Problematika splava v Ljubljani v letu 1972 Ljubljanska komisija prve stopnje za odpravo plodu je ugotovila, da število prosilk za preklnitev nosečnosti v zad-njem času rahlo narašča kljub temu, da so z organizirano gi-nekološko oziroma kontracep-cijsko službo dosegli vse večjo uporabo kontracepcijskili sred-stev. Vzrok za to je vsekakor v tem, da je Ljubljana indu-strijsko središče, kamor se s podeželja in iz drugih repub-lik priseljujejo mladi ljudje s pomanjkljivo spolno vzgojo. KOLIKO PROŠENJ ZA SPLAV JE BILO VLOŽENIH V LETU 1972? Občana Stevilo prosilk Ljubljana Vič 623 Ljubljana šiška 619 Ljubljana Center 426 Ljubljana Moste-Polje 425 Ljubljana Bežigrad 409 ŠTIRILETNO OBDOBJE SPLA-VA V OBČINI LJUBLJANA-CENTER Vlo- Odo- Odklo Leto žene brene njeme prošnje prošnje prošnje 1969 409 330 79 1970 366 313 53 1971 405 316 89 1972 426 335 91 Iz prve tabele je razvidno, da je bilo največ prošenj vlo ženih v občinah Vič in šiška. Tu moramo seveda upoštevati, da stanuje na Viču največ Stu-dentk, v Šiški pa se izredno hitro širi stanovanjsko naselje. Iz druge tabele pa razbere-mo, da se v otočini Center šte-vilo prosilk v zadnjih dveh le-tih veča. To pa seveda pred-stavlja problem, saj se v naši občini ne veča stanovanjsfei sklad. KJE SO VZROKI ZA SPLAV? Vzrokd za splav so v vseh ljubljanskih občinah približno enakl, razen na Viču, kjer ima-jo mladi glede na študij pose-ben problem. Lani je vložilo 84 odstotkov žensk prošnjo za splav iz socialnili vzrokov, šest iz medicinskih (balezen ald za-nositev s kontracepcijskimi sredstvi), 10 odstotkov žensk pa je vložilo prošnje iz oseb-nih razlogov. Med socialnimi vzroki je najmodneje zastopano stano-vanjsko vprašanje: samske prosilke, kl stanujejo v podna-jemnašikih stanovanjih ali pa družine, ki stanujejo v kletnih, vlažnih ali enosobnih stanova-njih. Na drugem mestu so ne-urejene družinske oziroma osebne zadeve. V tej skupini so ženske samobranilke in ne-poročena dekleta, ki zaradi ne-resnega razmerja s partnerjem nimajo socialnih pogojev, da bi rodile otroke. Na tretjem mestu je materialno stanje družine, kjer imata starša pre-nizke dohodke za preživljanje, imata pa že dva ali več otrok. Sledi neurejeno otroško var-stvo (matere pravijo, da so se že z enim otrokom preveč utmdile in si ne morejo privo-Sčiti še enega). Med socialnimi vzroki nastopajo še razdor v družiiii, razveza, bolezen v družinl, alkoholizem ipd. Do-stikrat pa so socialni vzroki združeni in nastopajo skupaj pomanjkanje stanovanja, nizki osebnd dohodki, neurejeno var-stvo in še alkoholizem moža. V nekaj primerili so tudi žen-ske postale žrtev alkohola. Slabo sooialno in materialno stanje družine je bil lanl glav-ni vzrok, da so se ženske od-ločale za splav. Pred tem je bil ta vzrok na prvem mestu le-ta 1966. Zelo zaskrbljujoče je dejsk vo, da se mora zaradi social-nih vzrokov odpovedati mate-rinstvu ravno največ mladih. Po starosti je namreč vložilo prošnje 36 odstotkov starih od. 18 do 25 let, 31 pa od 31 do 40 let. Glede na stan je bilo 64 od-stotkov poročenih, 31 samskih, štiri razvezanih in en odstotek vdov. Število samskih se je la-ni povečalo za tri odstotke. Po poklicu pa je struktura takšna: 42 odstatkov je delavk, 31 uslužbenk (fcu so vštete vse ženske s srednjo, višjo in vi-soko izobrazbo), 14 študentk, devet gospodinj in štiri odstot-ke kmetic. Lanl je poraslo tudi število mladoletnih. Medtem ko jih je leta 1971 bilo 96, pa je lanl to število naraslo na 110 (upošte-vata pa moramo, da marsika-tera dopolni 18 let med noseč-nostjo!). Komisija mladolet-nim splav v večini primerov odobri, saj upošteva, da so to dekleta brez poklica, sredi šo-lanja, večina pa jih izhaja iz neurejenih družinskih razmer, prav tako pa so njihova -raz-merja s partaerjem sludajna. Dvajsetim prosilkam mladolet-nicam pa je morala komisija prošnjo za splav zavrndti, ker so se prepozno zavedle svoje nosečnosbi. Za splav mladolet^ nlce pa morajo dati pristanek tudi starši. Le-ti pa so dosti-krat težko dosegljivi (zaposle-in so v tujini ald pa so iz dru-gih republik). Med mladoletni-mi prosilkami so v glavnem tr-govske in frizerske vajenke in dijaklnje srednjih strokovnih šol, ki so se priselile s podeže-lja, nlso pa bile deležne spalne vzgoje ne v dnižini in ne v šoli. OSNOVNIPROBLEMI Komisija ugotavlja, da so osnovnd problemi nezaželene nosečnosti in prošenj za prekl. nitev predvsem: • pomanjkljdva poučenost mladih o spolnem življenjem, • mlada dekleta nasedajo obljubam neodgovornih part-nerjev, • zanositve s porofienimi partnerji, • socialna služba ima pre-malo možnosti, da bi pomaga-la tistim prosilkam, ki bi rade rodile, pa se morajo odločiti za splav iz socialnih vzrokov. KJE JE (VSAJ DELEN) IZHOD? Da bi zmanjšali število pro-šenj za prekinitev nosečnosti, predlaga komisija prve stop-nje za odpravo plodu: • vsi družbeni dejavniki bl se morali bolj zavzeti za ures-ničevanje ciljev načrtovanja družine in se poglobiti v pro-blematiko splava. Temu naj bi sledila večja zavzetost oeiro-ma usklajena akcija pri reše-vanju socialnega in stanovanj-skega problema mladih dmžin: • pospešiti je treba zdrav-stveno, pedagoško in socialno vzgojo moške in ženske mla dine, predvsem z vidika vzgoje za zavestno in odgovomo star-ševstvo in htimanejše odnose med spoloma; • motivirati mlade v delov-nih organizacijah in šolah, naj se pri omejevanju nezaželene nosečnosti raje poslužujejo kontracepcijskih sredstev ka-kor splava; • hitreje širiti zsmogljivosti varstva otrok in razvijati pri tem tudi take oblike, ki bodo dostopne tudi otrokom iz de-lavskih družin, katerih starši delajo v več izmenah; • razširiti sooialno in sveto-valno službo v delovnih orga-nizacijah in na srednjih oziro-ma strokovnih šolah. Mladi, zlasti priseljena mladina, ima-jo nmogo problemov, ki jih sami ne znajo rešiti; • razvijati je treba različne oblike kulturnega življenja mladih. Mladi pravijo, da se dostdkrat nimajo kam dati in tako zaidejo v slabo druščdno, nagibajo se k alkoholizmu in tako prihaja do neresnega raz-postopno priključitev hiš na sečnosti.