prijavo predstave.
ZKO Slovenije ob začetku
postavi roke, do kdaj morajo
biti opravljena občinska in
območna srečanja;
—	žirija, ki jo imenuje gledali-
ška komisija pri ZKO Ptuj si
ogleda samo predstave, ki so
bile vnaprej prijavljene za
občinsko srečanje. Za sreča-
nje pa bodo izbrane samo
kvalitetne predstave.
—	Ne sme se ponoviti letošnja
situacija, ko so prijavo posla-
le samo tri skupine; ostale
premiere, ki so bile dovolj
zgodaj, si je žirija ogledala na
lastno iniciativo. Ker sta dve
skupini (Grajena in Lovrenc)
imeli premiero vik pred revi-
jo, si ju žirija ni uspela ogle-
dati, zato smo sprejeli sklep,
da za letošnjo revijo ne bo
predhodne selekcije in da
lahko sodelujejo vse predsta-
ve, ne glede na kvaliteto.
—	Od pravočasno prijavljenih
in ogledanih predstav smo
glede na kvaliteto lahko za
območno srečanje prijavili
do roka (22. marec) samo
predstavo DPD Svoboda
Ptuj.
Med drugim je komisija
obravnavala tudi prispevek tov.
Vlada Fridla objavljenega v Ted-
niku, dne 3. aprila 1986 (Gledali-
ški amaterji so se predstavili).
Komisija z njim ne želi polemizi-
rati. Moramo samo odgovoriti
na nekatere trditvem ki želijo, da
nekatere stvari niso dovolj jasne
niti tistim, ki so združeni v ZKO
Ptuj.
Pri Zvezi kulturnih organizacij
za posamezna ustvarjalna po-
dročja (gledališče, zborovsko pe-
tje, folklora, likovna dejavnost,
literarna dejavnost) delujejo ko-
misije, ki imajo predvsem stroko-
vno svetovalno funkcijo. Te ko-
misije torej sestavljajo strokov-
njaki na področju delovanja ko-
misije. Ker v naši občini nimamo
poklicnih institucij, je razumlji-
vo, da sestavljajo te komisije lju-
dje, ki so s svojim delom, zna-
njem in priznanji, ki so jih dobi-
li, pokazali, da so strokovno do-
volj usposobljeni. Tako gledali-
ško komisijo sestavljajo ljudje, ki
se že vrsto let ukvarjajo z gleda-
liščem ljubiteljsko ali poklicno
in so obiskovali republiške semi-
narje za delo v ljubiteljskem gle-
dališču. Predsednik komisije je
Andrej Fekonja, ki je dobil naj-
višje možno priznanje v gledali-
škem ljubiteljstvu Linhartovo
plaketo. Končal je dramsko šolo
Zveze svobod in PD okraja Ma-
ribor, ki je delovala v sklopu
SNG Maribor od leta 1953 do
1956, študiral na Akademiji za
igralsko umetnost; obiskoval vse
republiške gledališke in lutkovne
seminarje. Mišo Damiš je dobil
zlato Linhartovo značko, ki jo
vsako leto dobi le nekaj igralcev
v Sloveniji za svoje kreacije. Obi-
skoval je republiške seminarje za
režiserje in igralce. Lojze Matja-
šič je bil poklicni igralec v ptuj-
skem gledališču (do leta 1958, ko
je bilo to ukinjeno). Obiskoval je
vse seminarje ZKO Slovenije.
Član komisije je bil tudi pokojni
režiser Peter Malec. Branka Be-
zeljak Glazer je doslej že štirikrat
sodelovala kot predavateljica na
republiških seminarjih in trikrat
na seminarjih za gledališko vzgo-
jo v šolah v organizaciji Zavoda
za šolstvo SRS in ZKOS, prav ta-
ko tudi na Festivalu otroka v §i-
beniku. Anica Selak je obiskova-
la republiške seminarje za reži-
serje. Menimo, da je dvom o
strokovnosti komisije neupravi-
čen.
Ugotavljamo, da člani gledali-
ških skupin ne spremljajo druge-
ga gledališkega dogajanja. Ra-
zen svojih predstav si ne ogleda-
jo niti tistih na območnem sreča-
nju (čeprav so o njih obveščeni),
niti ne gostovanj poklicnih gle-
dališč; da ne govorimo o tem, da
za seminarje (za katere udeležen-
cem krije stroške ZKO) sploh ni-
so zainteresirani.
Da je bila odločitev naše kb-
misije pravilna, kaže tudi to, da
je bila predstava Življenje pode-
želskih plejbojev izbrana na re-
publiško srečanje. Področna pri-
reditev k bila v občini Maribor
Tezno. Žirija področnega odbora
Združenja gledaliških skupin
Slovenije si ogleda prijavljene
predstave občinskih srečanj, iz-
bere pet najboljših na območno
srečanje. Nemogoče je, da bi si
ta žirija ogledala vse predstave
na občinskih srečanjih, saj je sa-
mo prijavljenih predstav že
okrog 20.
Ob analizi dosedanjega sode-
lovanja na območnih in republi-
ških srečanjih ugotavljamo, da
so se v 23 letih na ta srečanja
ptujske skupine le redko uvrsti-
le: Gledališče Ptuj trikrat, po en-
krat Cirkulane in Lovrenc. En-
krat je bila prijavljena tudi Gra-
jena, pa ni bila izbrana.
Skupina, ki je izbrana, nima
nobenih privilegijev, kvečjemu
še dodatne stroške, saj jim ZKO
krije le stroške prevoza, tako kot
zborom, folkloristom in drugim,
če se uvrstijo na srečanja izven
občine. Tudi pri dotacijah za de-
lo se to na žalost nič ne pozna.
Komisija za gledališko dejavnost
pri ZKO občine Ptuj
Dekorativno, tudi figuralno
tkanje so poznale že stare kultu-
re. Kako je bilo s tovrstnim tka-
njem v zgodnjem srednjem veku,
nam ni znano. Najstarejša doslej
znana tapiserija je s konca 12. ali
začetka 13. stoletja in jo hranijo
v stolnici v Halberstadtu.
Prvi večji razcvet so doživele
tapiserije v 14. in 15. stoletju v
Franciji in na Flamskem. V teh
dveh deželah so se izoblikovale
obrtne delavnice, ki so bile že tu-
di cehovsko organizirane. Upo-
raba tapiserij je bila tako razšir-
jena, da so imele delavnice ved-
no dovolj naročil. Slikarstvo je
že močno vplivalo na kartoniste,
pripravljanja kartonov pa so se
lotili tudi največji in najbolj sla-
vni mojstri čopiča. Tako je na za-
četku 16. stoletja Raffael izdelal
kartone za serijo tapiserij z na-
slovom »Apostolska dela«, ki so
jih stkali v tkalnici Pietra van El-
sta v Bruslju za Sikstinsko kape-
lo v Rimu. Tudi Rubens je zas-
noval velike serije tapiserij, ki so
jih tkali v bruseljskih manufaktu-
rah.
Flamska tapiserija je v 16. in
17. stoletju doživela svoj vrhu-
nec. Kartonisti so upodabljali
vse zahtevnejše figuralne prizo-
re, v katerih so veljala enaka na-
čela kompozicije in perspektive
kot v slikarstvu. Tkalci so pripe-
ljali tehniko tkanja do izredne
pretanjenosti. Množili so se bar-
vni odtenki, ki so se komaj opa-
zno prelivali drug v drugega. Go-
stota votka je bila vse večja. Le s
fino strukturo tkanine je bilo
mogoče doseči plastičnost figur
in perspektivičnost krajine.
Ta razvoj pa je skrival v sebi
tudi veliko nevarnost. Tkalci so
se specializirali za posamezne
elemente tkanja in vse bolj so se
podrejali zahtevam kartonistov.
Ker sami niso več ustvarjalno
prispevali k izraznosti tapiserije,
je tudi ta počasi izgubljala izpo-
vednost. Tako je pot razvoja od
16. in 17. stoletja vodila le še
navzdol. V 17. stoletju so bile po-
leg flamskih vodilne še franco-
ske tkalnice, posebno pariška
kraljeva manufaktura Les Gobe-
lins. V 18. stoletju je tapiserija
Erna Meško
»RADA BI MM
Predsedstvo Skupščine občine Ormož in ormoška Kulturna skup-
nost sta pripravila sprejem za Emo Meškovo, 75-letno kmetico, pla-
ninko in družbeno delavko, doma iz Lahoncev. Čestitali so ji ob izidu
njene knjige Rada bi vam povedala, ki so jo v nakladi 38 tisoč izvo-
dov natisnili v okviru redne knjižne zbirke pri Mohorjevi družbi.
Njena knjiga Rada bi vam povedala resnično pripoveduje o mar-
sičem, zlasti pa o spominih na planinarjenje, ki mu je Meškov rod za-
pisan s srcem i telesom. V knjigi so še druge zanimive pripovedi te
kmečke matere^ ki je rodila devet otrok in si kot dolgoletna predsed-
nica aktiva kmečkih žena v Ivanjkovcih prizadevala, da bi bila kme-
čka žena, mati, gospodinja in delavka na zemlji in v hlevu — enako-
pravnejša z delavko v združenem delu.
JOS
Vabilo
k ogledu
razstave
Pred otvoritveno sezo-
no stalnih zbirk je Pokra-
jinski muzej Ptuj 14. aprila
v grajski jedilnici odprl pri-
ložnostno razstavo Flam-
ska tapiserija v rokah moj-
stric iz Majšperka. Razsta-
va bo odprta od 4. maja,
vsak dan razen ponedeljka
od 9. do 17. ure.
Vabljeni!
IZ
MUZEJSKE
FOTOTEKE
dokončno izgubila svoj prvotni
namen. Nič več ni bila zastor ali
pregrinjalo, ki predvsem ščiti
pred mrazom. Vpenjali so jo v
okvire ali v stenske opaže, kjer je
imela podobno funkcijo kot
stenska slika. Velika doba tapise-
rij je minila. Do 20. stoletja je
preživela komaj katera tkalnica,
velika Les Gobelins predvsem
zaradi stare slave.
V zadnjih letih 19. in v prvi
polovici 20. stoletja pa je pono-
vno oživelo zanimanje za ume-
tniško tkanje. Veliki ustvarjalci
moderne umetnosti, predvsem
William Morris in Jean Lur9at,
so vrnili tapiseriji njene likovne
posebnosti. In tako je tapiserija
danes pogosta in dragocena de-
koracija velikih reprezentančnih
prostorov. Običajni hladnosti so-
dobne arhitekture se je pridruži-
la toplina in mehkoba velikih
tkanih površin, ki prekrivajo zi-
dove. Tapiserija ima v 20. stole-
tju podobno funkcijo, kot jo je
imela v srednjem veku in rene-
sansi.
Marjeta Ciglenečki
Nakladanje ladij, detajl s flamske tapiserije »Odisejevo slovo od feja-
škega kralja Alkinoa in njegove hčere Nausikae«, začetek 17. stoletja
(inv. štev. UO 490 T). Ne le velika figuralna kompozicija v ospredju, tu-
di povsem obrobni prizor v ozadju je stkan s pretanjenostjo, kakršno so
obvladali bruseljski tkalci v 16. in 17. stoletju. Tudi v detajlih prevladu-
je trikotniška kompozicija. Izrazito je perspektivično poglabljanje pro-
stora, doseženo v linijah in kompoziciji ter v finem barvnem niansiranju.
Fototeka kulturnozgodovinskega oddelka PMP, štev. F 1518. Foto Mi-
šo Koltak 1982.
Tretji dan tečaja je bil Nace na razgovoru pri sekretarju komiteja
Mirku Centrihu. Pogovarjala sta se tovariško, vendar je bil sekretar
bolj uraden kot običajno. Povedal je, da na okrožju še vedno »vre«
zaradi slabih volilnih rezultatov. Celotni aktiv je dobil kritiko iz Lju-
bljane. Sedaj je treba za vse komuniste napisati karakteristike. Zato je
Načeta tudi poklical, ker želi, da bo za vsakega karakteristika kar naj-
bolj objektivna. Imel je že pripravljen koncept, ki ga je Nacetu pre
bral.
»Prevoljšek Ivan-Nace, roj. 7. 5. 1905, mali posestnik, Kočice 35.
^lan okrajne skupščine in OF odbora, sekretar KO OF. Od leta 1943
sodeloval z OF. Bil za časa ilegale član okrajnega OF plenuma. Nje-
gova hiša je bila baza OF. V volilni kampanji se je pokazal zelo pre-
danega in požrtvovalnega. Slabi udeležbi v njegovem kraju je bilo
Predvsem krivo dejstvo, da vlada v tistih hribovskih naseljih veliko
Pomanjkanje na obutvi in obleki ter ljudje niso radi izredno slabega
^'•"emena šli na volišče. Tovariš je zelo predan in ima voljo do dela.
Primanjkuje mu politične izobrazbe.«
»No, imaš kaj za pripomniti?« je vprašal sekretar.
»Tole bi rekel. Bil sem vedno Janez in ne Ivan, sosedje so me tu-
di klicali Anzek. Vem, daje danes bolj moderno ime Ivan, ampak jaz
bom ostal Janez in prosim da se to popravi. Potem tisto o letu 1943 je
fiialo pretiravanje, pravilno je: od začetka 1944 ...«
»To ni bistveno,« ga je prekinil sekretar, »onim v Ljubljani je
treba pokazati, da nismo tu pri nas vsi postali borci in aktivisti šele
fttaja 1945.« Tako sta Ivana spet preimenovala v Janeza dočim je le-
tnica ostala.
»Tisto, da mi primanjkuje politične izobrazbe, moram odkrite
Priznati, da je točno. Citam sicer časopise, okrožnice in referate, toda
^ literaturo se nimam časa poglabljati. Tudi prave volje nimam. Od-
krito priznam, da nisem izpolnil sklepa zadnje seje komiteja, da mo-
ramo vsi partijci preštudirati v prvi vrsti brošuro A. J. Višinskega
»Sovjetska država — država novega tipa«. Začel sem sicer brati, toda
nisem dosti razumel, vsaj zdelo se mi je, da za našo vaško politiko ni
tako pomembno, kako je organizirana sovjetska država. Mi organizi-
ramo svojo državo in ljudsko oblast organiziramo po svoje . ..«
Spet ga je sekretar prekinil z opozorilom, da taka modrovanja
naj raje prihrani zase. Potem se je Nace poslovil.
V	začetku naslednjega tedna je Nace zvedel, da je celotna partija
mariborskega okrožja dobila nezaupnico zaradi izredno slabih volil-
nih rezultatov in da so vsi komiteji razpuščeni. Na Ptuj bo prišel novi
sekretar komiteja, baje nekdo izkušenih iz Ljubljane. O tem so razpra-
vljali tečajniki s predavatelji in vodstvom tečaja. Iz teh razgovorov je
Nace zvedel, da je v »nemilosti« tudi Franček Majcen, ki mu očitajo,
da je kot urednik mariborskega Vestnika v tem časopisu preveč delal
propagando za svojo kandidaturo. Čeprav ni bil izvoljen, je s tem
škodoval prvemu kandidatu okrožne liste Jožetu Jurančiču, ki je bil-
kljub temu z veliko večino izvoljen.
Zvezni poslanec Jurančič je že odpotoval v Beograd, saj je bila
za 29. november sklicana ustavotvorna skupščina. To je bil praznik za
vso Jugoslavijo, zato so v torek s tečajem prekinili in nadaljevali v pe-
tek.
Veselje in ponos nad popolno zmago revolucije nad reakcijo ob
ukinitvi monarhije in proglasitvi Federativne Ljudske Republike Ju-
goslavije, je Nacetu in tudi drugim aktivistom grenila zavest, da sami
k temu niso dovolj prispevali in da jim Partija zaradi tega izreka neza-
upnico.
V	petek zvečer je bilo pred magistratom na Kvedrovem trgu (da-
nes Trg MDB) masovno zborovanje, ki so se ga udeležili tudi tečajni-
ki. Množici je govoril zvezni poslanec Jurančič o pomenu prvega za-
sedanja ustavotvorne skupščine in o sprejetih sklepih. Z njim je bil tu-
di visok tovariš v lepo krojeni partizanski uniformi. Tečajniki so šuš-
Ijali, da bo to novi sekretar okrajnega komiteja.
Pred koncem tečaja so Načeta spet poklicali na komite. V sekre-
tarjevi sobi je sedel tisti visoki tovariš. »Nace Voljč-Drčar« se mu je
predstavil in pošalil, da se bosta kot soimenjaka prav gotovo razume-
la in se tovariško pogovorila.
»2e, toda spremeniti ne moreva dejstva, da sem jaz mali Nace, ti
si pa veliki Nace, ne samo po postavi, temveč tudi po položaju.« Ta-
ko mu je odgovoril Nace in tega razgovora sta se oba spomnila skoraj
ob vsakem naslednjem srečanju.
Tovariš Drčar je prešel takoj k stvari. Povedal je, da je ^.-rebral
Nacetovo karakteristiko in se mu zdi nekoliko pomanjkljiva glede
opisa njegove partijnosti.
»Nisem je pisal sam, tisto, da nimam ideološke izobrazbe tudi
sam priznavam,« je dejal Nace in želel zvedeti, zakaj to o pomanjklji-
vi karakteristiki?
Tovariš Drčar mu je pojasnil, da je bila Partija mariborskega
okrožja razpuščena. S tem je vsem partijcem prenehalo članstvo in se-
daj je treba za vsakega posebej ugotoviti, če ima pogoje, da ostane
partije naprej. Sedaj bo tudi vsak izpolnil anketni list in na podlagi te-
ga bo dobil pfrtijsko knjižico.
Nace je v trenutku začutil, da je pred »usodno« odločitvijo. Sa-
mokritično je začel pripovedovati, da tudi sam čuti, da ni pravi par-
tije, zlasti od takrat, ko smo začeli bolj dosledno politično in ideolo-
ško izobraževanje in boljševizacijo partije. Opisal je, kako je bil spre-
jet v partijo v tistih čudovitih dneh ob osvoboditvi in da ga o tem nih-
če ni prej vprašal. Zavrnil tega ni, ker se mu je zdelo, da bi s tem
užalil tovariše, ki so mu tako zaupali. Vedno je izpolnjeval vse naloge
in se trudil, da kar najboljše. To želi delati kot aktivist OF tudi naprej.
Toda za partijca pa ne čuti dovoljnje zgrajenosti in tudi glede verske-
ga vprašanja ne more razčistiti. To je zato, ker se ne more poglabljati
v študij. »Veš tovariš, starega vola težko navadiš voziti odsebe, če je
bil skozi navajen voziti ksebi,« je nekako trpko, vendar sproščeno
končal svojo izjavo Nace.
Tisto o volu je moral Nace Drčarju še pojasniti, kaj je »odsebe«
in kaj »ksebi«. Ob vpregi gre voznik z bičem navadno na levi strani
vprege in tako z desnico poganja vole. Zato tisti vol (ali drugo vpre-
žno živinče), ki je na voznikovi strani, to je na levi strani ojesa, vozi
ksebi, tisti na drugi strani ojesa pa je »odsebešnji«. Vsak vol zna vleči
samo na tisti strani, na kateri je navajen. Če bi ju zamenjal, vola eno-
stavno ne znata potegniti.
Ta razgovor o volovski vpregi je oba nekako sprostil. Drčarja so
zanimale še druge posebnosti in navade ljudi na Štajerskem. Čez čas
je spet prešel k zadevi.
»Torej, tovariš Nace, veseli me, da sva se spoznala. Veseli me tu-
di, da si mi tako odkrito povedal, kaj misliš o svoji partijnosti. Sam se
s tabo globoko strinjam. Vedi, da je za našo ljudsko oblast dober ne-
partijc aktivist OF več vreden kot slab partije.«
Tako je končal razgovor tov. Drčar in s svojo veliko roko stisnil
žuljavo Nacfetovo dlan .. . Potem se je vsedel za mizo in zapisal pod
Nacetovo karakteristiko:
»Preprost, pošten, ideološko nerazgledan, veren in za partijo ne-
primeren. Nanj še naprej računati, je predan aktivist OF.« Nace pa je
odšel nazaj v Vošnjakovo ulico, kjer so tisti dan bili izpiti in zaključek
tretjega tečaja.
Se nadaljuje
8 - LITERARNA STRAN
17. april 1986 -
TEDNIK
Valentin
Sam sredi poti
Sam stojim sredi poti,
nikjer več, nikjer nikogar ni,
ni zame več ljudi, ni ljubezni
sam sem...
Upanje v meni še živi...
Če pomislim, da nekoč sem ljubil,
srečen bil, vesel...
pri srcu stisne me
Ali res sprašujem se:
Vse šlo je mimo vse, ne vem,
res ne če kdaj povrne se.
V spomin mi pridrve besede:
»Sem dolgo upal in se bal...«
tako, kot on se ni,
se tudi jaz nisem zaman.
Zdi se, kot da prehitro sem odrastel,
da življenje je minilo že,
jaz samo od vsega še posL Ijam se.
Tako velika v srcu mojem bolečina,
ne vem res ne, če bo kdaj minila.
Misel prav mi: Tako mlad res nisem
za pokoj...
Rad bi se življenja veselil,
srečo z drugimi delil
in sam spet srečen bil.
Rad verjel bi spet v ljudi,
rekel spet da so pri srcu mi,
kdaj se to lahko zgodi? Ne vem!
Morda danes ali jutri ali nikoli.
Tega res nihče ne ve, še jaz ne...
vem samo, da rad bi spet živel
in te poti bile bi polne spet ljudi,
da sam sredi njih več bil ne bi,
da lahko bi spet srečen bil
in srečo z drugimi delil
se življenja veselil.
VALETNIN
Dekle moje
mimo spi
Dekle moje mirno spi,
nič ne sluti, nič ne ve,
da misli moje so ob njej.
Dekle moje sanja.
Spominjam se kako sva se
spoznala...
Dekle moje mirno spi,
nič ne sluti, nič ne ve,
da moje misli so ob njej.
nič ne sluti, nič ne ve
da zaspati zdaj ne morem
zaradi nje.. .
Spet vidim te njene oči,
ki tako očarale so me,
misli ne dajo miru,
dekle moje nič ne sluti,
nič ne ve, da misli
moje so ob njej.
Dekle moje mirno spi in sanja
ura krepko je že čez polnoč,
zaspati še vedno ne morem,
preveč sem srečen,
dekle moje nič ne sluti, nič ne ve,
da živeti ne morem brez nje
Dani se že, ko dekle moje
mirno spi in sanja,
jaz pa še vedno mislim nanjo,
ona nič ne sluti nič ne ve;
da noči so mnoge zaradi nje prečute,
ona še ne ve, da ljubim jo srčno.
VALENTIN
Pogled
Sonce je tvoj pogled,
noče več zaiti.
Je ogenj, ki noče ugasniti.
Tvoj pogled je potok iz struge spominov.
Je razpotje sreče, je mavrica.
Je otrok po nevihti.
Je tihožitje in pšenično zlato zrno.
Je biser v noči.
Je oaza kjer žejo sem gasil.
Je boječe jutro in topol samujoč.
Je otrok jokajoč.
Je skrito hrepenenje.
Moje je življenje.
»Da, to sem druga; a vendar
prava jaz«
Na območnem srečanju pesnikov in pisateljev
začetnikov, ki je bilo ob koncu lanskega leta v Ra-
dencih, se je predstavila tudi mlada Ptujčanka Lea
RO'n^AJN — iz prvega letnika srednje družboslo-
vne šole v Ptuju. Že kot osnovnošolka je pod men-
torskim vodstvom Vere Golob v osnovni šoli Olga
Meglič pisala pesmi in jih objavila tudi v šolskem
glasilu. Danes vam mlado ptujsko pesnico predsta-
vljamo v njenih sedmih pesmih.
Lea Rotvajn
Jaz
Neznan nemir me obdaja.
Začenjam čutiti sebe — svoj jaz.
Tukaj sem srečna.
Počasi slačim svojo obleko vsakdanjosti.
Postajam vse bolj svoja
Odkrivarh se.
Sedaj pokažem svoj resnični obraz.
Da, to sem druga, a vendar prava JAZ!
Lea Rotvajn
Dolga je še
moja pot
Dolga je še moja pot,
čaka me še veliko, veliko vsega.
Ni me strah!
Imam moč voljo in upanje.
To mi zadostuje.
In moja pot me čaka.
Dolga prenovljena pot,
ki vodi daleč, daleč...
Ne vem, kaj me čaka,
a slutim, da bom srečna.
Ne vem, če sem komu potrebna,
a slutim, da lahko pomagam.
In zato bom stopila po tej poti.
Že odpiram tista težka,
do zdaj močno zapahnjena vrata.
Pogumna in vztrajna bom.
Lej, že se odpirajo vrata ...
... začenja se moja pot.
Ostanek časa
Ostanke časa za konce lovim,
jih stiskam v dlan
trnje
osat
razvaline,
pesek
tema,
V noč zavita senca
se prebuja z jutrom,
vrata časa se odpro
in nas potegnejo v globine.
Ostane mi samo:
trnje
osat
razvaline,
pesek
tema
spomenik nekega časa.
Marija ROJIČ
Sreča se vrača
Franci res
ime mu je
pa še piše
lepo se.
Ljubi, dragi
Franci moj,
le kod je hodil
spet nocoj?
Vem, da le
doma je bil
in pri delu
se mudil.
Čisto njegovo
je srce,
pridne, delovne
roke.
Ko bi me
ne ljubil on,
bi mogla skočit
čez balkon.
Zemlja bi me
črna krila,
njega druga
bi ljubila.
Strohnelo moje
bi telo,
srce ostalo
žalostno.
Srečen dolgo
bi živel,
ženo svojo
rad imel.
Morda pa bi
le še kdaj,
spomnil leta
se nazaj.
K meni spet
prišel bi on,
ne bi sko 'čla
čez balkon.
Prijela bi ga
za roko,
mu dala srce
radostno.
Srečno midva
bi živela,
tudi otroka
rada imela.
Lea Rotvajn
Ona L
Poražena je.
Sled njenega bojišča izginja ...
Nenadoma je čisto sama.
Ona, kije vsem tako znana!
Vsi so odšli.
Vsi so jo zapustili.
Ostala je sama.
Ona II.
Ogromni viharji so se igrali z njo.
Tako drobno, tako majceno
so si jo podajali
in se smejali...
Njen krik se je porazgubil
v šumu brezčutnih valov.
Padala je v globino viharjev,
ki so jo žrli, črpali
in se smejali...
Lea Rotvajn
Starec
Sedel je v kotu in čakal.
Kdo ve, koga.
Kdo ve zai^j.
In upal je... In sanjal...
Star zguban obraz ni skrival bolečine.
Tres(Ke roke so se oprijemale palice,
usta so drhtela.
Tako je sedel ves sključen
in čaical.
Tiho, čisto tiho
osamljen starec.
Jasa
Misterij ženske (Ciklus pesmi)
1.	Otroštvo
Oče njen in dobra mati,
sestre morda, njeni brati —
to bil je dragi mali svet,
med rože v vrt je šla cvetet...
2.	Prva ljubezen
In cvet se plaho je odprl,
nekdo v dekle se je zazrl,
da vztrepetalo je srce,
ljubezen res tak silna je?
3.	Najdražji
Hrepenenje se je izpolnilo,
čusto V50 je napolnilo:
da, res ljubim, ljubim ga,
on mi ljubezen svojo da.
4.	Žena, komaj poročena
Je srečna zrla mu v oči,
saj v njih ljubezen še žari...
Kar sta pred vsemi obljubila,
z objemom tesnim se je vez sklenila.
5.	Materinstvo
Ko dete prvo je nosila,
ga srčno je že vzljubila ...
Nato v naročje ga privila
in nežno, nežno poljubila.
Je hčerka tekala po trati,
nje mamica bo zopet mati;
pozablja druge vse skrbi,
nad nerojenim še bedi.
6.	Njeno življenje
Mineva čas, bežijo leta
med službo, domom je razpeta.
Vse svoje srčno rada ima,
povedati pa jim ne zna.
»Pa njo, njo ljubi kdo ?«
Vse bolj pogosto se vprašuje,
o svojih ljubih premišljuje;
pa njo, njo ljubi, ljubi kdo?
Lea Rotvajn
Ljudje
Vse okrog mene ljudje.
Človek tu, človek tam,
a vsak je osamljen in sam.
Zrem v tla,
ne čutim več srca.
Človek ob meni se pretvarja.
Skriva svoj obraz in mi zagotavlja,
da je srečen in mlad.
A jaz čutim, vem, da je sam.
Kako naj ti pomagam,
človek iz sanj?
Lea Rotvajn
Breza
Nocoj je moja breza padla.
Nocoj tam sama umira.
Zapuščena.
Ubita.
In samo jaz sem vedela zanjo.
Samo jaz sem jo vsak dan opazovala.
Nocoj pa je moja breza padla.
Breza upanja — nekdaj.
Breza obupa — sedaj.
VALENTIN
Protest
Vi ljudje, ki to niste,
in ne more se vam tako reči,
vi, ki ste zgradili svet
in zdaj ga spet podirate ...
vi, ki ni vam mar življenja,
vi, ki ne veste kaj je to trpljenje,
hočete le koristi in dobrote
in ni vam mar koliko kaj stane,
pa čeprav cena bi bila življenje.
Ne veste kaj so čustva
in o ljubezni še slišali niste,
ne veste koliko je ljudi na svetu,
ki živeti v miru si želi,
da bili bi spet ljudje,
ker zdaj so sužnji le.
Vi, ki ni vam mar koliko jih danes
ali koliko jih jutri trpi,
vi, ki nič se vam ne zdi nečastno,
delate kar hočete: ubijate, morite,
pa delate se častne in poštene
in ljubezni polne ...
vi.. . vi res niste ljudje
in nikoli se vam ne sme tako reči.
SILVA PUHAR
Ti in jaz
Za delček sekunde si bil hitrejši.
To se nikjer ne pozna.
Gledali so stvar iz vidika.
Moja igra je boljša,
tvoja hitrejša
(seveda le za delček sekunde)
Po dolgem pomenku,
(bil je brez veze)
so se odločili,
da sva igrala na enaki ravni,
kjer ni pravil
za boljše
ali hitrejše.
l^a Rotvajn
Laž
Hodiva drug ob drugem.
Tiha napetost naju obdaja)
Čutim te.
Tako blizu si, a vendar tako daleč...
Vem, spet se pretvarjaš, spet lažeš.
In jaz ti vse verjamem.
Spet ti brezmejno zaupam.
Nočem misliti na jutri,
ko bom morda spet sama,
ko me boš zapustil...
Ne živim le za ta trenutek!
Pozabljam preteklost, pozabljam prihodnost.
Le zaupam ti. ..
Irena-MIROSLAVA
Tiha noč
Tiha noč zaveje,
ko vse utihne okrog,
le moje misli se oglase.
Dan je minil v prazno,
zastonj vsa so dela,
vse zastonj.
Zastonj je vsaka misel,
misel nanj,
misli o tebi.
O tebi, ki si napolnil moje srce,
brez tebe je dan pust,
dan brez želja.
Dan, ki mi ne da ničesar,
ničesar, kar bil ahko dalo mi moči,
tihi noči, ki zaveje okrog mene.
Ko tiha noč zaveje,
moje oči se napolnijo,
napolnijo z grenko tekočino.
Ta tekočina peče vso noč,
ne daje mi spanca,
brez radosti in veselja.
Ko končno od utrujenosti,
grenkobe se oči zapro,
čudne stvari plešejo okrog mene.
Silva Puhar
Razmišljanje
Ob uri razmišljanja
se moje misli križajo
prehitevajo druga drugo,
butajo ob rob molka
si segajo v besedo,
postajajo nestrpne,
prepirljive,
od časa so časa
se spakujejo,
hihitajo.
Ujete so v nevidna polja
Zaradi utesnjenosti
in časovne stiske
postajajo neznosne,
v notranjosti nastane
silovito razdejanje.
TEDNIK
- 17. april 1986
NASI DOPISNIKI - 9
iJl bueseml
fio te ugledam.
1(0 slišim tvoje ime
mi zadrhti in duša mi šepetaje
govori —
o tebi-
^ fet)! mi duša moja govori.
yidim. da me pogleduješ na
skrivaj,
vendar tega nikomur ne pokažeš,
^g naprej ostajaš hladen, miren,
zadržan.
ljubljeni,
v^e ti dam, kar imam,
le mojih misli ti ne dam,
firanila jih bom za naslednje
snidenje,
snidenje s teboj.
mi in naše okoue
Naši kraji postajajo vedno
bolj onesnaženi. V gozdove me-
čejo ljudje raznovrstne odpadke.
Ponekod najdeš tudi stare štedil-
nike, hladilnike .. .
Po cestah delajo velik hrup av-
tomobili. Od vseh vozil gredo
plini v zrak in zrak onesnažujejo.
Pionirji, bi bi morali najbolj
skrbeti, pa okolje onesnažujejo
tako, da odmetavamo papirčke
in druge smeti.
To se mi zdi zelo grdo, zato se
trudim, da bi za okolje bolj skr-
beli. Če vidim, da kdo odmetava
smeti, ga opozorim.
Marjana Kocuvan,
OŠ Vitomarci
pO zvonCke
20. marca se je pričela pomlad. Vreme je še vedno zimsko. To
smo spoznali v soboto, ko smo hoteli med potjo na obisk k prijate-
ljem nabrati zvončke. Na travniku, kjer je običajno vse polno zvonč-
kov, je bilo še polno sneženih zaplat.
Tu in tam so iz snega gledale krpe trave, ki pa so bile pod vodo.
Ker sem bila obuta v čevljt, =em zvončke lahko le opazovala. Bila
sem žalostna, mamica pa me je potolažila, da bo toplo sonce vodo
kmalu osušilo. Takrat pojdeva zopet po zvončke.
Petra Koželj, 2. a
OŠ Ivan Spolenak
Ptuj
moja mama
Mama — preprosta, vsakdanja
beseda in niam vendar veliko po-
meni. Zavedamo se njene ljube-
zni in jo na svoj način tudi vrača-
mo. S prijazno besedo nas poto-
laži v težkih in žalostnih trenut-
kih, kamor se takrat tudi zateče-
mo; s toplo roko nas obvaruj.e;
vedno nam stoji ob strani.
Moja mama že ima takšne
lastnosti. Saj me ima rada in mi z
veseljem pomaga, kadar to le
zmore. Vedno me razume, kadar
pa me mučijo hude in žalostne
misli, pa me spravi v dobro voljo
s svojim od sonca obsijanim in
nasmejanim obrazom. Kadar ču-
tim bolečino jaz, jo čuti tudi
ona; ko sem žalostna jaz, je žalo-
stna tudi ona. Tako si vedno de-
liva žalost, veselje in srečo. Ona
je vedno dobrega srca, njena ro-
ka me obvaruje pred vsem, kar je
hudega na svetu, njena beseda
pa seže na dno srca.
Spominjam se, čeprav je tega
že nekaj mesecev nazaj, da je ne-
ki deklici v naši vasi umrla ma-
ma. Kadar pomislim na njo, me
v srcu stisne in hkrati zaboli, kot
bi me nekdo zabodel z žebljem
prav v sredo srca. Velikokat pre-
mišljujem o tej revi in hkrati
zmeraj pomislim kako bi bilo
meni, če bi bila na njenem me-
stu. Prav gotovo pa si tega ne že-
lim. Kdo bi mi potem pral, likal
in še najvažnejše, potolažil, ka-
dar me v srcu nekaj teži in sem
žalostna? Zato pa ljubimo in
spoštujmo svoje starše. Kajti
brez mame in očeta bi bilo življe-
nje pusto, žalostno in brez vese-
lega navdiha. Ne morem si zami-
sliti življenja brez maminega než-
nega in tihega glasu in njene
mehke, nežne dlani....
f- Sonja Klajnšek, 7/a, OŠ Boris
Kidrič
Kidričevo
šola v naravi
Dolgo smo pridno zbirali pa-
pir, ga prodali in zaslužili del de-
narja za zimsko šolo v naravi.
Končno je prišel ta dolgo priča-
kovani dan. V ponedeljek zjutraj
smo se ob 7. uri zbrali pred šolo
kjer je po nas prišel avtobus in
nas odpeljal na Pohorje v doni
Miloša Zidanška. Še isti dan smo
se takoj po prihodu na Pohorje
najedli in odšli na smučanje k
hotelu Areh. Na smučišču so nas
tovariši razdelili v skupine, kjer
so bili dobri smučarji in manj
dobri smučarji. Smučali smo se
po zelo strmih progah, nazaj pa
smo se vozili z vlečnico. Pri eni
vožnji s sidrom sva bili s sošolko
nepazljivi in sva padli s sidra, za-
to sva morali po precej strmi
progi nazaj do vlečnice in se zno-
va peljati do vrha. Ob večerih
smo včasih imeli pouk,, večina pa
smo igrali družabne igre in se za-
bavali, pa tudi plesali. Čas šole v
naravi je hitro minil. V soboto
smo se veseli vrnili domov na
Ptuj, kjer so nas čakali naši star-
ši.
Edita Majhen
OŠ Olga Meglič
z zoranom V kajaku
Po mojem prihodu domov z
morja nekje v avgustu lanskega
leta sta se očka in mamica odlo-
čila, da bosta tudi onadva odšla
na dopust in to v Moravske to-
plice. Seveda jaz bi rad ostal do-
ma, saj sem že prej nekaj slišal o
tem dopustu in sem že vse plani-
ral v naprej. Doma sem moral
ostati zaradi psa Sarija in pa hi-
'še. Zato je mamica prosila tov.
Knapičevo, če se lahko hranim
pri njih, seveda z nekaj prispev-
ka. Bil sem že čisto vročičen ob
odhodu naših dveh in brž sem
poklical prijatelja Zorana. Tako
sva midva kraljevala celihr sedem
nepozabnih dni.
Najprej sva naredila urnik za
prihodnje dni, seveda ni bilo
dneva brez ob 9. uri toplice, po-
tem pa pizza. En dan sva »reski-
rala« tudi za Dravo in to z brato-
vim čolnom kajakom. Ta dan je
ostal najbolj nepozaben. Vzela
sva kaja iz vešal. Problem je bil
spraviti ga mimo bloka, kjer sta-
nujejo Knapičevi. Razinišljala
sva, mogoče bi ga lahko pripelja-
la s kolesom pa sva rekla, da ga
bova prenesla, saj ni tako težak.
Mimo bloka sva prišla brez pro-
blemov in nadaljevala pot proti
jezeru. S težavo sva ga spravila
na nasip, od tam pa v vodo. Na
hitrico v kopalke, zdaj pa se je
začelo: kdo bo prvi? Seveda je
bil zdaj čoln »moj«, zato sem
imel po vseh pravilih prednost.
Iz čolna sva vzela vesla in ... v
vodo. Prvi sem ugotovil, da je
Drava zelo, zelo mrzla in umaza-
na. Prve zamahe sem opravil bolj
nežno in plaho v zibajočem se
čolnu, potem sem postal pravi
tekmovalec v vožnji s kajakom.
Zoran je bil že čisto rdeč od jeze,
kje sem se tako dolgo potikal.
Potem sva se zamenjala. Po mo-
jem je tudi on imel tak občutek
kot jaz. Do njega sem bil bolj ne-
zaupljiv, zaradi čolna namreč.
Nato pa sva premišljevala, lahko
bi se vozila oba. To je bilo bolj
nerodno, kajti v čolnu je samo
en sedež, zato,sem se spravil na-
zaj, noge v vodo, trdno sem se
oprijel za rob in počasi sva odve-
slala z raznimi vzkliki proti sre-
dini jezera. Mimo naju so plav?
le razne konserve, mrtve kure in
še marsikaj. Zato sva se obrnila
in z bolj divjo vožnjo nadaljevala
potovanje. Zoran je lepo sedel v
čolnu, zato ni mogel pasti ven,
ko se je začel le ta gugati in gu-
gati, pa sem zletel v vodo, da me
je kar do kosti zazeblo. Grdo
sem ga pogledal in odplaval pro-
ti bregu. Nekajkrat sva se še za-
menjala in se odpravila domov,,
čoln pa lepo pospravila, kot da
se ne bi nič zgodilo.
V tem tednu, ki je zelo hitro
minil, je bilo zelo dosti takih in
drugih nepozabnih trenutkov. Če
imaš dobrega prijatelja, je vse še
Marko Plohi, 7/a,
OŠ Bratov Štrafela,
Markovci
bolečina
Bilo je pet dni pred mamiči-
nim rojstnim dnem. Dnevi so bili
pusti in deževni. Razmišljala sem
že tudi o darilu, ki ga bom poda-
rila mamici. Prišel je zelo težko
pričakovan 1. april. Sonce je sija-
lo, ptički so žvrgoleli. Zdelo se
mi je zelo čudno, saj je vse dni
pred 1. aprilom deževalo. Pa pu-
stimo vreme.
Ta dan se mi je zgodilo nekaj
posebnega. Mamica je bila vsa
nasmejana, vesela, nasploh je bi-
la takšna, kot že dolgo ne. Zdela
se mi je čudna, saj take že dolgo
nisem videla. Pojedla sem zajtrk
in se odpravila k prijateljici Ne-
vi. Ob 15. je prišel domov ati z
darilom v naročju. Stekla sem
mu nasproti in ga vprašala, če je
zame. Povedal mi je, daje za ma-
mico. Dolgo sem še gledala za
njim in razmišljala, zakaj zanjo.
To sem hitro ugotovila, saj sta ji
s sestro čestitala. Šele zdaj sem
se spomnila, da je njen rojstni
dan. Ko sem ji čestitala, sem
opazila, da je žalostna, saj sem
pozabila nanjo. Stekla sem v so-
bo in se sesedla na stol. Še tisti
dan sem se ji opravičila in ji re-
kla, da se to ne bo zgodilo nikoli
več. V postelji sem še veliko raz-
mišljala, da sem naredila veliko
napako.
Mateja Drevenček, 7/a,
OŠ Boris Kidrič, Kidričevo
zimska §t)la v naravi
Na naši šoli vsako leto organi-
ziramo zimsko šolo v naravi za 5.
razrede. Šola v naravi veliko sta-
ne, zato smo učenci zbirali stari
papir. Vsak od nas je zbral
3.000,— din, katere smo odšteli
od cene, kajti drugače bi se naši
starši držali za glave. V šolo v na-
ravi nismo šli vsi. Tisti, ki so
ostali, so imeli pouk, zato se res
lahko imamo za srečne — vsaj
nekateri.
Šola v naravi je res imenitna
stvar, kot maline s smetano. Vsak
dan je drugačen od prejšnjega,
zato je zelo zanimivo. Največ
smo se seveda smučali. Vodil nas
je tovariš Gajzer Ljubo, tovariši-
ca Tatjana Širec in tovariš Vau-
potič. Smučali smo se na Arehu,
od doma Miloša Zidanška pa
smo se na smučišče peljali z av-
tobusom. Sobe so bile še kar ure-
jene, vendar je bil zid obupen.
Vse je bilo popisano s črnilom in
barvicami. Drugače pa sem bil
zadovoljen. Hrana je bila dobra,
vendar se dvakrat nismo šli smu-
čat zato, ker ni bilo avtobusa —
prvič smo ga zamudili, drugič pa
prišli pol ure. prej, čakali eno
uro, potem pa izvedeli, da se je
avtobus pokvaril in da ga ne bo.
Imeli smo tudi nekaj ur pou-
ka. Reševali smo razne naloge in
OČE
Moj oče ima črne lase in nosi brke. Ima zelene oči. Je visoke po-
stave.
Rad se igra z mano in me ima zelo rad. Včasih se jezi, a kmalu
pozabi in spet je vesel. Ima zelo rad otroke. Zelo je navezan na svoje-
ga očeta. Imam ga še rajši kot mamico.
Špela Vodušek, 2. a
OŠ Ivan Spolenak
Ptuj
Kaj Ml POMEM GLASBA
Glasba mi je vir življenja,
'mam jo rajši od zlata.
z neskončno lepo melodijo
preženem si gorje s srca.
^aj zlati prstani, denar,
pa avti, vikendi, devize,
z vsem tem postaneš v srcu star.
to le telesne so dobrine.
^se to in več mi daje glasba,
ki jo v srcu nosim dan za dnem.
^'nesreči vsaki je tolažba,
kot kruh je, ki ga vsak dan jem.
zimska šola v naravi
Vsako leto se učenci naše šole 5. razredov udeležimo šole v nara-
vi v domu Miloša Zidanška na Pohorju. Vsi učenci našega razreda
smo redno hodili na zbiralne akcije papirja, da bi nabrali čim več de-
narja za tiste učence, ki so se udeležili šole v naravi. Tisti učenci, ki
smo se udeležili šole v naravi, smo komaj pričakali tisti ponedeljek,
ko nas je avtobus popeljal čudovitim dogodkom naproti.
Ko smo prispeli v dom, so nas najprej odvedli v naše sobe, kjer
smo spali šele nato smo dobili kosilo v prostorni jedilnici. Ko smo si
uredili prtljago smo obuli pancarje, vzeli smuči ter odšli na avtobusno
postajo, na katero je pripeljal avtobus in nas odpeljal na Areh, kjer
smo se smučali. Razdeljeni smo bili v skupine; v dve skupini dečki in
v dve skupini tudi deklice. Dečki so se smučali na bolj strmi progi ka-
kor me deklice.
Po smučanju smo imeli večerjo, po večerji pa smo imeli ples in
družabne igre. Nato smo odšli v sobe spat. Toda zaspali smo šele po
dolgem smehu, norenju in klepetanju. Drugo jutro smo se po zajtrku
odpeljali spet smučat. Vreme smo imeli ugodno, ravno pravo za smu-
čanje. Kadar se je vlečnica ustavila smo bili zelo nejevoljni, nekateri
so celo preklinjali. Ker so se dečki vozili po drugi progi, smo jih le
redko srečevali. Imeli smo se tako zelo lepo, da se to ne da zapisat.
Nekega večera smo hišniku pri plesu zlomili metlo. Gledal je kot hu-
da ura in šele po dolgem času se je potolažil, ko smo mu zlepili metlo.
Ravno v petek smo imeli tekmovanje, prav takrat ko je bila megla ze-
lo gosta in je bril sneg. Že v petek smo vsi težko pričakovali odhod.
Ko smo se na poti domov spuščali navzdol, je sneg kaj izgineval. Do-
ma so nas komaj prepoznali, ker smo bili tako rjavi, saj rjas je sonce
opeklo.
Tako kot smo si prej želeli domov, tako si zdaj želimo spet nazaj.
Tina Gojkovič 5. c
OŠ Olga Meglič Piuj
športni dan
V četrtek smo imeli športni
dan. Zbrali smo se pred šolo.
Zraven smo si morali pripeljati
sanke ali smuči. Sankat in smu-
čat smo se šli na Panoramo. Sa-
šo, Aljaž, Igor, Damjan, Ivan so
se smučali. Potem je Sašo delal
prevale, Filip pa se je vozil po
vrečki. Jožica, Sabina, Lidija,
Iris, Dušanka in Andrej so se
sankali. Najraje sem se smučala.
Jasna Markež, 2/c, OŠ Tone
Žnidarič Ptuj
MLADOST
Mladost je kot iskra ognjena,
prižge se.
gori in ugasne.
Mladost je vse,
prva ljubezen.
bolečina prva
in prvo trpljenje.
Katja Kolarič,
OŠ Olga Meglič.
Ptuj.
6. b
doma
Kadar sem doma, mi je dolg čas. Včasih gledam televizijo, če pa
mi program ne ugaja, grem ven. Zberemo se otroci iz ulice in se igra-
mo.
Ko se prične mračiti, moramo v stanovanja, čeprav je takrat zu-
naj najbolj prijetno. Starše pa moram ubogati. Pogledam še risanko in
televizijski dnevnik, nato pa ležem in kmalu zaspim.
Jože Šimenko, 2. a
OŠ Ivan Spolenak
Ptuj
matejčkov rojstni dan
V nedeljo smo se odpeljali v Maribor. Obiskali smo teto Slavico,
nato pa smo se odpravili k malemu bratrancu Matejčku. Ta je prazno-
val prvi rojstni dan.
Postregli so nas s torto, preden pa jo je teta ponudila, smo se s
slavljencem fotografirali. Z njim in sestrično Gordano smo se vse do
večera zabavali in igrali.
Pričelo se je mračiti. Poslovili ?mo se in se vrnili domov. Bilo je
prijetno.
Klaudia lliaš
2. a OŠ Ivan Spolenak
Ptuj
pomlad
Sneg je že skoraj skopnel, saj je prišla v deželo pomlad. Sonce si-
je in dan je prijetnejši. Ljudje že delajo v sadovnjakih in vinogradih,
kmalu bodo o/ivala polja in vrtv)vi.
Ur'edili bomo okolico okron hiše. Tudi otroci se veselimo pomla-
di, saj se bomo lahko igr.jh zunaj.
7\on(^ki /e	kak.i-o i/ /•. t.I-o, Pti^c ^e bodo vrnile m uiplih
saj jim ho .'d.ij tudi pr;	V go/dii -e hoj ^ prchudi-
,':jrisk; /a>panci. N i pri^^i	/ulic.oe.
'	h - 1-C-. ?
-	.	> ilM
delali vaje. Vendar to ni bil po-
uk, kot ga imamo v šoli. Po ve-
čerji smo se igrali družabne igre
ali imeli ples. Budni smo smeli
biti do devetih, v petek izjemoma
do desetih. Ko smo šli spat, smo
se umili in smuknili v posteljo.
Pogovarjali smo se do dvanajstih
in nato zaspali.
Zadnji dan so nas dekleta na-
mazala z zobno pasto, da smo bi-
li zjutraj vsi beli. Takoj zjutraj se
je začela bitka, tako da smo na-
zadnje čistili stopnice in zid, ki
sta bila namazana z zobno kre-
mo. Meni samemu je bilo všeč, .
najbolj pa sem bil vesel, ko smo
prispeli na Ptuj. Star pregovor
pravi: Povsod je lepo — doma je
najlepše.
Petja Janžekovič, 5. b
OŠ Olga Meglič
srečanje Z amadeusom
V sredo 12. marca smo imeli
kulturni dom. Zjutraj ob 8.30
smo se z avtobusom odpeljali na
Ptuj, da bi si ogledali filmsko
predstavo o Wolfgangu Amadeu-
su Mozartu. Ko smo se pripeljali
v Ptuj, smo se takoj odpravili v
kino. Pred kinom smo dobili
vstopnice in šli v dvorano. Tam
se je začel film. Film je pripove-
doval o življenju Mozarta in nje-
govih uspehih. Mozart se je rodil
v družini glasbenikov. Prvo glas-
beno delo je napisal, ko je bil
star 6 let. Oče mu je dal skladbo,
da jo odnese cesarju. Med potjo
je šel čez most. Pihal je veter in
ko se je nagnil čez most, so mu
listi s skladbo padli v vodo. Zelo
se je bal očeta in odločil se je, da
sam napiše skladbo in jo odnese
cesarju. Ko je oče na koncertu
poslušal delo, je spoznal, da le to
ni njegovo. Sina je vprašal, kje je
dobil note za tako uspešno
skladbo in Mozart mu je pove-
dal, da je to-napisal sam. Mozart
je-dosegel večje uspehe kpt nje-
gov oče. Napisal je več kot 40
oper. Pisal je dan in noč. Skoraj
nikoli ni spal. Ko je odrastel je
začel uživati alkdholne pijače.
Zbolel je. Se zadnje minute svo-
jega življenja je posvetil pisanju.
Pokopali so ga revno. Njegove
opere so dosegle višek šele v tem
stoletju. Najbolj znane so: Figa-
rova svatba. Čarobna šisčal, Don
Huan.
Na njegovo zadnjo pot ga ni
spremljal nihče. Umrl je reven,
osamljen in omalovaževan. Nih-
če ne ve, kje je pokopan.
Šele po njegovi smrti so ljudje
spoznali pomen in vrednost nje-
govega dela ter ga pričeli slaviti.
Film nas je vse pretresel in po-
novno smo se srečali s kruto res-
nico, da vse velike ljudi cenimo
šele po njihovi smrti.
Lit. Nov. krožek OŠ Juršinci
dobila sem brata
marka
Opisala bom dogodek, ki ga
ne bom nikoli pozabila, čeprav
ga nimam nikjer zapisanega. Bil
je 6. december 1976. leta. Mami-
ca se je odpeljala v bolnišnico,
ker je pričakovala otroka. Z ate-
kom sva bila sama doma. Atek je
bil živčen. Hodil je po hiši. Ni
vedel kam bi se dal. Vedno je
gledal skozi okno, če bo kdo pri-
šel. Pri meni je bila sestrična Ja-
nja. Bili sva v sobi.
Igrali sva se. Tudi midve sva
čakali, kaj bo, čeprav sem jaz bi-
la še majhna in nisem prav vede-
la, kaj se dogaja. Večkrat sem šla
gledat, kaj dela atek. Hodil je po
kuhinji. Včasih je imel vključen
radio. Ko mu to ni bilo po volji
je vključil televizijo, pa zopet ra-
dio. Pospravljal je po kuhinji.
Nekaj je tudi kuhal. Midve s se-
strično se za njega nisva kaj pre-
več brigali. Igrali sva se, kot da
ne bi nič bilo. Okrog devetih, ko
sva z Janjo hoteli že iti spat, je
prišla botrica. Povedala je neko-
liko veselo, da sem dobila brata.
S sestrično sva pričeli skakati po
postelji, se smejati in dreti na vse
grlo. Bili sva zelo veseli. Mislim,
da se še ničesar nisem tako raz-
veselila, kot takrat botrice oziro-
ma brata, ki sem ga dobila. Naj-
bolj pa se še spominjam ateka, ki
je z eno nogo stal na stolu, z dru-
go nogo na tleh, glavo je imel
podprto z roko. Gledal je televi-
zijo. Botrica j,e stopila v kuhinjo
in ga polila. Ko je vse postalo
nekoliko bolj mirno, sem ateka
vprašala, če bo kam odšel. Rekel
je, da ne, da bo' ostal doma. Re-
kel je, da naj greva z Janjo spat,
da naj naju ne bo strah, da bi
kam odšel. Ko sem se ponoči
zbudila, ga seveda ni bilo doma.
Malo sem mu-zamerila, a sem ve-
dela, da ob takem dogodku ne
more ostati doma. Komaj sem
čakala dan, da brata pripeljejo
domov, da ga vidim. To se je
kmalu zgodilo. Zdel se mi je zelo
lep, kar je tudi bil. Tega ddgodka
ne bom nikoli pozabila, saj Je
takšen, da ga ni lahko pozabiti.
Jožica Slameršak, 7/b
OŠ Markovci
moja mamica
Moja mamica je delavka in de-
la v kmetijski zadrugi. Dela v ve-
likem skladišču, kjer imajo veli-
ko kamionov za razne prevoze.
Moja mamica je spremljevalka
tovora, ki ga avto prevaža. Delo,
ki ga opravlja, jezelo težko, zato
pride večkrat zelo utrujen-" do-
mov. Doma jo /e čak' jr rarn:;
hišna opravila. Tudi jaz ve;-?i-;
pomagam pospraviti svojo
co. d:- ni treba mamici Svoji : : •
, mici f.id i pomagam, ker jo i;narr,
Zcii'
'Jlf-a Megu^. ,
ŽABE
Mama žaba je učila
svoje male žabe regljati.
Takole: rega. rega. rega, kvak,
kvak.
Male žabe trmoglavke
pa po svoje: lega. lega. kak. kak.
Mami žabi je hilo dovolj.
Sknrila j i> lus druf:i lok vonj
in i J'-
\--:n 'i	, ■ . r-^^le rrih-^'
' nosit '■■f/;«/' ■
"■'.jht-	reki.
<l':i/> Hlknlc
Ll!- A.. A
moj očka
Najlepše vezi ustvarjam z oče-
tom. On me oblači, greje, hra-
ni.. . Poskušal ga bom opisati:
Po zunanjosti j" bol širok, ve-
lik in ima rjave oči, črne lase. Ne
zna pešačiti v službo. V službi je
marljiv. Odnosi med nama so le-
pi; včasih pa tudi slabi. Večkrat
»zgubi živce« in me tudi nažene
ven. Ko se zjočem, je spet vse po
starem. Želim si, da bi .bil očka
še naprej tako vztrajen, marljiv
in dober z mano. Moja največja
želja pa je, da bi se vrnila domov
mamica. Ustvarjal bi vezi z obe-
ma. S tem bi si pridobil spet pra-
ve starše. Hodili bi na piknike.
Mami-^ p;; bi ^p": z^.čehi delati
v Dchi. ! hi " ^- -fi« d za no-
v !' !;-, ^ n- rec za roUtni
. I. Žalosten sem, ker ii morem
titati po telcforuj. i' posilifiti
(itke /a rojstni Ja-' ne d.i hj
\'se hi " - • ..
ptičji klepet
Zgodaj sem odšla v šolo. Na vzhodu seje izza ptujskega gradu že
dvigalo sonce. Prispela sem do visokega javorja. Obstala sem, saj me
je pritegnilo glasno žvrgolenje ptičkov.
Trije vrabčki so se pogovarjali. Prvi je povedal, da je slišal, da bo
še huda zima. Drugi je zastokal ob misli na mrzle dni. »Škoda, da tu-
di mi pozimi ne živimo v toplih krajih!« je dejal tretji. Toda kmalu so
postali dobre volje. Pomislili so na vse tiste otroke, ki so vso dolgo zi-
mo zvesto skrbeli za lačne ptičke.
Nisem imela več časa, da bi šenaprej poslušala ptičji klepet, ven-
dar sem se ob njem zamislila.
Patricija Lašič
2. a
OŠ Ivan Spolenak
Ptuj
10 — ZA RAZVEDRILO
17. april 1986 - TEDNIK
TEDNIK -
TELESNA KULTURA IN ŠPORT - 11
Ilirija—Aluminij 3:1 (1:0)
Nogometaši Aluminija so tekmo 15. kola
prvenstva v slovenski nogometni ligi z Ilirijo
odigrali že v soboto. Na zasneženem in raz-
močenem igrišču v Zgornji Šiški v Ljubljani
so bili domačini spretnejši pri strelih in tri-
Icrat ukanili tokrat nerazpoloženega vratarja
Majcenoviča. Prvi del so dobili domačini z
zadetkom Capa v 18. minuti. Na 2:0 so povi-
jali v 50. minuti, strelec je bil Miloševič. V
59. minuti je Silvo Žitnik znižal na 2:1, deset
minut pred koncem pa je Bricelj dosegel kon-
čni izzid, 3:1 za Ilirijo. Dve minuti pred kon-
cem je Bek zgrešil enajstmetrovko. Po bese-
dah vodstva Aluminija so bili Kidričani sicer
boljši, vendar neučinkoviti. Aluminij: Majce-
novič, Škrjanec, Kodri^ Dončec, Panikvar,
Majal, Vogrinec, Silvo Žitnik, Koren, Franc
Žitnik, Bek.
Danes" (v četrtek) se bodo igralci Aluminija
v Kidričevem pomerili z Mariborom. To bo
tekma republiškega ligaškega pokala, začeli
pa jo bodo ob 16. uri. V nedeljo pa bo na
sporedu redno kolo. V Kidričevem bo gosto-
valo moštvo ljubljanskega Slovana. Tudi ta
tekma se bo pričela ob 16. uri.
I. kotar
(foto M. Ozmec)
Trener Ivo Pšajd, znova na klopi Aluminija
Drava—Ojstrica 2:1 (2:0)
Stadion Drava v Ptuju, gledalcev blizu 100,
igrišče zasneženo; sodnik Žohar (Šentilj).
Strelci: 1:0 (1) Tušak, 2:0 (33) Tušak, 2:1
(68, 11-m) Grum
Drava: Krajnčič, Weingartner, Pihler,
Kralj, Petek, Klaneček, Artenjak (Zmazek),
Glažar, Tušak, Korošec, Ljubeč;
Ojstrica: Brezovnik, Grum, Cesar (Paje-
vič), Veronik, Pokržnik, Čavnik, Kotnik,
Franc (Djurič), Račnik, Pušnik, Tubič.
Na zasneženem in razmočenem igrišču, ob
neprestanem sneženju sta moštvi iz spodnje-
ga dela lestvice prikazali borbeno igro, zma-
gala pa je nekoliko srečnejša ekipa. Pravijo,
da sreča spremlja hrabre. Upamo, da je tako
bilo le tokrat, na težkem igrišču, saj so gostje
prikazali kakovostnejšo igro in le nespretno-
sti njihovih napadalcev, zlasti desnega krila,
se lahko domači zahvalijo, da šo dosegli prvo
zmago v spomladanskem delu prvenstva.
Domačini so začeli učinkovito. 2e v prvi
minuti je Tušak s 25 metrov presenetil vratar-
ja Brezovnika. Vendar so gostje hitro uredili
vrste in kljub snegu izvedli nekaj lepih akcij,
ki pa so jih nespretni napadalci po vrsti za-
pravili. V obdobju premoči gostov je Dravi
uspel nasprotni napad Artenjaka, ki ga je
uspešno zaključil Tušak.
V drugem polčasu so bili gostje v polju
znova boljši, vendar so proti koncu tudi do-
mačini imeli nekaj zrelih priložnosti. Igralci
Ojstrice so rezultat znižali po pravilno doso-
jeni enajstmetrovki. Najboljši igralec sreča-
nja je bil levo krilo gostov Tubič, ki si gotovo
zasluži nastopanje v višji ligi.
Iskra—Drava 33:15 (12:8)
v 15. kolu prvenstva v sloven-
ski rokometni ligi so igralke Dra-
ve gostovale v Šentjerneju na
Dolenjskem in se pomerile z do-
mačo Iskro, vodilno ekipo lige.
Tekma je bila v telovadnici osno-
vne šole, ogledalo pa si jo je prek
100 gledalcev ob korektnem soje-
nju Crikvenčiča iz Domžal in
Tomšiča iz Ljubljane. Ob vstopu
v prijetno telovadnico se je ptuj-
ski ekipi kar milo storilo po po-
dobnih pogojih v Ptuju, ki jih
trenutno v telovadnici srednje-
šolskega centra še ni.
Prvi polčas je za domačo eki-
po in njene na trenutke bučne
navijače pomenil precejšnje pre-
senečenje. Ptujčanke so namreč z
dobro igro v obrambi (izkazala
se je tudi vratarka Tanja Farič)
in pametno igro v napadu vodile
večji del, do rezultata 8:7 za Dra-
vo. V zadnjih minutah je doma-
činkam po slabih strelih igralk
Drave uspelo nekaj hitrih nas-
protnih napadov in vodstvo 12:8
ob polčasu.
V drugem delu je z igrišča za-
radi tretie izkliučitve hitro mora-
la Hentakova, Dravi se je popol-
noma ustavilo in razpoložene
domačinke so iz nasprotnih na-
padov polnile mrežo. Po prikaza-
ni igri Ptujčanke tako visokega
poraza niso zaslužile, je pa po-
sledica mladosti in neizkušeno-
sti.
Drava: Farič, Hentak 1, Šoba
1, Rižner 5, Korošak 5, Lašič 3,
Fridl, Premužič, Potočnik, Ma-
lek, Juršič, Gregorec.
V soboto popoldan čaka Ptuj-
čanke nova preizkušnja. V goste
jim pride ekipa Mlinotesta iz Aj-
dovščine, ki je pravtako mlada,
vendar ima za vadbo bistveno
boljše pogoje (športno dvorano
Police). Tekma Drava — Mlino-
test se bo pričela ob 17. uri.
1. kotar
V Šentjerneju se je izkazala vratarka Tanja Farič (foto I. kotar)
Našim ekipam
le točka
v minulem kolu druge repu-
bliške rokometne lige za člane so
ekipe s tega območja osvojile le
točko. To je uspelo člaftom Dra-
ve, ki so v Ptuju igrali 17:17 s
Šempetrom. Velika Nedelja je v
nepopolni postavi izgubila v
Krogu, domačini so jo premagali
2 dvema zadetkoma razlike. Iz-
gubili so tudi Ormožani in sicer
na gostovanju v Celju, vendar ta
rezultat v uradni konkurenci ne
šteje, ker igra druga ekipa Aero
— Celja izven konkurence.
V	Ptuju so v zelo hladnem vre-
menu gostje vodile večji del sre-
čanja, celo s 17:13, vendar so jih
domačini proti koncu ujeli in os-
vojili točko.
Drava: Valenko, Pučko, 5,
Tumpej, S. Matjašič 2, Debeljak
3, Žuran, Žmavc 2, Peklar, Vuka-
šinovič, Grgič 2, Gregorin 3, A.
Matjašič.
V	soboto bo v Veliki Nedelji
srečanje domačih članov s člani
Drave, Ormožani pa se bodo na
svojem igrišču pomerili s Kro-
gom. Obe tekmi se bosta začeli
ob 19. uri.	1. k.
Ekipa Ptuja peta
Na 15. republiškem tekmovanju v igri z zvenečo žogo v Murski
Soboti je največ uspeha imela ekipa domačinov, organizatorjev sreča-
nja. Uspelo jim je osvojiti že drugi pokal v trajno last, saj že nekaj let
uspešno nastopajo in osvajajo prva mesta.
Tudi Ptujčani so se udeležili tega tekmovanja, žal pa brez poseb-
nih priprav in brez dveh standardnih igralcev. Nastop ekipe je soraz-
merno dober, le v prvem srečanju so naleteli na najmočnejšega nas-
protnika, ki jih je visoko premagal.
Tekmovanje je potekalo med slepimi in slabovidnimi tekmovalci
v pravem prijateljskem vzdušju, s polno borbenosti in požrtvovalno-
sti. Kakovi : ekip, razen prvo uvrščenih, ki sta izstopali, je dokaj ize-
načena.
O končnem zmagovalcu je odločalo medsebojno srečanje, kjer je
ekipa Murske Sobote '^-epričljivo premagala Kranj z 8:4 ter tako os-
vojila naslov republiškega prvaka.
Zaradi nepopolnih pravil pa je prišlo ob razglasitvi do zapleta
pri uvrstitvi na tretje mesto za ekipi Celja ali Ljubljane. Dokončno
besedo bo o tem rekla Republiška zveza slepih in slabovidnih Slove-
nije, ki že predolgo obljublja pravila za vse zvrsti športa, kjer tekmo-
valci nastopajo, in prihaja do težav in nejevolje.
Ptujčani so premagali Koper s 7:4, Maribor s 7:4 in igrali neo-
dločeno proti Celju 7:7, izgubili pa proti Murski Soboti 17:3, Ljublja-
ni 4:3 in Kranju 12:4. Za ekipo Ptuja so nastopili in dosegli zadetke:
Ornik 22, Furjan 8 in Vuk 1 zadetek.
anc
Plavalni klub ima novo
vodstvo
Člani plavalnega kluba Ptuj-
ske toplice so v prejšnjem letu
veliko naredili pri odpravljanju
plavalne nepismenosti. V tečaje,
ki so jih organizirali, seje vklju-
čilo prek tisoč učencev. Pridobili
pa so tudi 26 novih vaditeljev
plavanja in enega trenerja, sku-
paj imajo sedaj že 30 vaditeljev
in 5 trenerjev.
Kot je povedal dosedanji
predsednik kluba Ljubo Gajzer,
so v tem obdobju premalo nare-
dili za tekmovalno plavanje in to
predvsern zaradi pomanjkanja
denarja in neprimerne tempera-
ture v bazenu. Bodoče delo klu-
ba bo kot doslej slonelo na na-
daljnjem plavalnem opismenje-
vanju, trimskih akcijah, plavanju
za delfinčka in podobno.
Na občnem zboru, ki je bil II.
aprila, so izvolili tudi novo vod-
stvo kluba, ki ga vodi 9-članski
odbor na čelu z Valterjem Pliber-
škom.
MG
Praznik Središča ob Dravi
Ob prazniku KS Središče ob Dravi je bilo 5. te-
ga meseca tekmovanje z zračno puško, ki je bilo
odstreljano na strelišču v Ormožu. Tekmovanja se
je udeležilo 6 ekip, štele pa so po 5 strelcev. PO-
KAL ob krajevnem prazniku Središče so osvojili
strelci SD Središče s 869 krogi, pred strelci ŠD
Kovinar Ormož s 842 krogi in strelci SD TSO s
822 krogi. Sledijo: SD Velika Nedelja, SD »Ka-
tja« Tomaž in SD Podgorci. Najboljši posameznik
je bil Branko Veselko (Središče) s 183 krogi.
Branko Veselko je konec prejšnjega meseca v
Leskovcu-Krško na republiškem tekmovanju pri
članih osvojil TRETJE mesto s 375 krogi.
Jani Ivanuša
Vindiš zmagal tudi v Radencih
Mirko Vindiš le osvojil novi republiški naslov v malem marato-
nu, v teku na 21 kilometrov. To mu je brez posebnih težav uspelo na
šestem tradicionalnem maratonu Treh src v Radencih, ki je hkrati tu-
di republiško prvenstvo. Sobotno preiskušnjo v težkih pogojih je do-
bil z minuto m pol prednosti pred drugouvrščenim Gabrom iz ZAK
Ljubljana. Mirko je za omenjeno progo potreboval eno uro, dve mi-
nuti in štiri sekunde, kar je glede na razmere dober rezultat. Nasled-
nje tekmovanje v tekih na dolge proge bo državno prvenstvo v mara-
tonu, ki bo v Zagrebu.
Zaradi republiškega prvenstva se Vindiš ni udeležil tradicional-
nega mednarodnega maratona na Dunaju kjer je bil lani enajsti. Ško-
da, saj je bila to zanj ena bolj redkih priložnosti za nastop na kako-
vostnem maratonu.
1. kotar
Peter Letonja osvojil rjavi pas
v Mariboru je bilo republiško prvenstvo v judu po pasovih. Tek-
movalci so razdeljeni v skupine po vrsti (rangu) pasu, za razliko od
običajnih tekmovanj, ko so kategorije opredeljene s težo. Med tekmo-
valci judo kluba Drava je največ dosegel Peter Letonja, ki je zmagal v
kategoriji plavih pasov in si z zmago priboril rjavega^, torej je postal
mojstrski kandidat (kandidat za črni pas, pas mojstra juda). V katego-
riji rjavih pasov je bil Andrej Murko tretji, enako uspešen pa je bil tu-
di Janez Plošinjak v kategoriji zelenih pasov. V tej kategoriji je bil
Marjan Ribič sedmi. Zoran Štalcer je tekmoval v kategoriji rumenih
Easov in osvojil sedmo mesto, nastopili pa so še Bezjak, Ivanuša in
ičina. Tekmovanje je bilo kakovostno in množično, saj je v posamez-
nih kategorijah nastopilo tudi prek 20 tekmovalcev.
1. kotar
Pogovor o sojenju
Prejšnji petek je bil na obisku v ptujski občini Vlado Tauzes,
predsednik komisije za delegiranje sodnikov NZS in nekdanji znani
zvezni nogometni sodnik. Srečanje je organiziralo medobčinsKO dru-
štvo nogometnih sodnikov, ki ga je Tauzes pohvalil za dobro delo. V
društvu sta trenutno dva zvezna sodnika (Kolarič in Fridauer), kaže
pa, da se jima bo v kratkem pridružil še tretii (Turk). Na pogovoru so
sodelovali tudi predstavniki nogometnih klubov Aluminij m Drava,
ki so podali svojo oceno o sojenju. Medtem ko Kidričani večjih pri-
pomb nimajo, imajo pri Dravi kar precej pripomb, saj menijo, da so
bili večkrat oškodovani. Predvsem mislijo na prekinjeno srečanje v
Slovenj Gradcu, zato so se na odločitev, da se srečanje Partizan —
Drava registrira z doseženim rezultatom (zmaga dornačih) pritožili.
Na sestanku so se zavzeli za boljšo kakovost sojenja. To je zlasti
naloga organizacije nogometnih sodnikov, svoje pa morajo dodati tu-
di klubi z Doljšim vzgojnim delom in brez pritiskov na može v črnem.
1. k.
Končana pionirska liga
Pionirji ŠŠD OŠ občine Ormož so končali svojo ligo, ki je pote-
kala v štirih kolih. Ekipo ie sestavljalo 5 strelcev v ligi pa je tekmova-
lo 5 ekip ŠŠD. Pmnirsko ligp so osvojili pionirji SŠD Ormož A s 3032
krogi. Sledijo: ŠŠ društvo Športnik Miklavž s 2851, S^SD Ormož B s
2537, ŠŠD Šredišče s 1892, ŠŠD Tomaž s 733 krogi.
Tekmovanje 16. tekmovalne
skupnosti za ŠŠD
Tekmovanje ŠŠD je bilo 15. marca v Ormožu. Nastopilo je 38
pionirjev in pionirk. Pri pionirkah je ekipno zmagala ŠSD Krka Ša-
lovci s 481 krogi, posamezno pa Suzana Raušl (Krka Šalovci) s 173
krogi. Pri pionirjih, kjer je bila konkurenca močnejša, je zmagala eki-
pa SŠD^Krka Šalovci s 504 krogi. Sledijo: ŠSD OS Stročja vas-Lju-
tomer, ŠŠD Sloga Murska Sobota, ŠŠD Ormož, ŠSD Miklavž, ŠSD
Lendava, ŠŠD Murska Sobota, ŠŠD Graničar MS, ŠŠD Mladost MS.
Posamezno Je zmagal s 178 krogi Dušan Ziško (Krka), drugo mesto si
je pridobil Robert Cantala (Sloga MS) s 169 krogi, tretje pa s 168 kro-
gi Valter Zrinski (Krka). Najboljši iz občine Ormož je bil Tihomir
Milčič s 167 krogi. Ob koncu tekmovama so ejdpe prejele diplome,
posamezniki pa medalje. TiJiomir Milčič, član ŠŠD OŠ OrmoC jj na
republiškem tekmovanju ŠŠD v Trzinu 30. marca osvojil odličr.") 4.
mesto s 175 krogi.
Z letne konference
Letna konferenca TVD Partizan Markovci (22. marca) je potekala kot je za
tovrstne »shode« značilno, v pregledu doseženega in se končala s sprejetjem
programa novih nalog.
Nogometni klubi (NK Markovci, Bukovci, Stojnci), ki delujejo kot sekcije
društva, so igrali v A, B in C skupini medobčinske lige in so, glede na pogoje v
katerih delajo, s svojo igro zadovoljili. Nogometaši in njihovi navijači se sreču-
jejo predvsem s problemom primernih igrišč. V minulem letu so z veliko lastne-
ga dela, ob pomoči KS Markovci in denarjem zbranim z organiziranjem plesov
in podobnih zabavnih prireditev v Bukovcih zgradili nogometno igrišče, slačil-
nice ob njem pa nameravajo dokončati letos. To igrišče bo v tej nogometni po-
mladi (in jeseni) večkrat gostilo tudi nogometaše iz Markovec, saj bodo ti, sku-
paj s šolo in krajevno skupnostjo (finančna pomoč), prenovili staro markovško
igrišče, ob njem pa zgradili še tekaško stezo.
S popravilom stare telovadnice, ki že nekaj let ni več kraj, kjer bi se zbirali
športniki-rekreativci različnih športnih panog, se bodo njena vrata bolj odprla,
ne le članom folklorne skupine, pač pa tudi mladim, ki po osnovni šoli kar na-
enkrat nimajo več možnosti za športno aktivnost.
Pod vodstvom Terezije Maroh so pred leti pričele z vadbo starejše članice,
ki sicer nimajo rednih vaj, pa kljub temu na raznih telovadnih manifestacijah s
svojimi vajami prispevajo k pestrosti programa. S to dejavnostjo bodo v TVD
Partizan Markovci nadaljevali tudi v tem letu, organizirali pa bodo še tekmova-
nja za pokal KS Markovci (tekmovanja v namiznem tenisu, 5ahu, streljanju in
nogometu že potekajo), udeležili se bodo jesenskega krosa, izvedli akcijo Ho-
dim, kolesarim, tečem, šli na pohod v Mostje, organizirali nočni nogmetni tur-
nir, sodelovali s TVD Partizan iz Slovenj Gradca.
Nalog, ki so jih sprejeli, je še več, med njimi je pomembna odločitev, da
bodo, zaradi pomanjkanja vaditeljskega kadra, poslali na seminar za organiza-
torje rekreacije dva člana.
Sicer uspešno delo društva ne pomeni tudi, da v njem delujejo vsi, ki bi to
želeli, s pestrejšim programom in usposobljenimi vaditelji pa bo v vrste »Parti-
zana« zanesljivo stopilo več tistih, ki si tovrstne aktivnosti želijo.
S. P.
Vabilo invalidom
Društvo invalidov Ptuj organizira odprto občinsko prvenstvo in-
validov v streljanju z zračeno puško. Tekmovanje bo v nedeljo, 20.
aprila, od 9. ure do 12. ure v strelišču Mladinka.
Pravico udeležbe imajo vsi člani društva, ne glede na kategorijo
invalidnosti. Prvih pet sprejme pisna priznanja, diplome, najboljši
štirje pa imajo pravico nastopa na regijskem prvenstvu invalidov, ki
bo v Ptuju 13. julija.
Vabljeni v čim večjem številu!
Komisija za rekreacijo in šport
pri DI Ruj
Plavalni klub ptujske toplice obvešča,
da prične s plavalnimi tečaji in sicer:
—	za neplavalce — otroke
—	nadaljevalno šolo plavanja
—	in za odrasle.
Vpis in vse ostale informacije
boste lahko dobili v ponedeljek, 21. aprila, ob 18. uri v
PTUJSKIH TOPLICAH.
12 - ZA RAZVEDRILO

TEDNIK - 17. april 1986
OGLASI IN OBJAVE - 13
Uspelo srečanje folklornih skupin
STOPERCE
V ptujski občini imamo zares
bogato tradicijo folklornega izro-
čila in ni se nam treba bati, da bi
bili naši zanamci prikrajšani za
lepote običajev, pesmi in plesov,
ki so jih poznali že naši pradedki
in babice. Številnim folklornim
prireditvam se je namreč minulo
nedeljo, 13. aprila, pridružila še
tradicionalna revija folklornih
skupin občine Ptuj, ki so jo do-
bro pripravili člani prosvetnega
društva Stoperce v sodelovanju z
Zvezo kulturnih organizacij ob-
čine Ptuj.
Močno sneženje ni vplivalo na
udeležbo nastopajočih in gledal-
cev, saj je bila dvorana PD Sto-
perce skorajda premajhna. Za
uvod v prijetno folklorno po-
poldne so se občinstvu najprej
predstavili člani na novo ustano-
vljenega moškega pevskega zbo-
ra Stopesce pod vodstvom Jožeta
Jagerja. Zatem je prek 100 v na-
rodne noše odetih nastopajočih
in vsaj enkrat toliko obiskoval-
cev v dvorani pozdravila pred-
sednica domačega prosvetnega
društva Marjeta Lorber, v imenu
ZKO občine Ptij^pa je govoril
njen predsednik Franc Lačen, ki
je revijo odprl.
Od sedmih odraslih delujočih
folklornih skupin seje stoperške-
mu občinstvu predstavilo pet an-
samblov in sicer: folklorna sku-
pina FD Lancova vas pod vod-
stvom Franca Drobniča in men-
torice Nežke Lubej. Pevke, pevci
in plesalci bodo letos praznovali
10-letnico uspešnega delovanja.
Za tem je nastopila folklorna
skupina pri konferenci sindikata
Zdravstvenega centra dr. Jožeta
Potrča Ormož-Ptuj, ki prav tako
deluje že deseto leto. Vodja sku-
pine je Jože Pernek, strokovni
vodja pa Cvetka Glatz. Kot tre-
tja se je predstavila šele letos
ustanovljena folklorna skupina
Stojnci v okviru PD Muretinci.
Venček štajerskih plesov so za-
plesali pod vodstvom Danice Ze-
ienik. Folklorna skupina Rožma-
rin haloških dolin iz Dolene v
okviru PD Sela je pod vodstvom
Francke Petrovič zaplesala ven-
ček belokrajnskih plesov. Ta
skupina deluje že od leta 1980.
Kot zadnji pa so se predstavili
člani priznane skupine Vinko
Korže iz Cirkovc, ki bo letos sla-
vila 55-letnico svojega uspešnega
delovanja. Venček štajerskih ple-
sov so zaplesali pod vodstvom
Antona Brgleza. Stoperška revija
je vsekakor zelo dobro uspela,
škoda le, da nismo videli še preo-
stalih dveh delujočih skupin in
sicer skupine DPD Svoboda Ptuj
ter skupine Anton Štrafela iz
Markovec.
M. Ozmec
Novost je pomenil nastop folklorne skupine iz Stojnc, ki je dlani obisko-
valcev dodobra ogrela.	(f^^o: M. Ozmec)
Stanko Murn med vstavljanjem svojega regulatorja v enega od testira-
nih vozil ptujskega občana.
Restavrirana flamska
tapiserija
v prostorih ptujskega gradu so v^nedeljek predstavili javnosti
res^vnrano flamsko tapiserijo »ODI^J PONUJA POLIFEMU PI-
JAČO«, ki je pod strokovnim vodstvom edine jugoslovanske strokov-
njakinje za regeneriranje, konserviranje in restravracijo profesorice
Mire Ovčačik-Kovačevič dobila izvirno podobo in trajno zaščito. K
temu so veliko pripomogle tudi mojstrice iz Majšperka Erika Urlep,
Anica Medved, Kristina Brglez in Marija Korže ter šte vilni drugi so-
delavci, ki so poskrbeli za barvanje votka, nadzor nad likovno izved-
bo in izdelavo predlog, vodenje dokumentacije in izvedbo regenerira-
nja, konserviranja in restavriranja.
ms
Na priložnostni slovesnosti je govorila Marjeta Ciglenečki — kustodi-
nja PM Ptuj. v ozadju restavnrana Flamska tapiserija. Tretja z leve je
prof. Mira Ovčačik-Kovačevič. Foto: mš
Ptujska amaterja
v Ljubljani
Enajstega aprila so v Ljublja-
ni, v preddverju poslovne stavbe
SOZD Emona odprli razstavo
slik likovnih amaterjev Branka
in Sama Gorjupa iz Ptuja. Oba
sta člana kulturno umetniškega
društva Svoboda Ptuj. Razstava
obeh likovnih amaterjev — očeta
in sina prikazuje izbor njune ne-
kajletne ustvarjalne aktivnosti.
Čez nekaj časa bo razstava na
ogled tudi v Mariboru in Ptuju.
JB
V nedeljo revija
tamburašev
Zveza kulturnih organizacij
občine Ptuj pripravlja v sodelo-
vanju s prosvetnim društvom
Muretinci v nedeljo, 20. aprila, s
pričetkom ob 15. uri v zadruž-
nem domu v Muretincih 11. revi-
jo tamburaških orkestrov občine
Ptm.
Predstavili se bodo tamburaški
orkestri: Ruda Sever iz Gorišni-
ce PD Vitomarci, PD France Pre-
šeren iz Vidma pri Ptuju, DPD
Svoboda Ptuj, PD Cirkovce^ kot
gostje pa se bodo predstavili še
clani KUD Franc Preložnik iz
Dvorjan s svojim tamburaškim
orkestrom.	.om
Testiranje
regulatorja goriva
čeprav je minulo soboto, 12.
aprila, neusmiljeno snežilo, se je
kakih 15 voznikov motornih vo-
zil vseeno odzvalo vabilu lju-
bljanskega inovatorja Stanka
Murna, ki je ob desetih dopold-
ne napovedal prikaz delovanja
regulatorja tlaka goriva, ki ga
lahko v nekaj minutah vstavi v
katerokoli osebno vozilo in s po-
močjo katerega lahko pri nekate-
rih vrstah motorjev in vplinjačev
prihranimo tudi prek 40 odsto-
tkov goriva.
Posebna tričlanska komisija je
preverila najprej delovanje ene-
ga od motorjev vozil in vplinjač
pred vstavitvijo omenjenega re-
gulatorja. Na poiskusni vožnji so
zatem s pomočjo posebnih na-
prav izmerili še potrošnjo benzi-
na brez regulatorja. Isto so opra-
vili še po enostavni vstavitvi re-
gulatorja na dotočno cevko ben-
cina v vplinjač. Podobno testira-
nje so opravili še pri dveh ali
treh vozilih in povsod so merilne
naprave pokazale od 30 do 40
odstotno zmanjšanje porabe ben-
cina z vgrajenim regulatorjem.
Stanko Murn je tako dosegel kar
je želel. Tistim, ki so dvomili, je
dokazal, da je njegov regulator
izredno koristna zadeva, ki pri-
hrani pri prevoženih 100 kilome-
trih od 3 do 4 litre bencina. To
pa pri današnjih cenah goriva ni
malo.	M. Ozmec
V tednu od 8. do vključno 15. aprila so miličniki postaje milice Ptuj
in oddelkov posredovali v štirih prometnih nesrečah in pri tem zabeležili
eno hujšo ter dve lažji telesni poškodbi. Vzroki nesreč so bili izsiljevanje
prednosti in neprevidna vožnja ter slabo stanje cestišča. Materialna ško-
da na vozilih je ocenjena na okoli 600 tisočakov.
ODKLOPUENA PRIKOLICA
Do hude nezgode je prišlo v četr-
tek, 10. aprila, ob 9.50 na odseku
regionalne ceste Ptuj—Pragersko
v gozdu pri Kidričevem. Voznik
osebnega vozila Milan Lubej je
peljal v smeri proti Kidričevemu,
oziroma Ptuju, k vozilu pa je
imel priklopljeno še avtomobil-
sko prikolico z naloženimi be-
tonskimi sobami s skupno težo
500 kg. Ko je pripeljal do obcest-
nega kamna 16,5, je zaradi slabe-
ga vozišča odklopilo prikolico,
ki je zatem poskakovala sem ter
tja po vozišču. V tem trenutku je
iz nasprotne ptujske) smeri pra-
vilno pripeljal voznik tovornega
avtomobila Zdravko Ribič iz
Murske Sobote. Prikolica je trči-
la v prednji del tovornjaka, zara-
di česar je voznik močno zavrl,
tako da je tovornjak zasukalo na
streho, ter zaneslo s ceste, kjer je
obležal na boku. Voznik Ribič je
utrpel telesne poškodbe, prikoli-
ca pa je zatem trčila ali oplazila
drug osebni avtomobil, ki je pe-
ljal v smeri proti Ptuju. Natan-
čnejše vzroke nesreče še razisku-
jejo.
V ospredju odklopljena prikolica v ozadju pa prevrnjen tovornjak. Ne-
sreča bi lahko bila še hujša, če bi prikolica trčila v osebni avtomobil.
(foto: M. Ozmec)
IZSILILA PREDNOST
Do hujše prometne nesreče je
prišlo tudi v petek, 11. aprila, žal
spet na zloglasni Potrčevi cesti v
ftuju, kjer prihaja zadnje čase
do vse pogostejših nezgod.
Ob 13.30 je voznica« osebnega
avtomobila Ida Kovačič iz Apač
zapeljala z bencinske črpalke na
prednostno Potrčevo cesto, ne da
bi se prepričala, če lahko stori to
varno. Pri tem je zaprla pot voz-
niku kolesa z motorjem Marija-
nu Kolariču iz Drstelje, ki je pe-
ljal pravilno iz smeri ftuja. Pri-
šlo je do trčenja, pri čemer je do-
bil Kolarič hude telesne poškod-
be.
-OM
POGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE
V četrtek, 10. aprila zvečer je
izbruhnil požar na gospodar-
skem poslopju Neže Kos v Čer-
možišah 90, KS Žetale. Kmetija
leži na jugovzhodni strani Do-
načke gore. Zgorelo je gospodar-
sko poslopje, v njem tudi nakla-
dalka za seno, kosilnica, puhal-
nik, dva kubika lesa, razno kme-
tijsko orodje in svinja. Na poža-
rišče so prihiteli gasilci iz Pod-
lehnika, Zetal, Rogatca, Straže
pri Rogatcu in Donačke Gore in
požar pogasiji. Ocenjujejo, da je
požar povzročil nad 6 milijonov
dinarjev škode. Vzrok požara
ugotavljajo.
FF
Kako je z odkupom
steklenic z navoji?
v času, ko povsod poudarjamo pomembnost izkoriščanja sekun-
darnih surovin — a se tega žal še ne držimo — je prišlo prav vpraša-
nje enega naših bralcev, zakaj v trgovskih lokalih ne odkupujejo ste-
klenic z navoji? Da bi dobili ustrezen odgovor, smo se odpravili v Mj,
povo blagovnico, kjer nam je poslovodja prodajalne špecerije Kristi,
na Bezjak povedala:
»Najprej naj povem, da ne drži trditev, da v naših prodajalnah
ne odkupujemo steklenic z navoji, saj odkupujemo prav vse. Tako ve-
Ijajo steklenice od litrske Coca Cole in Kokte 90 dinarjev, steklenice
od litrskih sadnih sokov z navoji in od žganih pijač pravtako z navoji
odkupujemo in sicer po 8 dinarjev za kos. Litrske steklenice od vina
in radenske brez navoja so po 60 dinarjev, prav tako od litrskega olja,
Pollitrske steklenice od piva odkupujemo po 20 dinarjev, po isti ceni
pa tudi steklenice od piva Premium. Sicer pa naj povem, da imamo
na našem embalažnem oddelku obešen cenik za odkup in vrednost
vseh steklenic in plastičnih embalaž, pozabila pa sem povedati, da
odkupujemo tudi šampanjske buteljke. Lahko bi rekla, da odkupuje-
mo prav vse vrste steklenic, zato lahko naši kupci prineso kakršnokoli
steklenico ali embalažo, ki je na voljo tudi sicer v naših prodajalnah.«
Kako pa je z odkupom steklenic in steklovine v ptujski enoti ma-
riborske Surovine. Za odgovor smo prosili namestnico vodje PE Joži-
co Repec:
»Pri nas odkupujemo vse vrste steklenic in steklovino, ki je lahko
seveda lomljena po enotni ceni 1 dinar za kilogram. Naj dodam, da
predvsem šolska mladina pripelje steklenic in steklovine izredno veli-
ko, ker pač pravijo, da v trgovinah vsega ne odkupujejo mi pa odku-
pujemo prav vse, ne glede na izvor. Vso steklovino prodajamo kot se-
kundarno surovino naprej v steklarne, kar mislim da je precej po-
membno za širšo skupnost.«
Prepričani smo, da smo zadovoljili ne samo tistega bralca, ki je
vprašanje o prodaji steklenic postavil, ampak tudi vse tiste, ki se v teh
dneh lotevajo spomladanskega čiščenja okolja, kleti in podstrešij. To-
rej, če imate katero od steklenic, ki so sicer v redni prodaji v naših tr-
govinah, jih lahko zamenjate za blago ali za denar; če pa so stekleni-
ce starejših datumov ali celo iz tujine, pa jih brez skrbi odpeljite na
odpad skupaj z odpadnim papirjem, železje in podobnim.
M. Ozmec
V sredo premiera ob 40-letnici igralca
Lojzeta Matjašiča
v ptujskem gledališču bo v sredo, 23. aprila, ob 19. uri in 30 mi-
nut premiera drame Denisa Poniža Spolno življenje Franja Tahija s
katero bo igralec Lojze Matjašič proslavil 40-letnico gledališkega
udejstvovanja, režiser Franjo Potočnik iz Maribora pa 20-letnico ob-
časnega druženja s ptujskim gledališčem. Jubilant se bo predstavil v
vlogi Tahija, igrajo pa še Boris Miočinovič, Mirko Vaupotič, Mišo
Damiš, Sonja Rogina, Karmen Komel, Natalija Mesarič, Silvin Le-
nartič, Janko Kozel in Stane Pal, Oto Mesarič, Janko Krajnc, Valerija
Ivanuša, Marjan Pšajd in Ivan Burina. Režiser in scenograf je Franjo
Potočnik.
Obširnejši intervju z igralcem in režiserjem pripravljamo za na-
slednjo številko Tednika.
mš
V živo o mladih
v seriji kontaktnih oddaj radia Ptuj vas to soboto, 19. apri-
la, med 18. in 19. uro vabimo k poslušanju oddaje o mladih in
njihovih problemih. Oddaja bo potekala v živo, v njej pa bo po-
leg predstavnikov občinske konference ZSMS in ene od aktiv-
nejših osnovnih organizacij sodeloval tudi predsednik občinske
konference SZDL Anton Zoreč. Vabimo vas, da nas pokličete
po telefonu na številko 771-223. Če imate kakršnokoli vprašanje
v zvezi z mladimi in njihovo organizacijo, ga bomo s skupnimi
močmi vsekakor poskušali rešiti ali vsaj razjasniti. Slišimo se v
soboto!
-OM
Rodile so:
Marta Pernat, Lovrenc 91 —
deklico; Darinka Lah, Videm 74
—	Lidijo; Rozalija Janžekovič,
Brezovci 2 — dečka; Blanka
Mlekuš, Levstikova 3, Slov. Bi-
strica — Aljo; Nežika Lorber,
Stoperce 19 — Primoža; Darja
Novak, Runeč 56 — Andreja;
Tatjana Mohorič, Mariborska 15
—	Katjo; Marija Mar, Mezgovci
5 — deklico; Anita Lerher,
Oplotnica, novi blok — Kleme-
na; Nevenka Težak, Hrastovec
81 — deklico; Marija Glavica,
Nova vas pri Ptuju 110/A — En-
dija; Marjana Radanovič, Kora-
čice 75 — Mitja; Terezija Kosi,
Pršetinci 12 — Darinko; Jožica
Ploj, Trnovska vas 39/D — Jer-
neje; Tatjana Žonta, Lunovec 4
—	Gabrijelo; Andželija Miličič,
Ormož, Skolibrova 13 — Nina;
Ivana Zavec, M. Varnica 8 — de-
čka; Majda Topličar, Hardek 32
—	deklico; Viktorija Bombek,
Cvetkovci 108 — deklico; Darin-
ka Roškar, Štrafelova 30 — Mi-
ha; Erna Selinšek, Kočice 23 —
dečka; Vilma Trop, Šardinje 49
—	Nino; Marjana Cafuta, Kraig-
herjeva 14 — Nino; Frida Slana,
Polenci 27 — Petro; Dragica
Jenko, Vinski vrh 83, Ormož —
deklico; Jana Potočnik, Kočice
57 — Mirjano; Frančiška Bez-
jak, Potrčeva 59 — dečka; Brigi-
ta Selinšek, Peršonova 9 — Evo;
Štefka Steiner, Gerečja vas 40/a
—	deklico; Jelka Fijačko, Po-
brežje 42 — deklico; Rozina
Draškovič, Sp. Jablane 2 — de-
klico;.
Poroke:
Janez Horvat, Bukovci 4/a in
Majda Cvetko, Spuhlja 74; Ja-
nez Medved, Žimečja vas 60 in
Jožica Dolenc, Zupečja vas 49;
Sašo Bitenc, Radovljica, Jelov-
ška 5 in Majda Menart, Trižič,
Zvirče 5; Franc Visenjak, Bled,
Grajska 41 in Zlatica Kožar.
Bled, Pod skalo 4; Dragutin Po-
lančec. Mestni vrh 113 in Darin-
ka Kolarič, Mestni vrh 113;
Umrli so:
Elizabeta Žuran, Slatina 34,
Cirkulane, roj. 1908, umrla 6.
aprila 1986; Vladimir Kavčič,
Ul. B. Kraigherja 20, roj. 1906,
umrla 7. aprila 1986; Marija
Korpar, Hrastovec 48, roj. 1919,
umrla 9. aprila 1986; Katarina
Šreiber, Zg. Hajdina 51, roj.
1902, umrla 11. aprila 1986; Fra-
njo Harambašič, Arbeiterjeva 7,
roj. 1952, umrl 9. aprila 1986.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK 62250 Ptuj, Vošnjako-
va 5, poštni predal 99. Ureja
uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo vsi novinarji zavo-
da, direktor in glavni urednik
Franc Lačen, odgovorni
urednik Ludvik Kotar, tehni-
čni urednik Štefan Pušnik,
novinarji: Jože Bračič, Ivo
Ciani, Nevenka Dobljekar,
Majda Goznik, Martin Ozmec
in Marjan šneberger. Uredni-
štvo in uprava Radio-Tednik,
telefon (062) 771-281 in
771-226. Celoletna naročnina
znaša 3.000 dinarjev, za tuji-
no 4.200 dinarjev. Žiro račun
SDK Ruj 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčeva-
nju proizvodov in storitev v
prometu je TEDNIK uvrščen
med proizvode, za katere se
ne plačuje temeljni davek od
prometa proizvodov.
•MiH OrMož in Ptuj
vu 9HZ-9m
Leto: XXIII
.Ptuj, dne 29. maja 1986
Številka: 15
VSEBINA:
SKUPŠČINA OBCINE ORMOŽ
140.	Ugotovitveni sklep o sprejemu Samoupravnega sporazuma o združeva-
nju sredstev za financiranje razvojnih programov krajevnih skupnosti v
občini Ormož v letih 1986-1990
141.	Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje razvoj-
nih programov krajevnih skupnosti v občini Ormož v letih 1986—1990
OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA ORMOŽ
142.	Poročilo o izidu glasovanja na referendumu 11. maja 1986 za uvedbo
samoprispevka za realizacijo programa izgradnje osnovnošolskih pro-
storov na območju občine Ormož
IZVRŠNI SVET SO PTUJ
143.	Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o združeva-
nju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe v občini
Ptuj za obdobje 1986-1990
144.	Ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sorazuma o financira-
nju krajevnih skupnosti na območju občine Ptuj za obdobje
1986-1990
145.	Samoupravni sporazum o financiranju krajevnih skupnosti na območ-
ju občine Ptuj za obdobje 1986—1990
146.	Podatki o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke delavcev v gospo-
darstvu občine Ptuj v letu 1985 in v obdobju januar—marec 1986 ter
oceno rasti za obdobje januar—junij 1986
KRAJEVNE SKUPNOSTI
147.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo posebnega samoprispevka za
sofinanciranje modernizacije lokalnih cest v Hvaletincih, Novincih,
Slavšini in Drbetincih ter za vzdrževanje krajevnih cest na območju
KS Vitomarci
POPRAVKI
148.	Popravek samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne
stanovanjske skupnosti občine Ptuj za obdobje 1986—1990 '
149.	Popravek sklepa o izvolitvi članov Komisije za vprašanja borcev NOV
140.
Po 103. členu statuta občine Ormož (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) je zbor
krajevnih skupnosti skupščine občine Ormož
na seji dne 31.3. 1986 sprejel
UGOTOVITVENI SKLEP ^
I.
Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine
Ormož ugotavlja, da je samoupravni sporazum
o združevanju sredstev za financiranje razvoj-
nih programov krajevnih skupnosti v občini
Ormož v letih 1986—1990 sklenjen, ker ga je
sprejela večina delavcev udeležencev sporazu-
mevanja v občini.
II.
Ta ugotovitveni sklep in samoupravni spora-
zum se objavita v Uradnem vestniku občin Or-
mol in Ptuj.
Številka: 402-13/86
Ormož, dne 31. 3. 1986
PREDSEDNIK
ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI
SKUPŠČINE OBČINE ORMOŽ
Franc PODPLATNIK I. r.
141.
Na podlagi 74. in 144. člena ustave SR Slo-
venije (Uradni list (SRS 6/74)
sklenejo
1.	delovni ljudje temeljnih in drugih organi-
zacij združenega dela in druge delovne skup-
nosti
2.	delovni ljudje, ki delajo v obrtni in podob-
ni dejavnosti z delovnimi sredstvi na katerih
imajo lastninsko pravico skupaj z delavci s ka-
terimi združujejo svoje delo in delovna sred-
stva in
3.	občani v krajevnih skupnostih na območ-
ju občine Ormož
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
0	združevanju sredstev za financiranje razvoj-
nih programov krajevnih skupnosti v občini
Ormož v letih 1986—1990
1.člen
Delovni ljudje in občani v občini Ormož sa-
moupravno organizirani v krajevni skupnosti
določamo s tem sporazumom vsebino in način
zadovoljevanja svojih skupnih potreb in sicer:
—	opredeljenih v programih krajevne skup-
nosti,
—	za uveljavljanje solidarnosti med krajev-
nimi skupnostmi za zagotavljanje skladnejšega
razvoja le-teh,
—	upravljanje z določenimi stvarmi in ob-
jekti v splošni rabi, ki so dani v upravljanju
krajevnih skupnosti,
—	za sofinanciranje vzdrževanja telesnokul-
tumih objektov v občini Ormož
2.	člen
Dejavnosti navedene v predhodnem členu
predstavljajo dejavnosti širšega interesa obča-
nov, kjer je njihova trajna in nepretrgana aktiv-
nost pomemben pogoj za življenje in delo de-
lovnih ljudi in občanov.
1
'	3. člen
Za zadovoljevanje skupnih potreb in intere-
sov delovnih ljudi in občanov ter iz le-teh izha-
jajoč obveznosti delavci namensko združujejo
sredstva po domicilnem principu delavcev za
realizacijo samoupravno dogovorjenih in velja-
vno sprejetih razvojnih programov krajevnih
skupnosti po tem sporazumu.
4.	člen
Pri združevanju sredstev po predhodnem
členu tega sporazuma bo zagotovljeno načelo
vzajemnosti in solidarnosti s tem pa skladnejši
'razvoj vseh krajevnih skupnosti v občini Or-
mož.
5.	člen
Delavci organizirani v krajevni skupnosti
občine Ormož združujemo sredstva po tem
sporazumu iz čistega dohodka po merilih in v
rokih nakazanih v 8. in 9. členu tega sporazu-
ma.
6.	člen
Delovni ljudje in občani soglašamo, da se po
tem sporazumu združena sredstva izhajajoč iz
7. člena direktno namenijo krajevnim skupno-
stim v višini:
1.	45% v enakih deležih vsem krajevnim
skupnostim
2.	45 % v sorazmerju s številom zaposlenih iz
krajevne skupnosti (po domicilu)
Koordinacijski odbor za povezavo delova-
nja krajevnih skupnosti pri OK SZDL vsako
leto do 1. marca izdela na podlagi statističnih
podatkov ključ za delitev sredstev iz te točke
tega sporazuma.
3.	10% za sofinanciranje vzdrževanja telcs-
nokultumih objektov v okviru programa teles-
nokultume skupnosti občine Ormož.
7.	člen
Podpisniki tega sporazuma se zavezujemo,
da bomo na osnovi tega sporazuma združevali
sredstva v letih 1986—1990 po stopnji 0,5 % od
osebnih dohodkov in čistega dohodka združe-
nega dela ugotovljenega po zaključnem računu
preteklega leta.
8.	člen
Združevalci sredstev se zavezujemo, da bo-
mo nakazovali sredstva po tem sporazumu v
obliki akontacij v 30. dneh po sprejemu perio-
dičnih obračunov dokončno pa najpozneje v
30. dneh po sprejemu zaključnega računa.
9.	člen
Združevalci sredstev se zavezujemo, da bo-
mo nakazovali sredstva skladno s 7. členom te-
ga sporazuma na zbirni račun: Sredstva za so-
financiranje programov in planov krajevnih
skupnosti št. 52410-842-038-82224 SDK Ptuj.
10.	člen
Prispevke delavcev v združenem delu obra-
čunava in odvaja TOZD v kateri delavec dela.
Prispevek obrtnikov in drugih samostojnih
I poklicev in delavcev ki delajo pri njih obraču-
nava odvaja in izterjuje uprava za družbene
STRAN /02
UKADNI VESTNIK OBČIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 15
pnhodke SO Ormož po predpisih, ki veljajo za
obračunavanje davkov in prispekov.
11.	člen
Podpisniki samoupravnega sporazuma poo-
blaščajo službo družbenega knjigovodstva
Ptuj, da sredstva nakazuje direktno koristni-
kom po 6. členu tega sporazuma.
12.	člen
Podpisniki soglašamo, da bomo morebitne
spore nastale iz naslova združevanja sredstev
po tem sporazumu reševali sporazumno, če pa
to ne bo mogoče bomo ustanovili za vsak spor-
ni primer posebno arbitražno telo, v katerem
imenuje po 2 člana vsaka izmed sprtih strani
predsednika arbitraže pa imenuje koordinacij-
ski odbor za povezavo delovanja krajevnih
skupnosti pri OK SZDL Ormož, ki opravi tudi
sklic tega telesa ter pred tem ugotovi ustrezne
predloge za delo tega telesa.
13.	člen
Administrativno tehnična opravila za spre-
jem in spremljanje izvajanja tega sporazuma
opravlja skupna računovodska služba krajev-
nih skupnosti.
14.	člen
Ta sporazum postane za udeležence obve-.
zen, ko ga sprejme večina podpisnikov.
15.	člen
Ta samoupravni sporazum se objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj in velja od
I. 1. 1986 do 31. 12. 1990.
Ormož, 27. 12. 1985
142.
Po 11. členu zakona o referendumu in dru-
gih oblikah osebnega izjavljanja (Ur. list SRS
št. 23-1465/77) in 12. členu odloka o razpisu
referenduma za uvedbo samoprispevka za rea-
lizacijo programa izgradnje osnovnošolskih
prostorov na območju občine Ormož (Uradni
vcstnik občin Ormož in Ptuj štev. 10-81/86) da-
je občinska volilna komisija v Ormožu
poročilo
o izidu glasovanja na referendumu 11. maja
1986 za uvedbo samoprispevka za realizacijo
programa izgradnje osnovnošolskih prostorov
na območju občine Ormož.
L
Občinska volilna komisija Ormož je ugotovi-
la naslednje izide glasovanja na referendumu,
dne 11. maja 1986:
a)	vpisani v volilne imenike 13.082
b)	glasovalo s potrdili —
c)	medtem niso mogli glasovati, ker so na
delu v tujini oziroma služijo vojaški rok in se
zato po 21. členu Zakona o referendumu ne
upoštevajo pri ugotavljanju volilnih izidov 582
d)	pri ugotavljanju volilnih izidov se torej
lipošteva (a -t- b-c) 12.500
c) Glasovalo je skupaj: 12.033
e)	za uvedbo samoprispevka 7.295 ali
58.36	%
O proti uvedbi samoprispevka 4.546 ali
36.37	%
g)	neveljavnih glasovnic je bilo 192 ali
1,53%
h)	glasovanja se ni udeležilo 467 ali 3,74 %
II.
Volilna komisija je ugotovila, daje bil posto-
pek za izvedbo referenduma izveden po zako-
nu, ter da ni bilo nepravilnosti, ki bi lahko
vplivale na izid referenduma.
III.
Ob6nska volilna komisija ugotavlja na pod-
lagi tega, daje samoprispevek v občini Ormož
izglasovan.
Številka: 014-1/86
Ormož, dne 12/5-1986
Tajnik
občinske volilne komisije
ANTON PRAPOTNIK 1. r.
Predsednik
občinske volilne komisije
JANKO KECEK 1. r.
143.
SKUPŠČINA OBCINE PTUJ
IZVRSNI SVET
Številka: 8-1/86-2
Datum: 8/4-1986
Na podlagi 5. člena poslovnika o delu izvrš-,
nega sveta skupščine občine Ptuj (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj št. 13/75) in 15. člena
samoupravnega sporazuma o združevanju
sredstev za financiranje nalog splošne ljudske
obrambe v občini Ptuj za obdobje 1986—1990
je izvršni svet skupščine občine Ptuj na 142. se-
ji dne 26/3-1986 sprejel naslednji
SKLEP:
Samoupravni sporazum o združevanju sred-
stev za financiranje nalog splošne ljudske
obrambe v občini Ptuj za obdobje 1986—1990
je do 24/3-1986 sprejelo 65,13% podpisnikov,
na podlagi česar izvršni svet ugotavlja, da je
■samoupravni sporazum o združevanju sredstev
za financiranje nalog splošne ljudske obrambe
v občini Ptuj za obdobje 1986—1990 sklenjen.
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA
Janko BEZJAK 1. r.
SKUPŠČINA OBČINE PTUJ
IZVRŠNI SVET
Številka: 402-4/85-2
Datum: 7/4-1986
144.
Na podlagi 5. člena poslovnika o delu izvrš-
nega sveta skupščine občine Ptuj (Uradni vest-
nik občin Ormož in Ptuj št. 13/75) in 14. člena
samoupravnega sporazuma o financiranju KS
na območju občine Ptuj za obdobje
1986—1990 je izvršni svet skupščine občine
Ptuj na 142. seji dne 26/3-1986 sprejel nasled-
nji
SKLEP:
Samoupravni sporazum o financiranju kra-
jevnih skupnosti na območju občine Ptuj za
obdobje 1986-1990 je do 24/3-1986 sprejelo
77,11 % podpisnikov, na podlagi česar izvršni
svet ugotavlja, da je samoupravni sporazum oi
financiranju krajevnih skupnosti na območju
občine Ptuj za obdobje 1986—1990 sklenjen.
PREDSEDNIK
IZVRŠNEGA SVETA SO PTUJ
Janko BEZJAK 1. r.
145.
Na osnovi 144. člena Ustave SR Slovenije
(Uradni list SRS, št. 6/74), 118. in 586. člena
zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št.
53/76) in 95. ter 96. člena statuta občine Ptuj
(Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 5/78)
sklenejo
— delavci temeljnih in drugih organizacij
združenega dela in delovnih skupnosti
—	obrtno združenje
—	skupščine SIS občine Ptuj:
a)	družbenih dejavnosti občine Ptuj
—	občinska zdravstvena skupnost Ptuj
—	Izobraževalna skupnost Ptuj
—	Skupnost otroškega varstva Ptuj
—	Kulturna skupnost Ptuj
—	Telesnokultuma skupnost Ptuj
—	Skupnost socialnega skrbstva Ptuj
—	Skupnost za zaposlovanje Maribor, enota
Ptuj
—	Raziskovalna skupnost Ptuj
b)	materialne proizvodnje v občini Ptuj:
—	Samoupravna stanovanjska skupnost obči-
ne Ptuj
—	Samoupravna komunalna skupnost občine
Ptuj
—	Skupnost za ceste občine Ptuj
—	Kmetijska zemljiška skupnost Ptuj
—	SIS za varstvo pred požarom Ptuj
—	Izvršni svet Skupščine občine Ptuj
—	Občinska konferenca SZDL Ptuj
—	vse krajevne skupnosti v občini Ptuj
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O FINANCIRANJU KRAJEVNIH SKUPNO-
STI NA OBMOČJU OBCINE PTUJ ZA OB-
DOBJE 1986—1990
1.	člen
S tem samoupravnim sporazumom se ureja
način združevanja sredstev za zadovoljevanje
in uresničitev skupnih potreb in interesov de-
lovnih ljudi — krajanov v krajevnih skupno-
stih občine Ptuj.
2.	člen
S tem samoupravnim sporazumom določa-
mo:
—	skupne cilje, za katere zagotavljamo sred-
stva za krajevne skupnosti,
—	način zbiranja sredstev,
—	uporabo sredstev,
—	načine solidarnosti pri zagotavljanju
sredstev KS za doseganje s tem samoupravnim
sporazumom zastavljenih ciljev,
—	evidenco o zbiranju in porabi sredstev,
—	način informiranja o porabi sredstev.
3.	člen
Skupni cilji, ki jih podpisniki samoupravne-
ga sporazuma želimo doseči, so naslednji:
—	skladnejši razvoj KS,
—	nadaljnji razvoj samoupravnih odnosov
in delegatskega sistema v KS,
—	materialni razvoj KS z namenom izboljša-
nja življenjskih in delovnih pogojev delovnih
ljudi — krajanov v KS.
4.	člen
Obveznosti po tem samoupravnem sporazu-
mu opredelimo udeleženci v svojih planskih
dokumentih v obdobju 1986—1990 in se za do-
sego v 3. členu navedenih ciljev sporazumemo,
da bomo združevali sredstva po naslednjih kri-
terijih:
delavci temeljnih in drugih organizacij po
stopnji 0,50 % od brutto osebnih dohodkov iz
čistega dohodka,
—	samostojni obrtniki v višini 0,50 % od iz-
plačanih brutto osebnih dohodkov za zaposle-
ne delavce in 0,50% od ugotovljenega brutto
osebnega dohodka nosilcev obrti iz čistega do-
hodka,
—	proračun skupščine občine v višini do 5 %
od dogovorjene proračunske porabe v občini,
—	SIS za delovanje delegatskega sistema v
KS v višini 4 % od sredstev namenjenih za de-
lovne skupnosti SIS.
5.	člen
Združevalci po tem samoupravnem sporazu-
mu nakazujejo sredstva na zbirni račun pri
SDK podružnici Ptuj:
a) Temeljne in druge organizacije nakažejo
50 % v enem mesecu po sprejetju zaključnega
ŠT. 15
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
STRAN 103
računa za preteklo leto, preostalo polovico pa
najkasneje do konca junija.
b)	Samostojni obrtniki poravnajo obveznosti
v celoti v roku mesec dni po odmeri davkov in
prispevkov, ki se plačujejo iz opravljene obrtne
dejavnosti.
c)	Sredstva iz proračuna skupščine občine in
SIS se nakazujejo za delovanje delegatskega si-
stema po sistemu, ki velja za druge koristnike
proračunskih sredstev oziroma izvajalcev SIS
po dvanajstinah.
6.	člen
Sredstva, ki jih združujejo temeljne in druge
organizacije ter samostojni obrtniki, so v prvi
vrsti namenjena za financiranje razvojnih pro-
gramov KS v občini Ptuj, za potrebe SLO in
DS, deloma pa za funkcionalne stroške KS in
skupno službo KS.
Sredstva iz proračuna skupščine občine Ptuj
so namenjena za delovanje skupščinskega de-
legatskega sistema skupščine občine in KS ter
skupne službe KS.
Sredstva, ki jih zagotavljajo SIS, so name-
njena za delovanje delegatskega sistema SIS v
KS.
7.	člen
Kriteriji za delitev sredstev po tem sporazu-
mu so naslednji:
a)	Sredstva zbrana iz OZD in od obrtnikov
se po pokritju deleža za skupno službo in funk-
cionalne izdatke delijo na KS po kriteriju:
—	30% po številu prebivalcev za izvedbo
programov posamezne krajevne skupnosti,
—	50 % kot solidarnostna sredstva za manj
razvite KS v občini Ptuj,
—	20 % za obnovo starega mestnega jedra.
Solidarnostna sredstva usmerja koordinacij-
ski odbor za usklajevnje razvoja in spremljanje
delovanja KS v občini Ptuj po sprejetih sred-
njeročnih planih manj razvitih KS in na osnovi
dogovorjene prioritete.
b)	Sredstva iz proračuna in sredstva, ki jih
bodo prispevale občinske SIS se bodo usmerja-
la direktno za skupne službe KS, za funkcio-
nalne izdatke pa KS v enakih deležih.
8.	člen
Sredstva solidarnosti iz prejšnjega člena se
usmerjajo manj razvitim KS, opredeljenih z
družbenim planom občine po kriteriju veliko-
sti (60 %) in številu prebivalcev (40 %). Razpo-
rejajo se po usklajenih programih KS za razvoj
komunalne infrastrukture ter po prioriteti do-
ločeni s temi programi.
9.	člen
Evidenco o z;branih sredstvih po tem spora-
zumu in njih nakazilo vodi pristojni upravni
organ pri Skupščini občine Ptuj skupaj s koor-
dinacijskim odborom za usklajevanje razvoja
in spremljanje delovanja KS v občini Ptuj.
10.	člen
Za spremljanje in izvajanje tega samouprav-
nega sporazuma podpisniki pooblaščajo koor-
dinacijski odbor za usklajevanje razvoja in
spremljanje delovanja KS v občini Ptuj. Odbor
šteje 5 članov in deluje pri Izvršnem svetu
Skupščine občine Ptuj. Vodi ga član izvršnega
sveta, zadolžen za področje KS.
Administrativno tehnična in strokovna opra-
vila za delo odbora opravlja občinski komite
za družbenoekonomski razvoj in planiranje.
11.	člen
KS se obvezujejo, da bodo vsako leto do
konca meseca marca dostavile koordinacijske-
mu odboru poročilo o uporabi sredstev v pre-
teklem letu. Koordinacijski odbor na osnovi
svoje evidence in poročil KS pripravi skupno
joročilo in ga predloži v obravnavo in sprejem
Izvršnemu svetu Skupščine občine Ptuj.
12.	člen
Spore bodo udeleženci reševali sporazumno,
v nasprotnem primeru pa pristojno sodišče
združenega dela.
13.	člen
Spremembe in dopolnitve tega samouprav-
nega sporazuma se sprejmejo po enakem po-
stopku kot sam samoupravni sporazum.
14.	člen
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejme naj-
manj polovica podpisnikov, uporablja pa se od
1. januarja 1986 dalje.
Samoupravni sporazum se objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
Številka: 402-4/85-2
Ptuj, dne 26/3-1986
PODPISNIKI:
146.
Izvršni svet Skupščine občine Ptuj na osnovi
199. člena statuta občine Ptuj (Uradni vestnik
)bčin Ormož in Ptuj, štev. 5/78 in 2/82) obja-
vlja
,	PODATKE
o doseženi rasti sredstev za osebne dohodke
delavcev v gospodarstvu občine ftuj v letu
1985 in v obdobju januar—marec 1986 ter oce-
no rasti za obdobje januar—junij 1986
1.	Izvršni svet skupščine občine Ptuj ugota-
vlja, da je bila rast razporejenih sredstev za
osebne dohodke delavcev v gospodarstvu obči-
ne v letu 1985 v primerjavi z letom 1984,
101,8%.
2.	Rast razporejenih sredstev za osebne do-
hodke delavcev v gospodarstvu v obdobju ja-
nuar—marec 1986 v primerjavi z enakim ob-
dobjem leta 1985 je bila - 117,3 %.
3.	Rast razporejenih sredstev za osebne do-
hodke delavcev v gospodarstvu v obdobju ja-
nuar—marec 1986 v primerjavi z 1/4 razpore-
jenih sredstev v letu 1985 je bila 37,7 %.
4.	Izvršni svet ocenjuje, da bo rast sredstev
za osebne dohodke delavcev v gospodarstvu
občine v obdobju januar—junij 1986 v primer-
javi z 1/2 razporejenih sredstev v letu 1985
okrog 65 %.
Predsednik
Izvršnega sveta SO Ptuj
Jože BOTOLIN 1. r.
147.
Na podlagi 8. člena Zakona o referendumu
(Uradni list SRS št. 23/77), 2. člena zakona o
samoprispevku (Uradni list 3/73 in 17/83),
Družbenega dogovora o osnovah in višini sa-
moprispevkov občine Ptuj (Uradni vestnik ob-
čin Ormož in Ptuj št. 17/83) ter 49. člena Statu-
ta KS Vitomarci je skupščina krajevne skupno-
sti na svoji seji dne 27/4-1986 sprejela
SKLEP
o razpisu referenduma za uvedbo posebnega sa-
moprispevka za sofinansiranje modernizacije lo-
kalnih cest v Hvaletincih, Novincih, Slavšini in
Drbetincih ter za vzdrževanje krajevnih cest na
območju KS Vitomarci.
1. člen
Za območje krajevne skupnosti Vitomarci,
ki obsega naselja Drbetinci, Gibina, Hvaletin-
ci. Novinci, Rjavci, Slavšina in Vitomarci se
razpiše referendum za uvedbo samoprispevka
v denarju in delu za sofinansiranje moderniza-
cije lokalnih cest Hvaletinci, Novinci, Slavšina
in Drbetinci ter za vzdrževanje krajevnih cest.
2. člen
Krajevni samoprispevek se uvaja za dobo od
1/7-1986 do 30/6-1988.
3. člen
Višina in osnova krajevnega samoprispevka
je naslednja:
—	za zavezance, ki imajo v lasti traktorje v
višini 20.000,— din;
—	za zavezance, ki imajo v lasti osebni ali
tovorni avtomobil v višini 10.000,— din;
—	za zavezance, ki imajo dohodek od kme-
tijske dejavnosti, po stopnji 2 % od letnega ka-
tastrskega dohodka;
—	za zavezance, ki imajo osebni dohodek iz
delovnega razmerja v višini 70.000 din in sta-
nujejo v naselju:
Drbetinci od h. št. 17 do h. št. 67
Gibina od h. št. 1 do h. št. 27
Hvaletinci od h. št. I do h. št. 28
Rjavci od h. št. 1 do h. št. 39
Novinci od h. št. 1 do h. št. 57
Slavšina od h. št. 1 do h. št. 57
—	za zavezance občane na začasnem delu v
tujini v višini 70.000,— din za vse, ki imajo
stalno prebivališče v KS Vitomarci razen vasi
Vitomarci (v celoti) in Drbetinc od h. št. 1 do
h. št. 16
—	za zavezance, ki se ukvarjajo z rejo piš-
čancev v farmah in sicer na vsakih 1000 piščan-
cev 5.000,— din. To so naslednji zavezanci:
Pučko Ivan Hvaletinci 19
Pučko Franc Franc Novini 12
Hanželj Ivan Novinci 29
Stamec Anton Drbetinci 56
Druzovič Albin Drbetinci 47
Druzovič Stanko Drbetinci 47/a
Samoprispevek v delu:
—	vsak za delo zmožen krajan en delovni
,dan na leto za vse občine razen v vasi Vitomar-
ci in Drbetinci od h. št. 1 — 16.
V kolikor zavezanec ne opravi delovne ob-
veznosti, je dolžan to obveznost poravnati v
denarju in sicer v višini 2.500,— din, ki se letno
valorizira z rastjo inflacije.
4.	člen
Zavezanci za krajevni samoprispevek so ob-
čani, ki imajo stalno prebivališče na območju
krajevne skupnosti Vitomarci.'
5.	člen
Samoprispevek se ne plačuje od socialnih
podpor, invalidnine, pokojnine od otroškega
dodatka, štipendij, nagrad učencev usmerjene-
ga izobraževanja in študentov ter dohodkov za
katere velja oprostitev po zakonu.
6.	člen
Pravico do glasovanja imajo na referendu-
mu občani, ki so vpisani v volilni imenik KS
Vitomarci in zaposleni občani, ki niso vpisani
v volilni imenik, živijo pa na območju KS Vito-
marci. Odločitev na referendumu je sprejeta:
1.	Če je za uvedbo samoprispevka navedene-
ga v 3. členu, 1,2,3 alineje glasovalo večina kra-
janov, ki imajo volilno pravico glasovanja.
2.	Če je za uvedbo samoprispevka glasovala
večina upravičencev oz. tistih krajanov, ki bo-
do prispevali dodatni delež iz OD, občani na
začasnem delu v tujini in rejci piščancev, kot je
navedeno v 3. členu 4,5,6 alineje.
7.	člen
Referendum bo v nedeljo 15/6-1986 od
7—16 ure na glasovnih mestih:
—	glasovalno mesto št. 1 so prostori KS Vi-
tomarci za naselje Drbetinci in Vitomarci;
—	glasovalno mesto št. 2 je pri Vršič Karlu
Slavšina 21 za naselje Slavšino, Novinci in Gi-
bino;
—	glasovalno mesto št. 3 je pri Zadravec
Ivanu Hvaletinci 5 za naselji Hvaletinci in
Rjavce.
STRAN 104
URADNI VESTNIK OBCIN ORMOŽ IN PTUJ
ST. 15
8. člen
Na referendumu občani glasujejo neposred-
no in tajno z glasovnicama: Na prvi glasovnici
bo sledeče besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI
GLASOVNICA
za referendum, dne 15/6-1986 glasujem
»ZA»	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju
od traktorjev, avtomobilov in katastrskega do-
hodka za sofinansiranje izgradnje, moderniza-
cije lokalnih cest in vzdrževanje krajevnih cest
na območju KS Vitomarci. Glasovalec izpolni
glasovnico tako, da obkroži »ZA» če se strinja
z uvedbo krajevnega samoprispevka.
Na drugi glasovnici bo sledeče besedilo:
KRAJEVNA SKUPNOST VITOMARCI
GLASOVALNICA
za referendum, dne 15/6-1986 glasujem
»ZA»	»PROTI«
uvedbo krajevnega samoprispevka v denarju
od OD, dohodka zasluženega na začasnem de-
lu v tujini in dohodka vzreje piščancev ter za
uvedbo samoprispevka v delu za sofinansira-
nje izgradnje, modernizacije lokalnih cest ter
vzdrževanje krajevnih cest na območju KS Vi-
tomarci. Glasovalec izpolni glasovnico tako,
da obkroži »ZA«, če se strinja z uvedbo krajev-
149.
nega samoprispevka in »proti«, če se ne strinja
z uvedbo krajevnega samoprispevka.
9.	člen
Vse glasovnice so overjene s štampiljko KS
Vitomarci.
10.	člen
Za postopek o glasovanju se smiselno upo-
rabljajo določbe zakona o volitvah in delegira-
nju delegatov v skupščino. Postopek vodi in
izid glasovanja ugotovi volilna komisija KS Vi-
tomarci.
Sklep o uvedbi samoprispevka v denarju in
delu na podlagi poročila volilne komisije KS
Vitomarci o uspešnosti izida referenduma,
sprejme skupščina KS Vitomarci.
11.	člen
Krajevni samoprispevek bodo obračunavale
in odvajale temeljne in druge organizacije
združenega dela ter delovne skupnosti in za-
sebni delodajalci ob vsakem izplačilu OD in
nadomestil.
Kmetijski proizvajalci morajo svojo obvez-
nost izpolniti vsako leto najpozneje do 31/12 v
letu in jo obračunava Uprava za družbene pri-
hodke SO Ptuj.
Krajevni samoprispevek, ki ga morajo plača-
ti občani, ki so na začasnem delu v tujini in-
lastniki traktorjev, avtomobilov ter rejci piš-
čancev pa 1/2 sredstev do 30/6-1978 drugo po-
lovico pa do 30/6-1988 na blagajni KS Vito-
marci ali na Ž. R. KS Vitomarci
52400-780-11331.
12.	člen
Denarna sredstva krajevnega samoprispevka
so strogo namenska in in se zbirajo na poseb-
nem računu.
13.	člen
Za zbiranje sredstev krajevnega samopri-
spevka je odgovoren svet KS Vitomarci in od-
govarja, da zbrana sredstva uporabijo za izved-
bo programov, za katerega je bil uveden.
14.	člen
O uporabi sredstev krajevnega samoprispev-
ka se sestavi obračun, ki se predloži v obravna-
vo zborom krajanov in v potrditev skupščini
KS Vitomarci, ki o ugotovitvah najmanj enkrat
letno poroča na zboru občanov in skupščini
KS Vitomarci.
15.	člen
Nadzor o pravilnosti izvajanja tega sklepa
vrši odbor samoupravne kotrole in družbenega
nadzora KS Vitomarci, ki o ugotovitvah poro-
ča vsaj enkrat letno na zboru občanov in skup-
ščini KS Vitomarci.
16.	člen
Sklep prične veljati dan po objavi v Urad-
nem vestniku občin Ormož in Ptuj.
St. 25/KS-86
Pred. skupščine KS Vitomarci
Druzovič Janez 1. r.
POPRAVEK
sklepa o izvolitvi članov Komisije za vprašanja borcev NOV
V sklepu o izvolitvi članov Komisije za vprašanja borcev NOV (Uradni
vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 13/86) so bile ob primerjavi z izvirnikom
ugotovljene napake, zato dajem sledeči
popravek:
Besedilo sklepa 1. točke pod zaporedno številko 7 se pravilno glasi:
MAKS KRAJNC, rojen leta 1936, stanujoč Podlehnik 5/e.
Številka: 020-13/86-]
Tajnica
Skupščine občine Ptuj
Marica FAJT, dipl. pravnica 1. r.
148.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST
OBČINE PTUJ , .
POPRAVEK SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O TEMEUIH
PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE
PTUJ ZA OBDOBJE 1986-1990
V 5. členu se tabela »Sredstva na nivoju občine« spremeni in pravil-
no glasi:
Prvi odstavek 10 člena se spremeni in glasi:
Udeleženci samoupravnega sporazuma bomo za dobo 20 let z 2%
obrestno mero združevali del čistega dohodka v višini 2,300 za namene
vzajemnosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj in nepovratno v višini
0,500 % na BOD za revitalizacijo ter vzdrževanje obstoječega družbenega
stanovanjskega fonda v občini Ptuj za naslednje namene
V Ptuju, dne 10/4-1986
Samoupravna stanovanjska skupnost
občine Ptuj
Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj izhaja praviloma enkrat mesečno, in to v četrtek.
Naročniki Tednika ga prejmejo brezplačno, naročniki posameznih številk pa le skupaj
s Tednikom. Izdajatelj Radio-Tednik Ptuj, Vošnjakova 5. Urejuje uredniški odbor —
odgovorni urednik FRANC POTOČNIK. Sedež uredništva Ptuj, Srbski trg 1/1. Tiska
Časopisno grafično podjetje Večer, Tržaška 14, Maribor.