Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34100 Trst, Ulica Martiri della Liberta 5/1. Telefon 28-770. 34170 Gorica, Piazza Vittoria 18/11. Pošt pred. (casella post.) Trst 431. Pšt. č. r. Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
Tednik
Posamezna štev. 50 lir
N A R O C N IN A: četrtletna lir 600 — polletna lir 1000 — letna lir 2000 • Za inozemstvo: letna naročnina lir 3000 Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. post. I. gr. bis SETTIMANALE
ŠT. 687
TRST, ČETRTEK 14. MARCA 1968, GORICA
LET. XVII.
o	slovens
priimkih
Zadnji čas kaže, da se je vest naše javnosti vendarle vzdramila, tudi kar zadeva Ponovno poslovenjenje naših v fašistični doni nasilno popačenih priimkov.
V našem listu smo že večkrat — in ponovno pred kratkim — opozorili na to, da le pristen, nepopačeni priimek ena od osnovnih človekovih in državljanskih pravic, saj Pri priimku ne gre za zgolj zaporedje ne-hih črk ali zvokov, ampak za bistven del človekove osebnosti. V priimku se skriva zgodovina njegovega rodu, zgodovina, ki sega včasih tisočletje in več nazaj; morda za se-oanjega nosivca priimka ta zgodovina ni važna, ker mu manjka izobrazbe ali priložiti, kulture in čuta za tradicijo, da bi se ^nimal zanjo. Toda ne more dvomiti o tem, oa bo njegove potomce, ko bodo dosegli Primerno kulturno raven, vendarle zanima-odkod je njihov rod, kje so živeli njihovi Predniki, kako so prišli do svojega imena, in celotna vsota priimkov kakega naroda raz-r|va skoro popolno narodovo zgodovino za hstega, kdor jo zna iz njih razbrati. Priimku povedo, kje je bila zibelka tistega ar°da, 'iz katere smeri neba je prišel in se naseli| v današnjih k rajih, s katerimi Ijud-s.tv,' se je mešal, skozi kakšne kulturne in Cl.v'hzacijske stopnje je šel, kakšne so bile n|egove pravne ustanove in zakoni, in kak razv°i je doživljal njegov jezik.
, ,^ato pri kulturnih narodih, tudi pri veli-I ' zelo negujejo znanost preučevanja pri-va °u' k' jih imajo zbrane v posebnih slo-r||h, z etimološkimi razlagami njihovega slanka in pomena. Nov tak slovar je izšel kratkim za priimke nemškega naroda. c s'°venci kot narod kažemo naravnost pre-j^Hetljivo malo zanimanja za svojo prete-°s* in za svoje tradicije, kar je najbrž v ,Vezi z dejstvom, da je bila slovenska zgo-
v°V|na v šolah, katere so obiskovale starej-s°l ^enerac'ie' vedno pastorka — če so jo •Ploh poučevali. Niso je učili niti v šolah . are Avstrije, niti v italijanskih šolah pod ^sizmom; a tudi v učbenikih stare Jugo-avijeje bila iz razlogov državnega centra-'zma jn poveličevanja zgodovine enega sa-a9a naroda močno zapostavljena. Tako ni l^U, n°- da starejša generacija — razen red-lh izjem — slovenske zgodovine niti ne P°zna, niti ne kaže zanjo zanimanja, ker ji
v°ksnega zanimanja nihče ni vzbujal. In to e la sploh za vsakršno slovensko tradicijo. ,e° v Sloveniji sami je — kot je razvidno z pisanja v listih in iz pogovorov — malo ludi, ki bi ločili med državno in narodno ustavo in bi se zavedali, kakšen pomen ena in kakšen druga, li ^oterntakem ni čudno, da so bili naši lujj|e doslej tako pasivni glede svojih pri-ov. Morda so menili, da je to samo stvar *	°Y. 'n oblasti. Toda to jim lahko povzro-
tudi pravne zapletljaje — dogaja se nam (Nadaljevanje na 2. strani)
V ponedeljek ob deseti uri je podpisal državni predsednik Saragat odlok o razpustu obeh zbornic. S tem dejanjem je končana četrta parlamentarna doba italijanske republike.
Isti dan opoldne se je zbral ministrski svet, ki je določil dneve za volitve, in sicer 19. in 20. maja. Drežavljani in državljanke bodo izvolili 630 poslancev in 315 senatorjev, poleg teh izvoljenih sedijo v senatu še oba bivša predsednika republike Gronchi in Segni ter 5 dosmrtnih, imenovanih zaradi zaslug od državnega predsednika.
Vodstva političnih strank se živahno pripravljajo na volilno kampanjo in hitijo s sestavljanjem kandidatnih list, ki jih bo Ireba predložiti med 27. marcem in 4. aprilom. O kandidatnih listah je treba omeniti, da bo za največjo senzacijo prav gotovo povzročila komunistična partija, ki bo za 30 ali celo 40 odstotkov pomladila svoje predstavništvo v parlamentu. Strankino odstvo je namreč sklenilo, da ne bo več kandidiralo parlamentarcev, ki imajo za seboj dve zakonodajni dobi in ki so si s tem pridobili pravico do pokojnine. Sklep pa ne velja za ljudi, ki zavzemajo vodilna mesta v stranki, parlamentarnih skupinah, sindikatih in drugod. Demokristjani so sicer načelno sklenili, da bodo kandidirali vse dosedanje poslance in senatorje, vendar se je več parlamentarcev prostovoljno odpovedalo kandidaturi, tako da bo tudi v tej stranki prišlo do sprememb v bodočem predstavništvu v parlamentu. Nekoliko bolj zapleten je položaj v združeni socialistični stranki, ker bo prvič enotno nastopila na političnih volitvah in ker še vedno velja sklep, po katerem je treba tudi v parlamentarnem predstavništvu upoštevati razmerje sil med bivšo socialdemokratsko in bivšo socialistično stranko. Ostale manjše stranke seveda nimajo tako velikih težav pri sestavljanju kandidatnih list.
Osrednji dogodek zakonodajne dobe, ki se je pravkar zaključila, je bila, kot znano, sestava sredinsko-leve vlade, to je politično sodelovanje na najvišji ravni med slranko italijanskih katoličanov in stranko itali lanskih socialistov, ob udeležbi republikancev. Prva in važna posledica tega srečanja, ki je bilo za italijansko politično življenje zeodovinskega pomena, sta bili dejanska stabilnost in kontinuiteta vlade, čeprav je nrišlo v petih letih do treh vladnih kriz, od katerih je bila prav gotovo najbolj kočljiva kriza v poletju leta 1964, ko so bile v nevarnosti same državne demokratične institucije.
Dva druga dogodka sta dalje značilna za četrto zakonodajno dobo. Prvi je prav gotovo zakon o gospodarskem načrtovanju, s
katerim je Italija prvič v zgodovini določila glavne cilje in smotre, h katerim naj bo usmerjen njen razvoj, in hkrati določila oblike ter izbrala sredstva, ki naj vodijo k postavljenim ciljem. S tem se je država končno odločila, da bo naredila predvsem konec kaotičnemu in neracionalnemu razvoju italijanskega gospodarstva ter prevzela naloge in vlogo, ki so nujne za vsako moderno demokratično državo.
Drug važni dogodek je izglasovanje volilnega zakona za dežele z navadnim statutom, ki med drugim obvezuje bodoči parlament, da do leta 1969 dokončno uresniči decentralizacijo države, kot jo predvideva člen 117 ustave. Gre, kot je vsakomur razvidno, za korenito spremembo državnega ustroja, ker se s tem neha tradicija, ki je stara 100 let in ker se odpravlja več ali manj zavestno, a globoko zakoreninjena miselnost, češ da je centralistična državna ureditev edino trdno jamstvo in prvi pogoj za državno celovitost ter za državni obstoj.
Med važne dogodke te zakonodajne dobe sodi tudi odprava hude gospodarske krize, ki se je začela v letu 1963 in je trajala skoraj dve leti. Danes je italijansko gospodarstvo eno najbolj zdravih v Evropi, saj znaša prirastek narodnega dohodka od 5,5 do 6 odstotkov letno, medtem ko izkazuje evropsko povprečje od 2,5 do največ 3 odstotkov.
Bilanca četrte parlamentarne dobe izkazuje seveda tudi razne negativne postavke, med katere spadajo vsi veliki problemi, ki jih vlada in parlament nista mogla ali hotela rešiti. Omenimo tu samo neizpolnjeno obljubo o reformi javne uprave, o davčni reformi, o reformi, ki zadeva občine in pokrajine, o reformi zakonov za javno varnost, o reformi univerz itd.
Med negativne postavke postavljamo končno južnotirolsko vprašanje in tudi — vsaj delno — manjšinsko vprašanje, za rešitev katerih vlada in parlament nista pokazala takšne politične volje in pripravljenosti, kot smo pričakovali.
Kljub temu pa sodimo, da je med zadnjo zakonodajno dobo demokratično življenje v Italiji na splošno napredovalo ne samo formalno, temveč tudi bistveno in da 1 obstajajo pogoji za nadaljnji napredek, če 1 ne bodo volivci 19. maja, ko bodo poklica-| ni k volilnim žaram, iznolnjevali svoje državljanske dolžnosti pod vplivom demago-! gije in frazerstva. temveč se bodo odločali | po stvarni, trezni presoji dosedanjih uspe-, hov in neuspehov ter zlasti tako, kot zah-j tevajo koristi demokracije, svobode in so-: cialne pravičnosti.
RADIO TRST A
• NEDELJA, 17. marca, ob: 8.30 Kmetijska oddaja; 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.15 Poslujali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 11.15 Oddaja za najmlajše.: »Crni Gusar«. Mladinska zgodba (Emilio Salgari -Desa Kraševec). Igra R.O. vodi Lojzka Lombar; 12.00 Nabožna glasba; 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.30 Nadaljevanje glasbe po željah; 14.30 Nedeljski vestnik; 14.15 Popevke za nedeljski popoldan; 15.30 »Veliki igravec«. (Alessan-dro Stefani - Rado Rauber). Igra R.O., režira Stana Kopitar; 17.30 Prijatelji zborovskega petja (Janko Ban); 18.00 Koncert v miniaturi; 19.15 Sedem dni v svetu; 20.30 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«; 22.10 Sodobna glasba.
c PONEDELJEK, 18. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za srednje šole); 12.10 Pomenek s poslušav-kami; 17.20 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija; 17.40 Radio za šole (za s ■:d-nje šole); 18.30 Iz Bruoknerjevega in Milhaudove-ga opusa; 19.30 Postni govori: Msgr. Jakob Ukmar: »Sveti Pavel — učitelj vere«; 20.50 Pripovedniki naše dežele: Milan Lipovec; »Krst«; 22.30 Slovenski solisti. Sopranistka Zlata Gašperšič-Ognjano-vič, pri klavirju Gita Mally. Slovenske ljudske pesmi v predelavi Matija Tomca in Zorka Pre-lovca.
• TOREK, 19. inarca, ob: 9.00 Prenos sv. maše iz župne cerkve v Rojanu; 10.00 Praznovanje sv. Jožefa (Franc Jeza); 11.00 Iz koncerta orkestra Glasbene Matice. Vodi Oskar Kjuder. Sodtluje pianist Aci Bertoncelj; 12.00 Iz slovenske folklore: Rado Bednarik: »Pratika za drugo polovico marca«; 15.30 »Gospa Judit«. Napisal Ivan Cankar, izvajata Branka Verdonik in Jožko Lukeš; 16 25 Izbor iz operet »Dežela smehljaja«, »SnlUski akvarel« in »Scugmzza«; 17.40 Radijska univerza: Bruno Nice: Veliki pomorščaki; 18.30 KoncerUsti naše dežele. Pianistka Giuliana Gulli-Agostini. Mario Zafred: Četrta sonata za klavir; 19.10 Plošče za vas, quiz oddaja (Danilo Lovrečič); 20.30 Sergej Pfo-kofjev: »Ognjeni angel«, opera v petih dejanjih.
« SREDA, 20. marca, ob: 11.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Liki iz naše preteklosti : »Josip Rustja«; 17.20 Odvetnik za vsakogar; 17.40 Radio za šole (za prvo stopnjo osnovnih šol); 18.30 Slavni solisti v Trstu; 19.10 Zdravniška posvetovalnica (dr. Rafko Dolhar); 20.35 Simfonični koncert.	Približno	ob 21.25: Za	vašo
knjižno polico.
o ČETRTEK, 21. marca, ob: 11.35 Šopek slovenskih pesmi;	12.00 Ruska	revolucija	po petdesetih	letih:
»Kako	je reagirala	zahodna	diplomacija«;	17.20
Pregled zgodovine italijanskega slovstva:	Marija
Kacin:	»Neoklasicizem in Vincenzo Monti«	18.30
Sodobni italijanski skladatelji; 19.10 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.35 »Izpoved Frančiški«. Radijska drama (Vittorio Calvino -Vinko Beličič). Igra R.O., režira Stana Kopitar; 22.30 Skladbe davnih dob neznanih avtorjev iz »Das Glogauer Liederbuch«.
• PETEK, 22. marca, ob: 11.10 Rado za šole (za drugo stopnjo osnovnih šol); 12.10 Gospodinja nakupuje (prof. Tone Penko); 17.20 Ne vse, toda o vsem — radijska poljudna enciklopedija; 17.40 Radio za šole (za drugo osnovnih šol); 18.30 Koncerti v sodelovanju z deželnimi glasbenimi ustanovami; 19.00 Novele XX. stoletja: Miško Kranjec: »Pomlad«; 19.30 Postni govori: Msgr. Lojze Škerl: »Sv. Jožef — junak v veri«; 20.35 Gospodarstvo in delo; 22.30 Komorne skladbe deželnih skladateljev. Gulič Viozzi: Trlo za flavto, violo in horlo. Izvaja Trio Fe.rretli.
o SOBOTA, 23. marca, ob: Šopek slovenskih pesmi; 12.00 Iz starih časov (prof. Lojze Tul); 13 30 Semenj plošče; 15.00 Glasbena oddaja za mladino 16.00 Avtoradio — oddaja za avtomobiliste; 16.10 Pregled slovenske dramatike. Satira in komika. Odlomki iz del: »Krpan mlajši« Frana Milčinskega, »Dobrodušni ljudje« Frana Detele in »Rendez-vcus« Antona Medveda. Igrajo člani Radijskega odra, režira Stana Kopitar; 17.20 Slovenski znanstveni delavci z univerze: Klavdij Grbec: »Uporaba plastičnih mas«; 19.10 Družinski obzornik (prof. Ivan Theuerschuh); 19.30 Sestanek s Fansi .. . srečanja z ljubitelji lahke glasbe; 20.35 Teden v Italiji; »Žrtev spovedne, molčečnosti«. Napisal Josef Spil-man. Igra R.O., režira Jože Peterlin; 21.40 Vabilo na ples.
Johnson predvideva še dolgo vojno v Vietnamu
Ameriški predsednik Johnson je izročil v torek v Beli hiši odlikovanji dvema mornariškima strelcema in je imel ob tej pri-' ložnosti govor, v katerem je opozoril ame-j riško ljudstvo, da bo vojna v Vietnamu še j dolga in trda. Naglasil pa je tudi, da »je pravična« in da »je treba plačati visoko ceno v solzah, bolečinah in krvi, da se bo omika nadaljevala«.
S tem je hkrati odgovoril na napade, katerim sta bila izpostavljena zunanji minister Rusk in vsa njegova vlada te dni v zunanjepolitični komisiji ameriškega senata, ki je razpravljala o položaju v Vietnamu. Tej komisiji predseduje znani senator Fullbright, ki velja za »goloba«, kar zadeva vietnamsko vojno, in bi želel, da se Združene države čimprej izvlečejo iz vietnamske zadeve; da bi bilo to mogoče, bi morale začeti čimprej krčiti svoje vojaške akcije v Vietnamu. Prenehale naj bi bombardirati Severni Vietnam, da bi tako omogočile pogajanja in dale vsemu svojemu vojaškemu zboru v Južnem Vietnamu samo obrambni značaj. To bi po Fulbrightovem mnenju in po mišljenju drugih »golobov«, ki imajo večino v senatni zunanjepolitični komisiji, zmanjšalo ameriške izgube, nekoliko olajšalo položaj civilnega prebivavstva ter zmanjšalo napetost in sovraštvo med obema stranema.
Toda ameriški vojaški krogi in Johnson so drugačnega mnenja; da ni mogoče doseči politične rešitve vietnamskega vpraša-
nja, dokler Združene države ne bodo dokončno uveljavile svoje vojaške premoči. Po njihovem mnenju gre za ugled Združenih držav v svetu, za zaupanje v veljavo ameriških zagotovil zaveznikom in za usodo celega Daljnega vzhoda. Zato so Johnsonovi vojaški svetovavci za to, da se ustreže generalu Westmorelandu, vrhovnemu ameriškemu poveljniku v Južnem Vietnamu, in da se pošlje tja še nadaljnji velik kontingent ameriškega vojaštva.
Ni še znano, kaj bo storil Johnson. Ali bo ustregel generalu Westmprelandu in vojaškim svetovavcem, ali pa bo rajši poslušal »golobe« v senatni zunanjepolitični komisiji? Kaže, da se bo odločil za pošiljatev nadaljnjega vojaštva v Vietnam, vendar morda nekaj mani, kot zahteva Westmore-land. Vsekakor njegove besede o »dolgi in trdi vojni« ne vzbujajo upanja v skorajšnji mir.
Ena stvar pa je pri vsej tej zadevi to-lažljiva: ameriško ljudstvo je dobro informirano o vsem, kar zadeva vojno v Vietnamu, kajti ameriško časopisje svobodno poroča od tam tudi vse negativno. Tudi debato v senatnem zunanjepolitičnem odboru, v katerem prevladujejo, kot omenjeno, nasprotniki Johnsonove politike glede Vietnama, je ameriška televizija oddajala oba dni nepretrgano. Tako si ameriško javno mnenje lahko neovirano in iz prvega vira ustvari sodbo o Johnsonovi politiki in jo obsodi ali podpre.
#e o slovenskih
(Nadaljevanje s 1. strani)
reč, da nosijo trije bratje iz iste družine tri različne oblike potujčenega priimka. To lahko povzroči pri zapuščinskih zadevah in pri drugih važnih pravnih poslih, npr. pri porokah, hude pravne ovire. Dogaja se, da je treba poroko odložiti tudi za mesec in več, dokler sodišče ne »popravi« od uradov popačenega imena, do česar so ostali ljudje preveč brezbrižni. Moti pa to tudi pravni čut, ker ima vsak človek pravico do pravega, nepopačenega priimka. Moti tudi estetsko, kajti popačen priimek je vedno grd, ker je nesmiseln. In to je, kot rečeno, tudi očitna krivica nad človekom in nad narodom, ena najočitnejših in najostudnejših.
Zato ni mogoče trpeti, da hodi 25 let po uničenju fašističnega režima na tisoče in morda desettisoče Slovencev okrog še vedno s priimki, ki bi bili primerni bolj za pustne šeme kot za svobodne ljudi s polnimi državljanskimi pravicami. V njih je treba vzdramiti zavest tega nevrednega stanja. In ne samo to: treba je nujno nekaj storiti, da se to stanje popravi, vsaj pri tistih, ki še niso popolnoma otopeli, kar zadeva celovitost njihove osebnosti in njihovih pravic. Nesmiselno bi bilo prepustiti pobudo za to vsakemu posamezniku, kajti ljudje se izogibljejo birokratskih postopkov in sitnosti, kolikor največ morejo, kar je tudi razumljivo. Nesmiselno pa je tudi čakati, da bo oblast z zakonom vrnila vsem prejšnje priimke, kajti vidimo, da morajo čakati leta in leta celo zakoni, ki so za italijansko državo kot celota mnogo nujnejši, npr. zakon o birokratski reformi, zakon o univerzah, zakon o deželah in mnogo drugih.
Zato je gotovo najprimernejša tista pot, ki je tudi najbolj praktična : da bi posamezne slovenske politične organizacije kot Slovenska skupnost ali tiste, za katere slovenski volivci množično volijo, kot npr. KPI ali Združena socialistična stranka, ustanovile posebno pisarniško službo in določile uradne ure, v katerih bi Slovencem, ki želijo dobiti nazaj svoj pravi priimek, napisali prošnje za spremembo priimka, katere takšen postopek zahteva. Pravni postopek za to je namreč določen in jasen, le da se ga je doslej po-služilo le sorazmerno malo naših ljudi, celo tistih, ki so bili svoj čas hudo prizadeti in užaljeni, ko so jim na silo, z uradnim aktom, spremenili priimek.
Politične organizacije pa naj bi posredovale pri pristojnih oblasteh in zastavile svoj vpliv, da bi bile take prošnje hitro rešene — »in pozitivno« skoraj ni vseeno pristaviti, kajti s kakšnim izgovorom bi oblasti današnje demokratične Italije še mogle odrekati našim ljudem pravico do njihovega pravega priimka?
TEDENSKI KOLEDARČEK
17. inarca, ucdielja: Jerica, Jedert
18. marca, ponedeljek: Edvard. Slavoljub
19. marca, torek: Jožef, Rastko
20. inarca, sreda: Igor, Feliks
21. marca, četrtek: Vesna. Bilka
22. marca, petek: Vasilij, Lada
23. marca, sobota: Slava, Zmagoslav
Izdajatelj: Enigelbcrt Besednjak • Glavni urednik: Engelbert Besednjak • Odgovorni urednik: Drago Legiša * Tiska tiskarna »Graphii« - Trst. ulica Sv. Frančiška 20 — telefon 29-477
Vrenje na Češkoslovaškem
Strankarskim voditeljem, ki so na Češkoslovaškem pri državnem krmilu že dolgo let, se majejo tla pod nogami.
V nevarnosti je tudi nekoč vsemogočni državni predsednik Antonin Novotny, ki je na oblasti, odkar je padla demokracija Ma-safykovega kova. Novotmy je bil obenem državni predsednik in glavni strankin tajnik. S tega položaja ga je spodrinil v januarju mladi slovaški komunistični politik Aleksander Dubček, ki je bolj liberalnih 'dej kot njegov prednik. Novotnyju pa grozi nevarnost, da bo moral zapustiti tudi predsedniške sobane na gradu v Hradcanyh.
Skupina generalštabnih častnikov je prejšnji teden naslovila v listu »Prače« odprto Pismo na novega strankinega tajnika Dub-čeka. V pismu zahtevajo, naj se izvršijo Potrebne spremembe v državnem in strankinem vodstvu. Vsi, ki so kaj v zvezi z begom generala Jana Sejna, ali so bili njemu naklonjeni — med te štejejo tudi predsednika Novotnya naj sprejmejo svojo odgovornost in posledice ter naj se jim omogoči odstop z odgovornih mest, če sami nimajo dovolj poguma za tako dejanje.
^st je jasno naperjena proti državnemu predsedniku in njegovi stalinistični okolici.
več: odprto pismo jasno kaže razpor med častniškim zborom in državnim predsednikom. Poziv na novega tajnika komunistične stranke pa kaže tudi na razlike med stranko in njenim bivšim vodjem.
Vse te spore je baje povzročil generalni major Sejna. Kdo je ta mož, ki je do dna pretresel sedanjo komunistično vladavino na češkem in razgalil njene vodje kot ne-f tenjake? Jan Sejna je krepak mož, star °maj nekaj nad 40 let. Po poklicu je bil P°Ijski dninar. Leta 1950, že davno potem,
ko
so se končali boji za svobodo, je stopil
v ^mado. Po dveh letih je postal nadporočnik. Predlanskim so mu pa že našili gmieralmajorske značke. Malokdo je tako Mro napredoval od dninarja do armadne-
8a Poveljnika.
Ker so taka nagla napredovanja danes °Zn£>, bi tudi to še nikogar ne zaprepa-h e ?e ne bi opazili 26. februarja genera-Sejno in njegovega 18-letnega sina na Pri škofijah, ko sta mirno šla čez
mejo s potnim listom v Italijo. Odtod pa sta poletela v Združene države, kar je spet druga uganka.
Češko poslaništvo je zahtevalo, naj generala vrnejo, ker ga državno pravdništvo dolži, da je poneveril pri vojaških dobavah 22 in pol milijona lir. Čudno pa je, da Šajne še niso črtali iz oficirskega seznama in tudi ne vrgli iz poslanske zbornice.
Po nekaterih vesteh je Sejna v januarju mobiliziral celo oklepno divizijo, da bi branil Novotnyja proti Dubčekovim pristašem. Poskus se pa ni obnesel. Novotnyja so izrinili iz strankinega tajništva in general Sejna bi bil moral plačati za notranjo revolucijo v stranki. Zato je raje zbežal na Zahod, kjer ni izključeno, da bo tudi svojega zaščitnika izigraval.
Novotny si pa skuša pridobiti izgubljene postojanke. S svojimi zvestimi hodi od tovarne do tovarne in se trudi, da bi si pridobil delavstvo.
Nanj je pa priletel nov udarec od strani gospodarskega teoretika profesorja Otona Sika, ki piše, da demagogija ne more spremeniti gospodarskega položaja, ampak da je treba trezno iskati načinov, za dvig življenjske ravni in za življenje, ki mora biti človeka bolj dostojno, kot je bilo doslej.
OLAJŠAVE PRI LISTINAH
Od ponedeljka dalje je stopil v veljavo zakon z dne 4. januarja t. 1., ki odpravlja dosedanje uradne izkaze o bivališču, državljanstvu, družinski list in podobne dokumente, ki so jih doslej izstavljali uradi, ustanove ali tudi podjetja.
Državljanu ne bo več treba hoditi n. pr. na matični urad in čakati ure ali dneve na izstavo zahtevane listine.
Odslej naprej bo smel vsakdo sam napisati na nekolkovanem papirju izjavo o bivališču, rojstvu ali podobno pod lastno odgovornostjo in izjava bo veljala kot uradna listina. Take samostojne izjave bodo veljale tudi pri prošnjah za potne liste in prepustnice; nikakor pa ne za poročne izkaze in kot dokazi o uspehih pri javnih natečajih. V teh dveh slučajih veljajo stare odredbe.
OTOK MAURITIUS POSTAL NEODVISEN
Od 12. t. m. je otok Mauritius v Indijskem oceanu blizu Madagaskarja neodvisna država. Bil je eno zadnjih kolonialnih o-zemelj Velike Britanije, kateri je pripadal od 1. 1810. Prej je bil 90 let francoska kolonija.
Otok Mauritius meri 1865 kvadr. kilometrov; po površini je torej petkrat manjši od dežele Furlanije-Julijske krajine in več kot desetkrat manjši od Slovenije. Prebi-vavcev pa ima okrog 760.000, tričetrt toliko kot naša dežela ali niti pol toliko kot Slovenija. Razen sladkornega trsa Mauritius nima pomembnejših naravnih bogastev.
ROBERT KENNEDY KANDIDAT V OREGONU
Med štirimi kandidati demokratske stranke v Oregonu za demokratsko predsedniško konvencijo, na kateri določijo, kot znano, uradnega kandidata stranke za predsedniške volitve, je tudi brat pokojnega predsednika Kennedya, Robert Kennedy.
VEDNO MANJ ŽENSK
Ne ustrašite se! Ta naslov je treba izpopolniti tako, da je v Italiji vedno manj žensk zaposlenih. Po podatkih delovnih u-radov je padlo število zaposlenih žensk v državi od leta 1959 do 1967 za 190 tisoč enot. Zato se je pa zvišalo število zaposlenih moških v osmih letih za skoro poldrugi milijon oseb.
V začetku letošnjega leta je znašalo število delovnih moči v Italiji 19 milijonov 625 tisoč enot. Od tega števila jih ni bilo zaposlenih samo 812 tisoč.
Po strokah so pa zaposleni takole porazdeljeni: v poljedelstvu 21.7%, v industriji 41% in v terciernih dejavnostih 37.3%.
DRUGI JAVNI KONCERT RADIA TRST A
Drugi javni koncert s sodelovanjem deželmh solistov, ki ga je Postaja Trst A Italijanske Radiotelevizije pripravila v tej sezoni, bo v sredo, 20. marca, ob 21. uri v Avditoriju »A« našega sedeža v ulici Fabio Se,vero, 7. Sopranistka Mileva Pertot Skamlec in pianist Vladimir Koblar bosta izvajala samospeve tržaškega skladatelja Marija Kogoja. Vabila bodo občinstvu na razpolago v veži sedeža na dan koncerta.
SMRT
1/ POMLADI
»Doslej sem bil le enkrat v Ljubljani.«
»Kako to?« se je začudila. »Ali ne študirate na ljubljanski univerzi?«
»Ne. študiram bogoslovje v Mariboru.«
Videl je, da se je zavzela. Odgovorila pa ni in tako je mol-cal tudi on.
. Potem sta govorila o drugih stvareh, o knjigah, ki jih najraj-1 bere, o filmih in gledališču. Dejala je, da najrajši hodi v Opero.
ši
  in gledališču. Dejala je, da najrajši hodi v Opero.
Na soncu je bilo prijetno toplo.
»Kar zaspana postajam,« je rekla in se mu nasmehnila. »Ta-0 zgodaj sva vstali.« Njene oči so zadobile otroško zaspan izraz, v "Tudi pot vas jn utrudila. Saj lahko nekoliko zadremljete, ce hočete. Do poldneva je še daleč. Ali pa se bojite, da vas pu-stlrno samo tukaj?«
V odgovor se mu je le zaspano nasmehnila in legla na pulo-Vcr ter naslonila glavo na roko, ki si jo je podložila za vzglavje.
Tine je vstal in natrgal velik šop trave, da si jo je položila P°d glavo namesto blazine. Nato je še sam legel v travo. Zrl je v
temnomodro nebo nad seboj, in zazdelo se mu je, da še nikoli ni bilo tako čisto in globoko. Kako malokrat se človek zazre v višino, v neskončnost neba, je skoro z začudenjem pomislil, vedno ima oči le za stvari na zemlji. Poslušal je tiho, komaj slišno dekličino dihanje v spanju in oddaljeno pozvanjanje ovac ter se začudil nenadno tako mirnega in srečnega kakor morda le še kdaj v otroških letih, ko je še sanjaril o čudovitih stvareh in dogodivščinah, ki se dogajajo v svetu onstran modrih gora na obzorju in ki jih bo tudi sam doživljal, ko bo velik. Ko pa je hodil še v gimnazijo, se je nekajkrat dogodilo, la so se fantje napili, kadar so praznovali god kakšnega sošolca ali na izletu. Ker so navadno pili na prazen želodec, se jih je vino prijelo že po drugem kozarcu in jim povzročilo rahlo vrtoglavico, ki jo je spremljal čisto nov občutek, da se je namreč svet okrog njih v hipu iz-premenil. Vse je postalo nekam lahko in veselo. Izginila je vsakdanjost. Ta hip mu je bilo podobno pri duši. Vsakdanjost se je zazdela tako daleč odmaknjena, da je bila skoro neresnična. Življenje je nenadno zadobilo nov okus, ki ga doslej ni poznal. Bilo mu je, kakor da mu je dušo napolnila svetloba, ki je lila z neba na ta izgubljeni vrh, pogreznjen v modrino in mir. V tej svetlobi so zadobile vse stvari drugačno, nevsakdanjo podobo. Nekatere so postale bližje in pomembnejše, druge pa so izgubile na pomenu, čeprav so ga še malo prej težile. Naposled so tudi njemu zlezle oči skupaj.	(Dalje)
\f TVsff S /s pf/fi ------
IZJAVA SLOVENSKE LEVICE
Te dni je v Trstu izšla »Izjava Slovenske le-• vice«, ki jo je podpisalo 20 ljudi, med katerimi j najdemo znana imena iz tržaške slovenske litera- j ture in publicistike, kot so Boris Pahor, Milan | Lipovec, Savina Remec, Josip Kravos, Radoslava Premrl in Vekoslav Spanger, ravnatelja slovenskih srednjih šol dr. Turino in dr. žetka, skladatelja in dirigenta Ubalda Vrabca, več prosvetnih delavcev ter nekdanjih aktivnih protifašističnih borcev.
Izjava pomeni pravzaprav rojstvo nove slovenske leve politične skupine, je dokument, v katerem so pojasnjeni vzroki njenega nastanka ter obrazloženi cilji in smotri, h katerim bo uravnana akcija nove politične organizacije.
V dokumentu je med drugim rečeno:
»Slovenska levica hoče rasti iz osnov slovenske kulture in iz slovenskih socialnih izkustev. Slovenska levica ostaja zvesta protifašističnemu boju med obema vojnama in duhu upora za časa druge svetovne vojne.
Slovenska levica je mnenja, da ima slovenski delovni človek v zamejstvu iste težnje, kakor delovni človek druge narodnosti in kakor vsi delovni ljudje sveta, vendar Slovenska levica hoče, da slovenski delovni človek ostane slovensko misleč in slovensko govoreč človek. Zato Slovenska levica poudarja, da je vse, kar jemlje ali kvari slovenskemu delovnemu človeku narodno zavest, proti itegriteti njegove človeške biti in zalo zanj škodljivo.
Ker sestav in delovanje obstoječih levičarskih strank na Tržaškem ne ustreza zgoraj navedenim načelom, ima Slovenska levica za potrebno, da v svoji izjavi pravilno vrednoti vrline zamejskih Slovencev in njihovo narodno zaest, kateri so obstoječe levičarske stranke odvzele odpornost in jo o-ropale njenega pogumnega duha.
Slovenska levica je prepričana, da imajo v danih razmerah vsi razredi, vsi sloji slovenskega prebivalstva v zamejstvu skupen smoter, to je rešitev slovenske samobitnosti.
Slovenska levica je. socialistična, ker sodi, da je kapitalizem že odigral svojo poglavitno vlogo v zgodovini človeštva. Obenem Slovenska levica meni, da bo socializem dokončno prepričal sodob-
• nega človega šele takrat, ko bo spoštoval člove-j kovo osebnost in mu človek ne bo več samo j sredstvo.
Trajno nevarnost za slovensko občestvo v zamejstvu vidi Slovenska levica v asimilaciji. Da bi se mogli z uspehom upreti pogubnemu pojavu, je treba v slovenskem človeku vzdigniti in utrditi toliko let potlačeno samozavest, vrniti mu je treba vero v njegovo duhovno dostojanstvo, da se bo s ponosom skliceval na svojo narodnost in odklanjal vsako obliko potujčevanja.
Slovenska levica ugotavlja, da zamejski Slovenci niso enakopravni državljani. Zato bo pog'avit-na naloga Slovenske levice skrb, da zamejski Slovenci dosežejo pravično osnovo za svoj obstoj in za svojo etnično celovitost, kakor so jo že dosegli južni Tirolci in francosko govoreči ljudje v Val d’Aoste.
Glede spoštovanja pravic zamejskih Slovencev ugotavlja Slovenska levica, da so jim te pravice zajamčene v Memorandumu, katerega pa Italija še ni ratificirala, Jugoslavija pa se ni zanimala, da bi do ratifikacije prišlo.
A Slovenska levica se ne bo potegovala samo za ratifikacijo Memoranduma, za spoštovanje pravic, ki jih določa listina o človečanskih pravicah, ampak se bo trudila, kakor to poudarja »Mednarodno združenje, za zaščito ogroženih jezikov in kultur«, da se slovensko občestvo tudi zaščiti pred asimilacijo.
V tem smislu bo Slovenska levica zahtevala, da se Beneški Sloveniji prizna status manjšine, to se pravi, da Italijanska republika popravi krivico, ki je bila storjena slovenskim ljudem v preteklem stoletju, ko so bili kaznovani zato, ker so verovali v demokratičnost pravkar zedinjene Italije.«
-C—
šempolaj:
BO USTANOVLJEN ZADRUŽNI HLEV?
Prejšnji teden so se v Šempolaju se-I stali številni kmetovalci iz raznih vasi na-brežinske občine ter razpravljali o možnosti ustanovitve zadružnega hleva. Referent
za živinorejo pri Kmetijskem nadzorništvu v Trstu Tagliaferro je kmetovalcem podrobno obrazložil postopek, ki omogoča uresničenje pobude, ter opozoril na ugodnosti, ki jih v ta namen predvideva deželna zakonodaja. Omenil je nato dobre lastnosti zadružnega hleva, njegove gospodarske koristi ter zlasti njegovo aktualnost glede na težavne razmere, v katerih se danes kmetijstvo razvija. Hkrati pa je opozoril na nevarnosti, ki jim je takšna pobuda podvržena, če ni med zadružniki čuta za vzajemnost in disciplino.
Razvila se je nato obširna razprava, med katero so posamezni kmetovalci izražali svoje mnenje o koristnosti in umetnosti ustanovitve živinorejske zadruge. Mnenja so bila, kot je naravno, deljena, vendar vse kaže, da se bo določeno število živinorejcev kljub vsemu odločilo za zadružni hlev.
Sestanka, ki je bil zelo zanimiv in je obravnaval važno ter aktualno vprašanje, se je v imenu občinske uprave udeležil odbornik za kmetijstvo Josip Terčon.
^/ftuwn|Vi
MED »GORENJIMI« REČANI
V toponomasliki beneško-slovenskih krajev zveš vedno za kako novo ime ali krajevno oznako. Saj so porečja in struge vseh štirih poglavitnih voda: Idrijce, Nadiže, Tera in rezijanske Bele tako pahljačasto razvejane in potisnjene pod nekdanje obmejne hribe, da se za vsakim ovinkom znajdeš v novi pokrajini, ki ima za domačine tudi svoje ime. Ti posamezni okraji na prepadnih strminah nad globoko vrezanimi dolinami in soteskami, so zelo razhodni. Na špikih vrhov se belijo cerkve, samostojne župnije, pod njimi v strmi breg prilepljene hiše, vasi in zaselkov. V zračni črti drug od drugega za lučaj oddaljene, v resnici pa hitiš po strmih vijugah trikrat dalj časa kot ti je kazala slika.
Taka je pokrajina, pisana in prelestna, kjer prebivajo »Rečanje«, kakor imenujejo Nadiževci prebivalce pod Kolovratom ob gorenjih Rekah, ki v spodnjem teku spremenita ime v Kozico in Aborno. Tam pod slemeni je več starih far: Dreka, štoblank, Tarbij, ki se jih splača obiskati. Danes vodi v te kraje že asfaltna cesta, napeljana sta elektrika in telefon. Po vrtoglavih ovinkih te že varno pripelje vsakodnevni avtobus. Vasi niso več Bogu za hrbtom in na koncu sveta. Vendar ima še vsaka svoje posebne potrebe, težnje in težave.
Dreka
Tu se marsikaj zida, dosti popravlja. Se več pa je zapuščenega. Z marsikaterega zaselka strmijo v strmi dol hiše z razbitimi okni in polkni, ki jih veter maje. V hiši ni več družine. Tam zopet polzi v dol zapuščen laz. Nikogar več ni, ki bi ga obdeloval. Prebivalstvo izginja.
Leta 1947 je štela dreška fara 750 ljudi, letos pa še komaj 280. Cele družine zapuščajo domove in gredo v svet. Taka je podoba po vseh teh krajih, ob novem letu jih pa večina obišče stari dom. Nekateri se šele sedaj vračajo na delo v tujino; po dveh, celo trimesečnih počitnicah. Neradi zapuščajo domače bregove. Zato se pojavlja nov socialno-delovni pojav po naših krajih. Dosti nekdanjih izseljencev ostane doma in si poišče delo v ravnini v Furlaniji. Mnogo se jih lam tudi za stalno naseli.
(ftovis Gaškov predora! v Ljubljani
V petek, 8. marca, je pisatelj Boris Pa- ralo zanimanje za usodo slovenske manj-hor predaval na Filozofski fakulteti v Ljub- j šine v Italiji v matični domovini še bolj ljani o temi: »Manjšina — del telesa« (pro- povečati in da manjšina ter njene pravice blemi slovenske manjšine v Italiji). Preda- ne smejo postati žrtev dobrih sosedskih vatelj je svoja izvajanja razdelil na tri de- odnosov, zlasti odnosov na gospodarskem le. Najprej je na splošno pojasnil položaj jmdročju. Odločno je tudi odklonil načelo slovenske manjšine v Italiji, pri čemer je, recipročnosti pri reševanju vprašanj slo-cpozoril na različen položaj Slovencev na venske manjšine v Italiji, kot tudi italijan-Tržaškem, Goriškem in v Beneški Slove-1 ske v Jugoslaviji. Opozoril je dalje na zelo niji glede uživanja narodnostnih pravic. V j kvaren vpliv padanja narodne zavesti v ma-tem prvem delu je s pravo mero objektiv- tični Sloveniji na Slovence v zamejstvu, nosti seznanil poslušalce o političnih, go-1 kajti umiranje slovenstva na primer na Ko-spodarskih, prosvetnih organizacijah Slo- roškem pomeni tudi umiranje slovenstva v vencev v Italiji, o šolstvu, tisku, športu, de- domovini. Pozitivne pobude glede tega bi lovanju Cerkve itd. V drugem delu je po- morale prihajati iz Slovenije v zamejstvo dal pregled političnega razvoja po letu 1945. in ne obratno.
To problematiko je tesno povezal z razvo-1 Po predavanju je govornik odgovarjal na jem slovenskega šolstva, na katerega so ne-1 vprašanja poslušalcev. Ob tem se je razvi-gativno vplivali zlasti informbirojevski spor la živahna diskusija, zlasti o vprašanju naleta 1948 in medsebojni politični spori, ki rodnosti, narodne samobitnosti, vprašanja so mu sledili. Ob tem vprašanju je Boris »odprtosti« Slovencev / Italiji itd. Poslu-Pahor osvetlil izredno negativno vlogo, ki šalci so do kraja napolnili eno izmed velijo je takrat odigrala KPI.	! kih predavalnic filozofske fakultete, kar je
Predavatelj je nato poudaril, da si danes dokaz, da vlada med izobraženci v Slovc-Slovenci v Italiji lahko uspešno prizadeva- niji, zlasti med študentovsko mladino, za-jo za priznanje svojih pravic le v okviru nimanje za vprašanja Slovencev izven me-lastnih slovenskih političnih strank, ne pa ja SR Slovenije in sploh za probleme na-v okviru italijanskih.	rodnosti, narodne zavesti itd. Naj omeni-
V zadnjem delu predavanja je Boris Pahor govoril o odnosih med matično domovino in zamejstvom. Dejal je, da bi se mo-
mo še, da je predavanje organiziral fakultetni odbor Zveze študentov Jugoslavije na filozofski fakulteti v Ljubljani. m. v.
Jz
VOLIVNO GIBANJE
Od nedelje dalje se je začelo razvijati volilno gibanje tudi v Gorici. Prvi so nastopili krščanski demokrati. Glavni strankin podtajnik Flaminio Piccoli je imel v nedeljo dopoldne prvi volivni shod v mali dvorani Telovadne zveze.
Uradno je prišel k odprtju novega sedeža krščansko demokratske stranke v Gorici. Važnejši je pa bil javni shod. Piccoli k govoril o trenutnem političnem položaju v zvezi z vlogo Krščanske demokracije. Rekel je med drugim, da je treba novih mladih sil, ker nas čakajo še težki časi.
Strankini veljaki so govorili tudi o bodočih kandidaturah. Kaže, da po namigu od '•'goraj ne bo velikih osebnih sprememb in da bodo pri političnih in deželnih volitvah kandidirali dosedanji ljudje. V vrhovih stranke so se pa že pojavili glasovi, da ni naša pokrajina prejela toliko pozitivnega vlade, ki bi bilo v pravičnem sorazmer-Ju z dobljenimi glasovi pri volitvah in da
* /Irei ki//*/<(« flo/iim
Dosti vaščanov iz Dreke in sosednih vasi vozi vsak dan z avtobusom v Manzano, ykr so zaposleni v tovarnah stolic. Rekli smo, da je že precej naših družin tam doli rialno naseljenih in da so si tudi zgradili stne hiše. ženske pletejo stolice kar do-nia in zaslužijo tudi po 2000 lir dnevno. v Nekateri gredo v Čedad. In ni pretirano, ('t. rečenio, da so skoraj vse čedajske gostilne v rokah naših ljudi iz šentlenartske doline.
t enkrat pa povejmo, da so asfaltirane ;ie*te in kot njih logična posledica redne ‘ mbtisne zveze omejile veliko emigracijo c*aljne okraje in jo omejile na bližnjo ali Pa celo na vsakodnevno vožnjo na delovno
mesto.
Štoblank
Dreko se pripelješ iz dveh dolinskih • repov po asfaltiranih cestah. Ena vodi irnm° Stoblanka. Ta je kar dovolj široka in ni a na nevarnih ovinkih in nad strminami kr ••ern° odbojno ograjo. Pozimi skrbi po-^aJinska uprava, da je stalno očiščena e8a- Avtobusni promet se ukine kvečje-^ samo za en dan.
^ sPominu še mladih ljudi so pa zime, so bile hiše odrezane od sveta in celo s.> °d druge. Dostikrat je zmanjkalo va-L ^ v. zarnetih celo soli in petroleja za luči. e najpogumnejši so si upali po najpotreb-^ejše v Hlodič ali še raje na drugo stran olmin. Danes smo tudi mi v svetu, če-I 'a^ gledaš spred štoblanške cerkve kot z ^ a na spodnje doline. c e to leto bo vodila do nas panoramska ■j, st:a s Stare gore skozi Trbij na štoblank. v razgledna cesta, ki nudi obenem pogled k .Vc državi, bo tekla po grebenih in le ne-
l jdesetin metrov pod vrhom Huma (c. 'mu ni).
Naša fara v višini in s čudnim svetniko-
'menom se ponaša tudi s farnim do-v 'n dvorano. Naši pevci so nastopili že v Petru in na tržaškem radiju. Vodil jih je ,,a^ župnik, ki deli že 33 let z nami vse br° in slabo.
dn,l°^a.nk se tucb ponaša kot sedež ure-!stva in uprave verskega lista »Dom«. Po-
no, m Je to eno najbolj »visokih« ureditev v deželi.
sc večkrat zapostavlja naša pokrajina v korist sosednim. To zveni nekoliko kot kritika dosedanjih parlamentarnih zastopnikov.
Kandidatska mrzlica se dviga tudi pri drugih strankah. Komunistična stranka se je že odločila, koga bo kandidirala pri deželnih in poslanskih volitvah. Skoro gotovo je, da bo deželni svetovalec Jože Jarc iz Doberdoba izostal. Na njegovo mesto bo prišel Spartaco Zorzenon iz Tržiča. V poslansko zbornico bodo pa poslali kandidata h Pordenona.
Javnost tudi zelo zanima izbira vseh kandidatov pri Združeni socialistični stranki. Ali bo ta stranka vabila tudi s kakimi slovenskimi kandidati slovenske volivce? Nekaj časa je krožil glas, da bo kandidiral časnikar Gorazd Vesel. Verjetnejša se zdi kandidatura dr. Petra Sanzina, sedanjega socialističnega mestnega svetnika.
Goriški misovci so se tudi že odločili za svoje može. Za poslance bodo med drugimi kandidirali odvetnika Pascolija in dr. Fon-zarija.
GORIŠKI VOLIVCI
Bližajo se politične in deželne volitve. Volivni uradi pregledujejo in urejujejo vo-livne imenike. V goriški občini so našteli 31. decembra lani 43.667 prebivalcev. Žensk je pa skoraj 3100 več kot moških, število Goričanov je ostalo približno na isti višini kot leta 1966.
številke iz volivnih imenikov so pa sledeče. Volivcev je 14.341, volivk pa 17.748; skupaj 32.089.
Pri prihodnjih volitvah bo razdeljeno občinsko ozemlje na 59 volišč, z istimi sedeži kot doslej. Le volišče iz ulice Roma, kjer podirajo šolo »Favetti«, bodo prenesli drugam.
Števerjan:
DRŽAVNA POMOČ
Števerjanska občina se je že več časa potegovala, da bi bila prišteta v seznam pasivnih občin. Dolgo se ji ni posrečil ta poskus, ki bi jo vsaj delno rešil iz finančnih zagat. Prejšnji teden pa je bila medministrska seja, katere se je udeležil tudi deželni predsednik Berzanti. Na seji so ministri dopolnjevali seznam pasivnih občin in prišteli med nje poleg Moše, šlovrenca in Farre tudi števerjan.
Druga pomoč je prispevek notranjega ministrstva v znesku 600 tisoč lir. Podpora je namenjena za popravo občinskega sedeža. Poslopje bodo zvišali in urade preuredili bolj smotrno. Za vsa ta dela in še za notranjo opremo bo pa treba poiskati še katero blagajno, ker so dosedanji zneski še premajhni.
Solkansko polje:
. O NAŠEM DELU IN ŽIVLJENJU
V našem okolišu se je že začelo prvo pomladansko delo. Rdeči radič smo že pred časom skopali in ga tudi prodali. Trgovci so prihajali po to našo prvo žlahtno pomladno zelenjavo kar na dom. Cena se je sukala na debelo po 350 lir za kilogram; v izrednih primerih tudi po 400 lir.
Naši kmetje so se oprijeli poleg gnoja tudi umetnih sredstev. Na ozimino so raz-
trosili solitra tudi že v drugo. Hitreje gre od rok tudi oranje, ker imamo več traktorjev na razpolago. Nekateri gospodarji so že vsadili grah in krompir. Poskrbeli so si za zunanje seme, ker so bili lani z domačim razočarani.
Naši gospodarji so tudi v skrbeh, da se ne bi pojavilo toliko mrčesa kot lani. Upajo pa, da ga je huda zima precej zatrla, tendar skrbno trosijo pred brananjem in pripravo leh tudi strup na zemljo.
Naš kraj, ki mu pravimo »solkansko polje«, reže ena najdaljših goriških ulic ali cest, »Scogli« ali po naše kamnite čeri. Ime jc vzeto po čereh, ki pa štrlijo na dan v Sočini strugi. Torej ta ulica, pravzaprav cesta, ki gre od pevmskega mosta do kmetskega bloka pri Solkanu, je samo deloma asfaltirana, po večini je pa še vedno le z gramozom posuta. Le lesene električne drogove je nadomestila občinska uprava s cementnimi.
V tej ulici se tudi precej zida. Tudi nova kmetska poslopja gradijo, na primer bivši števerjanski župan, ki že toči v hiši na »osmici« izborno domače vino, kakršnega ne dobiš daleč naokoli.
Štandrež:
DOBROTA IN SIROTA
Kmalu se bodo začela dela in gradnje na njivah med mirensko cesto in štandrežem za novo mednarodno obmejno avtopostajo.
Že letos bodo začeli graditi lope in hladilnike za meso, staje za živino, stavbe za veterinarske urade. Samo ta del avtoposta-je zahteva nad sto milijonov lir stroškov. Polovica bo šla na račun države, drugo odpade na deželo.
Več pomislekov so iznašali obdelovalci na nedeljskem sestanku v župni dvorani. Nova postaja in bližnja avtocesta bo dobrota, za marsikoga tudi sirota. Navzoči mestni od-obrnik Bratina je zagotavljal, da se bo zavzel za upravičene pritožbe zemljiških lastnikov, ki bi radi kmalu vedeli pri čem so.
JUGOSLOVANSKI KONZUL PRI MSGR. COCCOLINU
V četrtek, 7. t. m., je jugoslovanski generalni konzul v Trstu inž. Marjan Tepina v spremstvu konzula Jožeta Gačnika opravil vljudnostni obisk pri goriškem nadškofu msgr. Pietru Coccolinu. Med razgovorom, ki je potekal v zelo prisrčnem vzdušju, sta tako gost kot njegov gostitelj izrazila zadovoljstvo nad sedanjim stanjem dobrih sosedskih odnosov med ljudstvi na obeh straneh državne meje in izrazila željo, da bi se ti prijateljski odnosi in sodelovanje še bolj okrepili ter utrdili.
Vljudnostni obisk v Gorici je prvi, ki ga je visok predstavnik sosedne republike po vojni opravil pri enem izmed škofov Furla-nije-Julijske krajine.
VEČERI OB SREDAH
Sinoči je. imel Gregorčičev klub svoj običajni kulturni večer. Predaval je ljubljanski sodnik dr. Rupel o razvezi zakona. Predavanje naj bi bilo uvod v prihodnji debatni večer o istem vprašanju.
Ker sicer pereča snov ni predmet zanimanja širokih množic, menimo, da bi za to vprašanje zadostoval samo en večer v okviru klubovih predavanj.
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA ,Razgovori’ vzbujajo zaupanje v bodočnost
KONEC
V zvezi s tem — nadaljuje Milan Dostal — kar smo navedli, moramo zato odločno zavrniti vsakršno diskriminacijsko delitev ku.ture in sploh dela na tisto, ki so ga ustavrili ljudje takega svetovnega nazora, in tisto, ki so jo izdelali ljudje drugačnega svetovnega nazora. Taka delitev, zlasti še, če si lasti oznako objektivne, nepristranske in življenjske razsodnice, je neodpustlj v greh zoper pravičnost, ker pači resničnost v korist ide-ološko-strankarskega interesa. To je grda lastnost, podedovana po nečedni preteklosti, in je v popolnem nasprotju z osnovno značilnostjo dialoga — s kulturnostjo. Določeni svetovni nazor ni izlkjuč-na lastnina ne določenega časa, ne določenega družbenega razreda. Svetovni nazor tudi ni bistvena karakterizacija stranke; če je bilo v naši preteklosti drugače, moramo to pripisovati na rovaš našega družbe.norazvojnega zamudništva, ki je povzročilo, da se stranke niso oblikovale politično, temveč ideološko. Zato pri presojanju miselnosti in aktivnosti nekega časa, nekega razreda, neke politične stranke, nikakor ne smemo obsojati svetovnega nazora, ki ga imajo posamezni pripadniki teh kategorij. S tem bi zagrešili	bistvo in	bi	delali krivico življenjskemu	nazoru.	Kajti ta	je	ini-
ciator in oblikovalec teh časovnih in družbenih formacij, ne pa svetovni nazor.
ŽIVLJENJSKI NAZOR
Ne svetovni, temveč življenjski nazor je pognal ob francoski revoluciji ljudi na barikade; ne svetovni, temveč življenjski nazor je vodil naše ljudi v partizane; tudi je. življenjski, ne pa svetovni nazor povzročil, da so nekateri ljudje izdajali, drugi pa bili svojemu narodu zvesti. Neposredni povzročitelj vsega človekovega delovanja v konkretni stvarnosti je njegov	konkretni odnos	do	te
stvarnosti, njegov življenjski nazor, ki je v tesni zvezi z njegovimi človeškimi lastnostmi. Sodimo torej človekove lastnosti,	njegovo	dobroto	in	ne-
moralnost, njegovo častihlepnost in brezbrižnost, njegov egoizem in človečnost, sodimo torej le lastnosti in človekov napredni ali nenapredni življenjski nazor, ne sodimo pa človekovega svetovnega nazora.«
SAMO OSEBNOST JE SPOSOBNA DIALOGA
Enako plodne in globoke misli najdemo v eseju Jožeta Krašovca »Odgovornost pred zgodovino«, ki stoji na čelu številke. »Dokler človek ne najde svojega bistva, se ne bo mogel srečati s človekom. Dokler ne postane osebnost, bo rušil bodočnost svoje, domovine, bodočnost svoje domovine, bodočnost vsega človeštva. Dokler v sebi ne najde miru, ruši Hirošimo in Nagasaki. Dokler z dina-mizmom ljubezni ne vzpostavi dialoga s samim seboj, ne more biti dialoga s svetom. Njegovo obsojanje sveta razodeva njegovo notranjo praznoto in njegovo delo ter molitev je navadno farizejstvo,« piše Krašovec.
M. Kovačič je prispeval esej »Katoliški laiki in družbena skupnost«, v katerem najdemo značilno misel:	»Kristjani imamo pri vključevanju v
družbeno življenje morda neko prednost pred ljudmi drugačnih nazorov. Laže nam je sprejeti napore, ki jih sožitje z drugimi nalaga vsakemu posamezniku. Ljubezen do hližnjega je namreč o-snovna zapoved naše vere.«
RELIGIOZNO OBČUTJE V GORAH
V leposlovnem delu revije je objavil Franc Pevec zanimivo napisani opis zimskega vzpona na vrh Grinlavca, v katerem ne najdemo le lepih orisov slovenske zimske gorske pokrajine, ampak tudi iskreno skrb za ohranitev lepote našega gorskega sveta, npr. v odstavku, kjer omenja nameravano gradnjo hotela Pod Koglom, kjer so v ta namen že izkrčili ves gozd. »Kam se bodo potem izselile uboge plemenite živali — gamsi, ki imajo tu svoj raj? Kriki opitih ljudi bodo odmevali od sivih sten. Človek, ali boš še našel miren kotiček na tej strani rajde? Ali boš potem še kdaj meditiral na samotnih Podih? Ne, motilo te. bo divje vpitje opotekajočih se bitij . . .«
Čisto posebno, religiozno občutje v doživljanju gorskega veličastja pride značilno do izraza tudi v zadnjem odstavku: »Slavita Gospoda led in sneg, slavite Gospoda noči in dnevi! Salvite. Gospoda gore in griči, slavita Gospode srež in zmrzlina!«
Tako opeva Stvarnikovo mojstrovino psalmist Danijel. To je velika hvalnica stvarstva. In kadar v zahvali po maši berem te vrstice, se razveselim kot otrok. Spomnim se na zimski Grintavec. Spomnim se tihe mesečne, noči, spomnim se sive megle., bučanja vetra, snežnih slapov, snežnih streh nad Dolgimi stenami, spomnim se vseh čarov zimskih gora, spomnim se zvestega prijatelja in mislim na Tebe, Gospod. Gospod, slavijo naj te vsi človeški otroci, ki si jim dal videti toliko prelesti, prelesti zimskih gora.«
VEDRI VERZI
Peter Kovačič je avtor novele. »Dvorišče«, ki je zajeta iz sveta hiralnice, iz zadnjega zatočišča ljudi, katerih življenje, se končuje z občutkom popolnega propada in v blaznosti. Novela je vsebinsko, po slogu in po konstrukciji še precej začetniška, človek, ki ga opisuje, je v bistvu pust, pasiven in primitiven ter zato nezanimiv za brav-ca. Avtorju bi svetovali, naj se odtrga od preživelih literarnih vzrokov in naj ne išče. motivov za svoje novele v hiralnicah in blaznicah, ampak sredi življenja, drugače bo končal v jalovem svetobolju in razčlenjevanju nezanimivih psihologij, kot pozen Cankarjev epigon.
Pesmi so prispevali Vili Stegu (»Večerna ro-nanca«, »Himna o poslednjih rečeh«), Darinka Springer (»Rodovitnost«) in Janez Marolt (»Božič 67«, »Križpotja«). Vse so moderne in nekatere prav lepe ter v značilnem nasprotju s skrajnim nihilizmom večine današnje slovenske poezije. V njih najdemo verze, ki vplivajo kot špranje sinjega neba med črnimi in grozečimi oblačnimi gmotami sodobnih slovenskih pesniških zbirk in ciklusov v revijah; tako npr. v zelo lepi pesmi Špringerjeve: »...Sonce pripeka — v bele cvetove. — najinih želja. ..« ali v Maroltovi pesmi »Križpotja«: »...Tako sem majhen in neznan — kot makov plod . ..«
»Razgovori« so tako revija, ki zapusti v nas občutek vedrine in upanja.	fj
NOVA ŠTEVILKA »PASTIRČKA«
Te dni je izšla šesta letonšja številka mladinskega lista »Pastirček«. V njej je objavila goriška pesnica Ljubka Šorli pesem »Pomlad prihaja« .Jožica Peric pa pesem »Marec«. Pesmi sta prispevali tudi Darinka Konc in Ivanka Zavadlav. Pestra je tudi pripovedna in porečna vsebina. List je lepo ilustriran.
Nova, šestnajsta številka revije »Most« prinaša na uvodnem mestu razpravo Toussainta Hočevarja »Današnji slovenski položaj in perspektive za bodočnost«. To je dejansko referat, katerega je imel avtor na lanskem študijskem zborovanju v Dragi, kar je tudi navedeno pod črto. Prav je, da je »Most« to tehtno razpravo ponatisnil in jo tako napravil dostopno tudi širšemu krogu ljudi, ki se ukvarjajo s slovenskimi narodnimi vprašanji. Toussaint Hočevar se ne izgublja v ideološka in politična vprašanja, ampak je zagrabil problem slovenskega narodnega položaja s praktične, konkretne strani. Simpatično je v njegovem predavanju zlasti to, kako je znal povezati gospodarske probleme s prosvetnimi, kulturnimi in političnimi, pri čemer izčrpno prikaže, kako je nastal mit o slovenski majhnosti in kako je neupravičen, tudi na osnovi statističnih podatkov.
Vladimir Vremec je. napisal daljši članek o političnem položaju na Koroškem, pod naslovom »Koroški Slovenci v slepi ulici?«, v katerem ugotavlja, da sta obe slovenski politični skup ni na Koroškem zašli v dokaj klavrni položaj zaradi svojega pragmatizma in pomanjkanja samozavesti in poguma za samostojne politične nastope. Tako odbijata mlado generacijo, ki zahteva odločnejšo narodno afirmacijo. Vremec nedvomno pravilno sodi. vendar dobi človek vtis, da precenjuje mlado generacijo, kajti če delata oba slovenska politična labora na Koroškem napake, o čemer ni mogoče dvomiti, pa se lahko mladi generaciji reče, da je poltično vse preveč pasivna in brez idej ter da
TRI PREDSTAVE I »ŠENTJAKOBSKEGA GLEDALIŠČA«
V soboto in nedeljo je gostovalo na Tržaškem Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane in sicer v Finžgarjevem domu na Opčinah, v Marijinem domu v Rojanu in v kino-dvorani v Bazovici. V vseh treh krajih so goste sprejeli zelo ljubeznivo in se je udeležilo predstav nenavadno veliko občinstva.
Gostje so zaigrali Medvedovo tridejanko »Ren-dez-vous«. Šentjakobčani, ki pripravijo vsako sezono osem in tudi več premier in imajo preko 150 predstav na leto, so izbrali to Medvedovo veseloigro predvsem zato, da so jo nekako vokvirili v proslavo 100 letnice slovenskega gledališča. »Rcn-dez-vous« ni namreč vrhunsko dramsko delo, niti ni najboljše med Medvedovimi dramami, nosi pa vendar v sebi tisto značilnost rasti domače dra-tike, ki se je trgala iz kmečke tematike, in prehajala v meščansko komedijo.
Kljub temu, da je. delo meščanska veseloigra, je obenem značilna ljudska fabula. Režiser France Uršič je zato tudi ogrnil celotno prestavo z rahlo patino preteklosti, da se ti je zdelo, kot da ves čas slišiš nekje Straussove valčke in se v njegovih odmevih odkriva ljubezen; romantična ljubezen, ki naleti na rahlo oviro v nesporazumu in da nazadnje moliersko naivno mož skloni glavo pred svojo ženo in jo prosi odpuščenja, ker ji ni zaupal.
Režija je gradila na muzikalni spremljavi in v petju nastopajočih. Prav v teh glasbenih točkah, ko igravci že v naprej nekako povedo, kako sc bo dejanje razvijalo in zaključilo, je značilnost in pečat nekdanje lahkote čitalniške predstave. Za soliste in skupinske pevske točke je napisal glasbo Miroslav Vilhar, ki je dal močan prispevek naši čitalniški prebujajoči se prosveti.
Igravci so vživeto in z zanosom odigrali svoje vloge. Tako je ustvaril France Penko tip nekdanjega avstrijskega meščana, dobrega in skrbnega očeta in ljubosumnega moža. Njegovo ženo Berto je odigrala Gita Kuharjeva. Rahel poudarek hčerki Danici je dala Mira Učakova, Vidi pa Sonja Pavčičeva. Razen tega so igrali še Dušan Skok, ki je zaigral zanesenega Roberta, in Bine Matoh v vlogi bolj umirjenega dr. Slemška, veselo tem-perantno pa je. zaigrala in odpela krščcr.ico Maro Frida Grumova.
Ob klavirski spremljavi Milutina Nogodeta je tako tekla predstava v lahkotnem in prijetnem ritmu in je občinstvo zabavala prav s svojo lahkotnostjo in ljubkostjo.
Občinstvo je s spontanim odobravanjem priklicalo izvajavce ponovno pred zastor. Celotni igrav-ski zbor je tako zapustil v Trstu prijeten vtis.
J. P.
ima do koroške in sploh do slovenske stvarnosti zelo abstrakten, kvečjemu še utilitarističen odnos.
Bogdan Berdon je prispeval članek »Kdo dejansko predstavlja slovensko manjišno?«, v katerem se vrača na problem slovenskega predstavništva v naših tukajšnjih razmerah. V tem članku se je pokazal Berdon še boljši politični pisec kot sicer: poleg močne polemične žilice mu je treba priznati tudi. da zna biti duhovit in sarkastičen in da mu ne manjka smisla za humor. Aleš Lokar pa nadaljuje svojo dolgo razpravo »Dialog in Slovenci«.
Zanimiv je tokrat leposlovni de! revije. Nov sodelavec je znani slovenski piastelj Ivan Mrak, ki je zastopan v reviji s pismi pod naslovom »Dopisovanje. s Krištofom«, v katerih obravnava razne aktualne in človeške probleme. Stanko Janežič je objavil pesem »Nočemo vojne«, Alksander Peršolja pa pesmi »Mrzla dežela«, »V poti«, »Vislioe«, »Obtok« in »Naslednje ravnine«. Objavljen je tudi odlomek iz Tomizzovega romana »Peti letni čas«.
Na koncu prinaša »Most« nekaj sestavkov, tako polemičen spis »Ali je kaj za stvarmi ali ni ničesar?«, podpisan z začetnicama M. R., recenzijo Leva Detela »Kako je narejen Strnišev Samorog«, poročilo Martina Jevnrkarja o slovenistiki na univerzi v Padovi, nekaj polemičnih opomb pod naslovom »Domači paberki«. Anketo o našem tisku in Berdonovo pismo kot odgovor na recenzijo, ki je bila objavljena v tukajšnjem slovenskem dnevniku o prejšnnji številki »Mostu«.
V splošnem se lahko reče, da je ta številka »Mostu« na zelo dostojni kvalitetni ravni.
Nova številka revije „Most”
Delovanje Hranilnice in
Preteklo nedeljo, 10. marca 1968, ob 10. uri, je bil občni zbor Hranilnice in Posojilnice na Opčinah. Proti vsakemu pričakovanju se je kar prostorna sejna dvorana v drugem nadstropju bančnega poslopja napolnila tako, da so mnogi člani morali stali- Že to dejstvo dokazuje, da je zanimanje za naš krajevni denarni zavod vedno večje. Pa kako bi tudi ne bilo! Če le bežno in površno primerjamo to, kar je bila Hranilnica pred drugo svetovno vojno, in prva leta po njej, s tem, kar je danes, takoj uvidimo, da je rast zanimanja dejansko v celoti upravičena. Iz zakotne sobice v Društveni gostilni preko tesnih prostorov naspro-ti njej pa do poslopja, ki ga ima danes Hranilnica na voljo, ni majhen korak. Bodisi po prostorih kot po zunanjosti spada nova openska Hranilnica med najlepše v Vse.j Italiji.
Seveda je ta zunanjost odraz požrtvovalnosti celotnega odbora in predvsem njego-Vega predsednika Josipa Podobnika, ki je s kar dobro mero finančne sposobnosti vodil Zavod v vedno večje uspehe brez vsakršnih zapletljajev in zastojev, kot tudi njegove-6a podpredsednika ing. Milana Sosiča.
Nemalo so doprinesli k tem rezultatom tudi uradniki, zlasti če upoštevamo, da so prva leta dejansko žrtvovali mnogo za Hranilnico, ko pa bi bili lahko takrat zaslužili v katerikoli službi dvakrat ali večkrat toliko, kolikor jim je utegnila nudili skromna Hranilnica. Velikega pomena je tudi njihov odnos in njihov nastop do ljudi, ki se zatekajo v zavod ali da mu zaupajo svoje Prihranke ali z namenom da zaprosijo za Pos°jilo.
Mimogrede je omembe vreden hitri po sloPek, kot je upravičeno pristavil predani k Podobnik, s katerim so rešene po-s°.iilne prošnje. Medtem ko drugi denarni
Vodi zavlačujejo postopek 4 mesece do mesecev, openska Hranilnica reši vse Prošnje najkasneje v enem samem mesecu.
OBVESTILO KMETOVALCEM
Krnelijsko nadzorništvo v Trstu bo s sredstvi,
' Jlh bo nakazal Urad za kmetijstvo, gozdarstvo gospodarstvo hribovitih predelov dežele Furla-ntje-Juijjsk.g krajine, izvedel naslednje pobude: prl-Pevek v znesku 35°'o nakupne cene za mabavo en an starih piščet odbranih jajčaric.
Za nakup en dan starih piščet, kmetovalci lah-0 Predložijo prošnjo na navadnem papirju, naoljeno na Kmetijsko nadzorništvo. V prošnji L lreba navesti število in pasmo piščet, ki si jih nameravajo nabaviti. Ko bodo piščeta kupili, mo-'aJo dostaviti nadzorništvu račun v treh izvodih.
" Poštev pridejo prošnje za nakup nad 50 in ne več kot 200 piščet.
Prispevek v znesku 35“/o nakupne cene (za na-av“ 'kokiošcrejske opreme, ti’ v ta namcn morajo kmetovalci predložiti Kmetskemu nadzorništvu prošnjo na na navadnem aPirju in nato račun v treh izvodih.
» poštev pridejo zlasti prošnje za tole opremo: n?Pajalniki vseh vrst, navadni krmilniki, krmil-itd * na *rc*H ’n mehanični, skupna valilna gnezda
, Prispevek v znesku 35“/o nakupne cene za toa-avo panjev In čebelarskega orodja.
Dl. v11. za to pobudo morajo kmetovalci narediti op0, ° na opvadnem papirju. Ko bodo potrebno Premo nabavili, bodo morali predložiti račun v Jt izvodih.
Poštev pridejo predvsem prošnje za nakup Čeh iV Vrsl'; "Žnideršič« in vsa opremo, ki je za L ^.arsk° dejavnost potrebna.
zor n? proSnic je treba oddati na Kmetijskem nad-dn i i v Trstu — Ulica Ghega, 6/1 v delavnih trazen sobote) od 8,30 do 12. urc,
Posojilnice na Opčinah
Današnji pomen tega našega denarnega zavoda izpade predvsem, če ga primerjamo, glede na višino denarnih vlog, z ostalimi istovrstnimi denarnimi ustanovami v Italiji. Povprečna višina vlog Hranilnic in Posojilnic se suče okoli 350 milijonov lir na leto. Hranilnica in Posojilnica na Opčinah pa je prve dni marca presegla dosežek milijarde lir. S tem se je uvrstila v skupino prvih 60 ali 70 Hranilnic po Italiji, kjer jih štejemo preko 800. Tovrstne Hranilnice v naši državi, ki presegajo dve milijardi vlog letno, so pa le redka izjema.
Umestno je, da spregovorimo nekaj besed o rasti vlog iz leta v leto. Leta 1955 so znašale vloge v Hranilnici in Posojilnici na Opčinah nekaj čez 70 milijonov lir, 1960 leta so že presegle 100 milijonov lir, čez tri leta so se več kot podvojile. Nato je znašal vsakoletni prirastek več kot 100 milijonov lir. Zadnja odobrena bilanca, ki se nanaša na 31. 12. 1967, izkazuje nekaj čez 900 milijonov lir vlog. V prvih dveh mesecih letošnjega leta je bil prirastek tolikšen, da je bil prekoračen, kot rečeno, zavidljiv višek ene milijarde lir.
Jasen in razveseljiv dokaz, da imajo naši ljudje vedno večje zaupanje v ta denarni zavod, ki je konec koncev njihov denarni zavod. Njegov nadaljnji uspeh bo tudi odvisen, vsaj delno, tudi od njih samih.
O poslovalnem letu, ki se je zaključilo 31. 12. 1967, naj omenimo še to, da izkazuje preko šest milijonov čistega dobička, ki izhaja iz kosmatega dobička po odbitku poslovnih stroškov in raznih odmer v rezervne sklade za kar preko 50 milijonov lir.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU KULTURNI DOM Italo Svevo - Tullio Kezich ZENOVA IZPOVED
(La coscienza di Zeno)
(drama v dveh delih)
Prevod: MARTIN JEVNIKAR Scenograf: ing. arch. NIKO MATUL Kostumograf: ANJA DOLENČEVA Glasba: ALEKSANDER VODOPIVEC Režiser: JOŽE BABIČ
PONOVITVE:
V soboto, 16. marca ob 20.30 PREDSTAVA ZA SLOV. SOLNIKE (Vstopnice so še na razpolago)
V nedeljo, 17. marca ob 17. uri ABONMA — NEDELJSKI POP. — RED D (Vstopnice so še na
razpolago)
V ponedeljek, 18. marca ob 20.30 ABONMA — ŠPORTNI RED H (Vstopnice so še na razpolago)
V torek, 19. marca ob 17. uri ABONMA — OKOLIŠKI — RED E. (Vstopnice so še. na razpolago) Prodaja vstopnic vsak dan od 12. do 14. ure ter eno uro pred pričetkom predstav pri blagajni Kulturnega doma; ob nedeljah in praznikih samo eno uro pred pričetkom predstav. Rezervacije na tel.
73-42-65.
»BERI, BERI ROŽMARIN ZELENI«
»Beri, beri rožmarin zeleni« je naslov nove oddaje postaje TRST »A«, ki bo na sporedu, začenši s 15. marcem, vsak petek ob 18.00 uri. Podnaslov je. »Ljudski pevci in pesmi«.
V tej oddaji bo postaja TRST »A« seznanila po-slušavce s posnetki pristne ljudske glasbe, ki jo načrtno zbira po vseh krajih, kjer živi slovenska manjšina v Italiji. V prvih mesecih bodo v oddaji pesmi z Opčin, iz Doline in Sv. Križa na Tržaškem, iz Štoblanka in Trinka v Benečiji ter ljudske pesmi in plesi iz Bile v Reziji.
—0—
Zaradi pomanjkanja prostora bomo športno *nt-briko Objavili prihodnjič.
ŽENA IN DOM
ilvhui 2fi ftofloče m um ivi*
Pomlad je pred durmi, trgovine so polne, novih pomladanskih modelov in ženski rod se pripravlja, da se za Veliko noč, kot je navada, o-lepša z novo garderobo in čim primerneje pozdravi novi letni čas. Kaj pa tisti del ženskega rodu, ki ne more seči po modelih, ki vise na vitkih lutkah v izložbah, kc.r sc je njihovo telo bistveno spremenilo zaradi vzvišene ženske funkcije, ki ji pravimo materinstvo? Tudi one bi bile. rade elegantne, a ne samo, da bi bile rade, celo morajo biti negovane, prikupne in zadovoljne s svojim zunanjim videzom. Naj gre zato njim tokrat nekaj nasvetov:
GARDEROBA
V prvih mesecih nosečnosti bodoča mamica nima v tem pogledu velikih problemov. Lahko še nosi normalne obleke, ki seveda niso tesnooprije-majoče sc, krila in puloverje ter plašče. V petem mesecu je že treba krila razširiti v pasu, kajti pas, boki in prsa se začno širiti. V tem trenutku je najbolje, da si omisli ohlapne obleke, ki še skero popolnoma zakrijejo debelost. Dodala bi rada, naj nosečnice ne začnejo nostii prezgodaj takih »pre-mam« oblek, ker bi tako izglodale le še bolj debele. Letošnja moda je še posebno naklonjena bodočim mamicam: veliko modelov je namreč izdelanih v trapeznem kroju, z globokimi gubami in naborki v višini prs; in take obleke so najbolj primerne, za ves čas od petega meseca do srečnega dogodka.
Sedaj, ko se bliža pomlad, ni treba izbirati le enobarvnih, resnih tkanin; ljubke bodo obleke iz vzorčastega, rožnatega ali karirastega blaga, le da motivi niso preveliki. Kroj mora biti enostaven, vendar je prav, da ima obleka kakšno posebno noto, najbolje okrog vratu in na oprsju, da pritegne pogled tja in ne drugam. Tako lahko olepšamo obleko z broško, s svetlim ovratnikom, s čipkastim vložkom in pdbodno.
PRIČESKA
Tudi pričeske bodoča mamica ne sme zanemarjati. Vsaj enkrat na teden naj stopi k frizerki, kajti z negovanimi lasmi bo tudi njen nekoliko u-t ruje ni obraz dobil boljši izgled. Pa tudi sicer je treba lase. negovati v tem razdobju, ker v nekaterih primerih postanejo šibki in krhki. Frizura naj bo mehka in zračna, da dobi obraz mil in nežen izraz.
LIČENJE
Ni prav, da sc ženska v tem, zanjo malo kri-ličnem obdobju, zapusti, pa naj bo gospodinja ali zunaj zaposlena ženska. Se bolj mora poskrbeti za svojo polt, za nego telesa in sploh ne. sme pozabiti na kozmetiko. Seveda ni treba pretiravati. kajti posebno v tem primeru bi pretiravanje izpadlo neokusno; rahlo obarvane ustnice in oči ter nežen dotik pudra bodo le prijetno vplivali na osebo, ki vas gleda, in na vas same.
OBUTEV
Tudi visokim petam in ozkim čevljem se mora nosečnica odpovedati. Izbrati je treba ne,koliko u-dobnejšo obutev, s široko peto, da bo hoja sigurna in da noga ne bo trpela. Vsekakor pa ni treba seči po obuvalu brez pet, da vaša široka silhueta ne postane vsled neljubkega racanja Še bolj okorna.
Tudi za spodnje perilo je treba poskrbeti v tem času. Kombinežc postanejo preozke, modrci ve-i žejo in stiskajo, kar ni ne prijetno ne zdravo, j Isto velja za pasove, za nogavice in za spodnje ! hlačke, ki morajo biti tako visoke, da pokrijejo ves trebuh. Za vse to obstajajo na srečo specializirane trgovine in vsaka ženska se lahko oskrbi z vsem potrebnim, ne da bi razsipala denar. Z malo iznajdljivosti in z zavestjo, da mora biti negovana zase in za svojo okolico, bo bodoča mamica brez večjih psihičnih težav pričakala veseli dogodek.	MARTINA
Fiše MILE MIRNIK Riše MARJAN BREGAR
OJ OJ
P 5 - £ 3 o
«43 c E
e I S
U C n
to oj y
H
& § 'e ra c 3 22 oj
m
o-« %
I B o d
_ >o
e 73 .& o
H, to oj O ^ N > O w
co co
TJ *-G
olrS-S E 11 E
° « S>“
■o&S
s« * a
J2 (O _0J
OJ
>n ra
ra bu
^ « ra
ra ra
co OJ
•u o e
^
° GR
OJ OJ 75 O
r- E G Q
>u ra
N
J
a-ss^Jl
^ ra _oj oj o £ ‘o
□ »o
pt ^ n, o <ra
G « TJ 2o bi bu
oj to u.
G X>
E o E
&,g g °
>CJ >tO
G
° & S ~ tj O
n -2 ^ bD oj ra -n 'e °-Z 'S
E 2	*
E
ri
ra </>
N V
J
<n “
•“
H. E-S E E S 11 « wm
> O U