AÑO (LETO) XXXII. (26)
No. (štev.) 28
ESLOVENIA LIBRE
BUENOS AIRES
12. julija 1973
■■■BBBBBBBBBBBB*BBBBBBBB^BBBBBBBBBBB
Sovjeti in Evropa
■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■bbbbbbbbbbbbbbbbb-bbbl'bbbb «......
KDO SKRBI ZA NAŠE DELAVCE
La intoxicación de los espíritus
En una reciente edición del diario La Prensa de Buenos Aires, apareció el artículo: “Un arma invisible contra la sociedad occidental”, en el que Manuel Ta-gle dice entre otros los siguientes conceptos:
Antoine Pinay, uno de los observadores que más agudamente ha descrito la penetración comunista, escribe: “El frente de la propaganda es juzgado por la Unión Soviética tan importante como el frente militar o el frente económico. En una amplia medida, desde Yalta, la expansión comunista en el plano territorial y en el plano estratégico no ha sido asegurada por las armas sino por las intoxicación de los espiritus“.
En efecto ( somos las victimas de un asedio que tiene todas las características de una guerra declarada. Occidente, sin embargo, no da muestras de comprender la realidad. Anotemos un detalle: por cada libro que algún escritor anticomunista hace imprimir aisladamente, a expensas de muchas privaciones personales, el comunismo internacional financia y coloca cien, que invaden las librerías á precios inferiores a su costo de producción.
No hay necesidad sino de leer los diarios para saber que el mundo libre está siendo dominado por un amigo mejor organizado, dotado de recursos y de medios incomparablemente superiores, cuyos activistas “full-time” se limitan a ejecutar los planes científicos, concebidos por los comandos que mueven los hilos de la subversión mundial.
Slovesna otvoritev Slovenika v Rimu
PAPEŽEV NAGOVOR SLOVENCEM
Sovjetom se je že pred leti porodila, misel evropske varnostne konference, da bi na njej dosegli dokončno mednarodno priznanje svojih vojaških zavzetij v vzhodni in srednji Evropi, kjer so postavili na krmilo komunistične janičarje. Vztrajno so izpeljavah svoj načrt in končno dosegli, da so na konferenco pristale zahodnoevropske države ter ZDA in Kanada.
V	Helsinki je prišlo na zasedanje 35 zunanjih ministrov, ki jih je spremljalo 900 članov njihovih delegacij in 200 tolmačev in drugih funkcionarjev. Nad 800 časnikarjev z vseh delov sveta je zasledovalo potek tega zasedanja.
Sovjeti se po drugi svetovni vojni vztrajno prikazujejo za edine resnične borce za mir na svetu. To so storili: tudi na zasedanju v Helsinki, dasi vedo, da tudi ves ostali svet ve, da imajo^ doma in v vzhodni Evropi v sklopu Varšavskega pakta vedno pripravljenih za napad na svobodno Evropo 200 svojih divizij in 60 divizij svojih satelitov, da imajo 50 odstotkov več vojnih letal, kakor še pred petimi leti in da imajo razj-postavljenih v Vzhodni Nemčiji nad 6500 tankov, poleg vsega tega pa še skladišča jedrnega orožja.
V	tem smislu je sovjetski zunanji minister Gromiko sprožil propagandno ofenzivo na zasedanju, ko je podal sovjetski načrt za „zagotovitev evropske varnosti“ ter nato razdelil med delegacije sovjetski predlog za končno resolucijo, ki na.i bi jo izdali po zborovanju v Helsinkih.
V	svojem načrtu sovjeti predvsem poudarjajo „nedotakljivost obstoječih meja v Evropi, suverenost držav in ne-vmešavanje v notranje zadeve drugih držav“. Ni pa v načrtu besede o vprašanju svobodne izmenjave ljudi, idej in kulturnih stikov med Zahodno in Vzhodno Evropo.
Zahodni svet ve, da ZSSR zasleduje štiri neposredne cilje: doseči mednarodno zagotovitev nadvlade nad svojimi evropskimi sateliti, se pravi nad Poljsko, češkoslovaško, Madžarsko, Romunijo, Bolgarijo in Vzhodno Nemčijo ter potrdilo svojih teritorialnih osvojitev v letih 1940—-1945; dalje preprečiti združenje obeh Nemčij, izrabiti industrijsko zmogljivost Zahoda v korist sovjetskemu gospodarstvu ter nevtralizirati Zahodno Evropo z ustvaritvijo vojaškega arzenala v središču Evrope.
Novo potrdilo, da v Kremlju ne spreminjajo svojih zunanjepolitičnih ciljev katerih glavni je končna osvojitev sveta, je bila izjava govornika sovjetske delegacije Sofinskega na tiskovni konferenci, da si ZSSR zadržuje pravico invazije slehernega satelita, ki bi se hotel izviti iz sovjetskega bloka. Ponovil je namreč staro sovjetsko trditev, da „v Češkoslovaški ni šlo za vmešavanje v njene notranje zadeve, temveč za zaprošeno pomoč češkoslovaški vladi. Vse to velja tudi za bodoče.“ Tkim. Brežnjeva doktrina ostaja še naprej v veljavi, ker se je pač izkazala za najboljšo garancijo obstoja sovjetskega imperija.
Svobodni zahodni svet tudi na tem sestanku s sovjeti nima namena, kakor izzveni iz izjav njegovih zunanjih ministrov, osporavati sovjetom in še manj onemogočiti jim, da bi še vladali nad narodi in državami Srednje Evrope. Medle zahteve po izmenjavi gospodarskih in kulturnih dobrin med Zahodom in Vzhodom in svobodnim gibanjem prebivalstva čez železno zaveso, na vse to je Zahodni svet že dobil odgovor od sovjetov, ko so minulo nedeljo ob berlinskem zidu komunistične straže streljale in polovile tri vzhodnonemške begunce, ki so se čez zid hoteli prebiti v svobodo1'.: Berlinskega zidu, simbola komunistične nesvobode, tudi konferenca v Helsihkih ni podrla.
Nekatera emigracijska predstavništva srednjeevropskih narodov na svobodnem Zahodu so poslala svoje note vodstvu zasedanja v Helsinkih in zahodnim delegacijam, opozarjajoč jih na razmere v njihovih zasužnjenih domovinah in poudarile pravico njihovih narodov do svobode. Te spomenice so imele le propagandni značaj, ker je bil sestanek v Helsinkih za zahodnjake le preizkusni teren za ugotovitev dejanskih sovjetskih namenov.
„OBDELUJEJO JIH
Da večkrat pišemo o problemu jugoslovanske gospodarske emigracije, o sezonskih in stalnih delavcih, ki so zapustili in še zapuščajo matično domovino, da gredo v svet „s trebuhom za kruhom“, je razumljivo. Saj je trenutno število teh delavcev že prekoračim en milijon iz vse Jugoslavije, Slovencev je pa že blizu sto tisoč.
Zgodovina teh izselitev v številkah ni kaj nič obetujoča, ker zapisuje stalno naraščanje. Če se to naraščanje nadaljuje, postane lahko tako za Slovence, kot za ostale narode Jugoslavije zelo u-sodno, saj v tujino odhajajo delavci v najboljših letih, večkrat z visoko izobrazbo, kar končno oslabi delovno in umsko moč naroda.
Kar se tiče celotne Jugoslavije, je prva večja številka „zdomcev“ ugotovljena koncem leta 1964 in sicer v višini
118.000	zaposlenih v državah Zahodne Evrope, številka se leta 1966 povzpne na 275.000, dve leti pozneje pa že na več kot 400.000. Od sedanjih 1.000.000 delavcev iz vse Jugoslavije, jih je sko-rai polovica v Zahodni Nemčiji, bolj točno 478.000. V Avstriji jih je zaposlenih 135.000, na Švedskem 36.000, v Švici 34.000, na Nizozemskem 11.500, v Belgiii 5.500 itd. Tukaj seveda ni vključeno število ki so odšli že pred velikim izseljevanjem. Precej delavcev pa je tudi že na drugih celinah, tako v Avstra-liii 90.000. v Kanadi ok. 30.000, kakih
25.000	v ZDA in prav toliko v Novi Zelandiji.
Lastovke se ne vračajo
Problem vračanja teh delavcev se v Jugoslaviji in tudi v Sloveniji stalno debatira. A stvar ostane vedno le pri debatah. Doslej še ni bil storjen noben konkreten korak, da bi se vračanje pospešilo, ali vsaj da bi se pogoji vračanja olajšali. Uradne statistike ugotavljajo vrnitev le 100.000 delavcev, in še v tej številki so vključeni prenekateri sezonski delavci.
Optimisti jugoslovanske gospodarske plinifikacije predvidevajo zmanjšanje n številu odhajajočih v bodoče. A brez sramu zapišejo, da bodo delavci odha-iali zp, kruhom v tujino predvideno vsaj še prihodnjih petnajst let. In to kljub ugotovitvi, da imajo v marsikaterih nediotjih že sedaj težave zaradi po-manikania nekaterih profilov delavce?.
d- je v kmetijstvu neobdelanih vec kot 700 tisoč hektarjev površin.
O vseli teh in sličnih problemih je v ljubljanskem Delu z dne 26. julija Jože Olai napisal daljši članek. V njem tudi Ugotavlja, da celo številne delovne organizacije ali niso zmožne ali ~ceTd-Jie želijo sprejeti delavcev, ki bi se želeli zanosliti doma. Razen tega se ne ukvarjajo z vprašanji, kako bi privabili nazaj domov vrsto strokovnjakov, ki delalo v drugih državah. Ponekod celo namerno zavračajo ponudbe tistih stro-
Delovna zasedanja te konference so bodo začela 18. septembra t. 1. v Ženevi v Švici. Na tista zasedanja bodo -prišlo posamezne delegacije opremljene s svojimi dejanskimi načrti in nameni in za tista zasedanja morajo zahodne delegacije poznati in imeti pred seboj potre-i ben material svobodnih emigrantskin predstavnikov zasužnjenih srednjeevropskih narodov.
Po kongresu na Dunaju leta 1815 je zborovanje v Helsinkih največji zbor evropskih narodov. Sovjeti so pobudniki tega zborovanja, ker hočejo z njim v svojem komunističnem imperiju ustaviti tok zgodovine in nadalini politični razvoj srednjeevropskih narodov in drža17, med niimi tudi našega slovenskega naroda. Nočeio se namreč sprijazniti z naravn;m dejstvom, ki je v opreki z Marksovo teorijo, da razvoja tudi v nii-hovem imneriju ni mogoče ustaviti. Kakor ie sklepe dunajskega kongresa zgodovinski razvoj že davno prešel, tako se
ho zgodilo s skleni, ki iih bodo morda,
>
sovjeti sebi v prid izluščili v Ženevi. Zato ho dokumentarni material svobodnih emigrantskih predstavništev na mizah zahodnih delegacij v Ženevi imel s^oio vrednost.
1000 DUHOVNIKOV“
kovnjakov, ki se iz tujine sami ponudijo za vrnitev in iščejo primerno zaposlitev.
Kje se praskajo
A kaj najbolj skrbi v zvezi z delavci v tujini domače oblasti? Jože Olaj je zapisal v prej omenjenem članku:
„Veliko naših delavcev pa bi se rado vrnilo iz tujine tudi zato, ker marsikje zunaj močno pritiskajo nanje razne organizacije političnih emigrantov, ki jih želijo izkoristiti za svoje namene. Te organizacije razpalagajo tudi z velikim propagandnim strojem, ki pošilja med naše delavce razne časopise, brošure, letake in drugo tiskano gradivo. Te ekstremne politične organizacije in skupine pa podpirajo tako reakcionarni krogi kot mnoge cerkvene organizacije.“
A še huje je za partijce to, da je „v zadnjem času med našimi delavci v tujini hudo poraslo tudi delovanje raznih cerkvenih organizacij, ki svoje delo spretno prilagujejo ciljem, tujim socialistični Jugoslaviji.“ Ni težko ugotoviti, kje je točka, ki srbi režim. Politične organizacije s svojim delom razkrivajo vse laži komunističnega režima, medtem ko cerkvene organizacije, ki prve, in v veliki meri tudi edine skrbijo za naše dleavce po zahodni Evropi, v njih vzbujajo tudi čut za povečano cerkveno živlienie. Število krstov Itndi odresbh liudi in mladine) in cerkvenih porok hudo boli domače oblastnike.
Pred kratkim je Taniug poročal, da „naše delavce v tujini obdeluie več kot tisoč duhovnikov raznih veroizpovedi. Organizacije in skupine, ki so sovražno opredeljene tako do naših delavcev kakor do Jugoslavije so posebno aktivne v Avstraliii, na švedskem, v posameznih predelih Francije in v Nemčiji v Muenchenu ter Stuttgartu.“
Da to delovanje po poročanju Tanjuga izvaja potom „kakšnih trideset radijskih oddajnih postaj in okrog 200 časopisov in časnikov, ki jih premorejo sovražni elementi.“ Ko Jože Olat to citira, omenja, da ie to deloma krivo, da naši delavci v tujini ne zvedo npr. za možnosti zaposlitve doma, ko je sam prej zapisal v istem članku, da nodjetia in delovne organizacije takih delavcev sploh ne sprejemajo.
Komunisti se brigajo za zdomce le v toliko, v kolikor je nevarnost, da bi jih pridobili „sovražni elementi“, to so duhovniki in demokratični izseljenci. Ne skrbi jih krvavitev narodne sile, ne težke razmere v katerih naši delavci na tujem živijo, ko jim pomagajo le nekateri rojaki in pa v prvi vrsti duhovniki. Skrbi jih le lastna neomejna oblast, ki jo hočejo s svojimi lažmi izvajati še preko meja države, da tudi v svobodnem zahodnem svetu.
DR. JURIJ ZALOKAR OBTOŽUJE GINEKOLOŠKO KLINIKO V LJUBLJANI
V ljubljanskem časopisju se je začela polemika o predavanju dr. Jurija Zalokarja, predsednika častnega razsodišča Slovenskega zdravniškega društva, ki ga je imel v aprilu na sestanku' zdravnikov na Otočcu glede načrtovanja družin. Zalokar je kritiziral oziroma zanikal strokovnost in vrednost celotne politike pri načrtovanju družine ter celo obtožil ginekološko kliniko v Ljubljani, da je opravljala ne le komisijsko dovoljene splave, ampak za devize tujkam celo kriminalne posege. Dr. Jurij Zalokar je rekel na sestanku: „Pričakovati bi bilo, da bodo kolegi, ki delajo na Inf stitutu za načrtovanje družine, posvetili 90% časa skrbi za pomoč družini.. Sem sodi skrb za gospodarsko in socialno olajšanje materinstva, daljši porodniški dopusti, skrajšan delovni čas, skrb za stroške, dodatke, za stanovanja, za boljše delovne pogoje, sem sodi tudi spodbujanje in priznanje materinstvu.“ Zalokar je predvsem pokazal na pada-
(Nla slovesno blagoslovitev in -otvoritev zavoda Slovenika v Rimu, katere slavnosti so bile od nedelje, 17. junija, do četrtka, 21., so iz vseh dežel prihiteli številni romarji. Že v nedeljo so začele prihajati prve skupine, in končno je prišlo v sveto mesto nad 1500 romar-iev iz Slovenije same, kakih 170 iz ZDA, nad 100 iz Trsta, več kot 60 iz Gorice in prav toliko s Koroškega, pa še skupine romarjev iz Anglije, Francije, Zahodne Nemčije, Švice in Avstralije, in končno lepo število rimskih Slovencev in rojakov, raztresenih po Italiji. Vsaka skomina je že v nedelio obiskala Sl-ovenik, kier je imela v kapeli sv. mašo, nakar so si ogledali zavodove prostor. Vs„ je pozdravljal rektor msgr. M. Jezernik.
V ponedeljek, 18. junija, popoldne se je vsa množica romarjev zbrala pred Slovenikom. Slovenski škofje so blagoslovili hišo, nakar je msgr. Držečni.r odkril spominsko ploščo. Napis na njej pravi, da ob 1200-letniei pokristjanjenja izročajo Slovenci, razsejani p; vsem svetu. siovenik slovenskemu narodu, da mu b~ „ prihodnjosti hranil „plamen evan-geliia in luč kulture“.
Zatem je koprski škof dr. Jenke nosvetil oltar v novi kapeli in vanj vzidal relikvije treh pomembnih svetnikov; sv. Benedikta, opata, kuturnega preroditelja Evrope in tudi Slovenije; sv. Tomaža Akvinskega, angelskega učenika in kneza krščanske miselnosti in boo-pslovnih znanosti: ter sv. Janeza Vianneva, vzornika dušnih pastirjev.
Obred blagoslovitve kapele, tabernaklja s Plečnikovim umetniškim Križanim in posnetek milostne podobe Marije Pomagaj z Brezij, kateri je kapela posvečena, je opravil ljubljanski pomožni škof dr. Sitanislav Lenič, ki je tudi spregovoril med sv. mašo.
nje rodnosti v Sloveniji ter je nadaljeval: „Toda institut (pravzaprav „podjetji za načrtovanje družine“) je 90 odstotkov časa posvetil le kontracepciji. Kontracepcija se širi z vnemo, kot da smo Indija ali Brazilija. Menim, da bi pomenilo nadaljevanje sedanje poti zločin zoper naš narod in zoper narodno zdravje. To še toliko bolj, če upošteva-i mo številne komplikacije.“
Seveda pa ta dejstva, ki jih je nan vedel dr. Jurij Zalokar, niso v skladu* z uradnim pojmovanjem v Sloveniji, ker nasprotujejo družbenopolitični usmeritvi načrtovanja družine. Konferenca za družbeno aktivnost žensk se je oprla na protest ginekološke sekcije Zdravniškega društva, češ da je dr. Zalokar skušal močno škodovati vsem ginekologom in vodilnima ustanovama na področju boja proti nedovoljenemu splavu ter je predlagala republiški konferenci Socialistične zveze delovnega ljudstva, naj politično oceni odgovornost Slovenskega zdravniškega društva zaradi načina, kako je obravnavalo problem načrtovanja družine.
Slavnostna proslava
V	torek, 18. junija, ob 17 so se sio-venikovi dobrotniki srečali v avditorju na Via Conciliazione. Slavnosti so se udeležili visoki dostojanstvenki, mei med njimi kardinala Šeper in Marella. slovenski škofje Pogačnik, Držečnik, Lenič in Grmič; goriški nadškof in metropolit P. Cocolin ter bivši goriški nadškof msgr. Pangrazio, še drugi škofje, duhovniki in verniki.
Nainrej je nastopil 'Slovenski oktet iz Ljubljane. Takoj nato je navzoče pozdravil msgr. Jezernik. Za niim na je zbranim spregovoril slovenski metropolit dr. Pogačnik. Govoril je o pomenu Slovenika in o podpori tej ustanovi.
Poseben nagovor je imel pisateP Alojz Rebula, ki je govoril ..Sloveniku na not“. Opisal je duhovno in versko pot slovenskega naroda. Deial je. da si Slovenci ne smemo nrivoščiti liiksusa. da bi s» odrekli kulturnemu doprinosa slovenskih duhovnikov, ki nam ga zdaj v obilici oblinblia tudi novi slovenski zavod v Rimu. 'Slovenile ie namreč „poslanica duha“ za nove širine srca in uma. za nezlomljivo zvestobo Bogu in
narodu.
V	drugem delu proslave so na=tonlli neon možni nevski zbori: „Jakob Petelin, o-ir-u'' ,z Celovca, zbor žifn-niie sv. Petra v Liubliam', obor „Rlečan“ iz Slovenske Ponečiie. zbor župnije 'Naklo in "bo- žunniiz Dornberk. Movnčen ie bil končen uoafon zdrnženib nevskih zb" --,-o-z i-i -o -r,zd taktirko Lomaža Tozona -„„on ..Tom. kier tečo bistra Žila“ in Fleišmarovo „Triglav“.
Sprejem pri papežu
V	sredo, 20- junija, so slovenski romarji pohiteli v baziliko sv. Petra. Prostrana apsida za papeškim oltarjem je bila. t~krat premajhna, slovenski škofje so somaševali ob spremljavi zbrane molitve in petja vernikov. Po evangeliju ie pmregovoril mariborski pomožni škof dr. Vekoslav Grmič.
Opoldne se je bazilika sv. Petra spet nau0ir,i],o. Slovenska skupina je bila najmočnejšo. Ko je sredi navdušenega plo-skania dosnel sv. oče, se je začela res nricjrn m-dienea. Sv. oče je najprej imenoma pozdravil škofe in narodne skupine. Brž nato ie , spregovoril slovenskim romarjem, potem, ko ie obžaloval, da. ne more govoriti v slovenščini, je dodal, da iim bo govoril toliko boli iz ljubečega, srca.
Pavel VI. Slovencem
„Številni skupini slovenskih romarjev, izražamo prisrčno dobrodošlico. Sprejemamo vas z iskrenim veseljem. Najprej pozdravljamo častitljive nad-pastirie, ki vas vodijo, hkrati s škofi objemljemo vse duhovnike, semeniščni-ke in vas vse, predragi verniki, ki ste niih krona. Prihiteli ste v Rim, da bi se udeležili proslave, ki ima velik pomen za krščansko življenje vašega narodnega občestva, tako dragega našemu , očetovskemu srcu. Prišli ste na odprtje novega zavoda na Via Appia Nuova, ki (Nadaljevanje na strani 2)
Zločin zoper naš narod
OPOZICIJA V AEEENDEJEVIH VRSTAH
ČILE PRED NOVIMI STAVKAMI
Po neuspelem -vojaškem udaru proti Allendejevemu marksističnemu režimu v Čilu je bil Allende prisiljen deloma prs-osnovati svojo vlado. Toda kljub spremembam mu je uspelo ohraniti politično ravnotežje v koalicijski vladi, neuspeh pa je doživel, ko mu je čilska vojska odklonila direktno sodelovanje v vladi, čilska vojska se tokrat ni pustila potegniti v politični vrtinec, v katerem se nahaja država.
Z Allendejevim, dasi marksističnim režimom, pa ni v Čilu zadovoljna skrajna komunistična levica, ki se zbira v teroristični 'organizaciji Movimiento de Izquierda Revolucionaria (MIR), podobni argentinski ERP. Ta organizacija je sedaj pozvala svoje člane in vse čilsko delavstvo v splošno stavko proti Allendeju, da bi, kakor pravijo, „preprečili Allendeju izpeljati novi načrt“ za izboljšanje zavoženega čilskega gospodarstva.
Delavski oddelek MIR-a, ki se imenuje Frente de Trabajadores Revolucionarios (FTR) je objavila, da se bo stavka začela v pekaj dneh ter „bomo izpeljali množične zasedbe industrij in posestev“. FTR grozi, da bo stavka usmerjena proti najbolj reakcionarnim sektorjem vodilnega razreda ter bo imela nov značaj, ki ga doslej v Čilu še nikdar ni imela. Nastopili bomo z direktno akcijo in zasedli vse industrije, vsa srednjevelika posestva ter postavili pod delavsko kontrolo vso produkcijo in vse razdeljevanje dobrin.“ FTR je tudi pozvala vojaške mobilizirance in policijo, naj se „obenem s poštenimi častniki“ pridružijo omenjenim akcijam.
Tako Allende kakor opozicija sedaj pričakujeta razvoj dogodkov. Opozicija je sporočila Allendeju, da ga ne bo podprla, ne bo pa podprla tudi ne komunističnih akcij, dasi so naperjene proti Allendeju.
Karibski skupni trg
DVANAJST DRŽAV
Države karibskega področja v Srednji Ameriki so pretekli teden storile zgodovinski korak, ko so predsedniki Guayane, Jamaike, Trinidad in Tobago ter Barbadosa podpisali dogovor o ustanovitvi karibske skupnosti in karibskega skupnega trga.
Karibska skupnost držav in skupni trg bosta stopila v veljavo 1. avgusta
t.	1. ter predstavljata prvi večji korak, v trdno karibsko meddržavno povezave, odkar se je leta 1962 razpustila tkim. Zahodnoindijska federacija, ki je iz britanskih kolonialnih časov povezovala karibsko področje v celoto.
Dokument o ustanovitvi karibske skupnosti in karibskega skupnega trga so poimenovali „Dogovor v Chagura-mas“, po stavbi Chaguramas v Trin:-dadu, kjer je bila svoječasno velika ameriška pomorska baza. Sklep o ustano-
vitvi karibske skupnosti so napravili lanskega oktobra, ko so se dogovorili, da bodo pet let staro Karibsko združenje za svobodno trgovino (Carifta) spremenili v skupni trg, po vzorcu zahodnoevropskega SET-a.
Še osem drugih članic Carifta: Montserrat, Belize, Antigua, Dominica, Grenada, St. Vincent, Sta. Lucia in St. Kitts-Nevis-Anguilla se bo 1. maja 1974 včlanilo v karibski skupni trg.
V karibskem skupnem trgu, iz katerega je kot komunistična država Ku ba izločena, močno narašča trgovska izmenjava tako med karibskimi državami kakor med celotnim področjem in Zahodno Evropo, ZDA in Južno Ameriko ter celo z Avstralijo. Valute posameznih karibskih držav so močne in nekatere presegajo dolarsko vrednost.
Socializem — kup praznih besed
Sovjetski atomski znanstvenik Andrej Saharov, ki ga imenujejo „očeta sovjetske atomske bombe“, je v intervjuju z neko švedsko tiskovno agencij j, ki so ga oddajali tudi na moskovski televiziji v ponedeljek, 2. t. m., izjavil, da je ZSSR „izolirana, brezupno birokratska družba, oropana najosnovnejši), pravic, da bi človek mogel priti ali oditi, kakor bi mu bilo všeč.“
52-letni Saharov je v intervjuju izrekel tudi „resen dvom nad celotnim socialističnim sistemom družbe“. Dejal je, da je to „družba, v kateri ni socializem postal nič drugo kot skrajna oblika kapitalizma, ki je že obstojal v ZDA in drugih zahodnih državah, le s to razliko, da je v Rusiji še bolj monopolističen“.
Saharov je v zadnjih letih že večkrat kritiziral sovjetski sistem in sovjetsko oblast, zlasti zaradi preganjanja mnogih literarnih in drugih nasprotnikov režima. V omenjenem intervjuji! je tudi izjavil: „Mislil sem, da sem razumel socializem, toda danes se mi zdi, da ni nič drugega, kakor kup praznih besed in propagande za notranjo in zunanjo uporabo.“
Saharov je v intervjuju govoril tudi o „krivicah, ki so jih deležni kmečki ljudje, katerim odrekajo pravice, ki jih imajo ljudje v mestih“.
Svojo kritiko sovjetskega sistema in režima je Saharov zaključil z besedo: „Strah, ki je eden najtežjih zadev, s katerim se moramo vsak dan spopadati, je vedno v nas in okoli nas.“
OTVORITEV SLOVENIKA V RIMU (Nadaljevanje s 1 strani)
ga vodi rektor msgr. Maksimilijan Jezernik.
Ob tem dogodku se radujemo z vami. Odprtje tega zavoda pove zelo veliko vsakomur, ki je zmožen dojeti njegov globoki pomen. Vsebuje najprej napoved poživitve krščanskega življenja in razcveta poklicev. Izraža vašo željo, naj bi mladeniči, ki se želijo posvetiti duhovniški službi, sprejemali pri .Petrovem sedežu bolj ustrezno umsko in duhovno izobrazbo. Proglaša tradicionalne vezi slovenske zvestobe do apostolskega sedeža, nudi pa tudi zagotovilo, da v zadnjem času razgibane pokoncilske obnove vam ne bodo primanjkovali izkušeni in razsvetljeni vodniki, ki se bodo prizadevali vnesti v življenje in v krščanske običaje koncilske smernice in odredbe.
Zaradi vseh teh razlogov radostno pristajamo na vašo željo in odlikujemo slovenski zavod v Rimu z naslovom „Papeški“.
Predragi mladeniči, ki ste tako srečni, da ste gojenci tega zavoda. Tako radi vas imamo in zelo smo vam naklonjeni. Rotimo vas: dobro izkoristite leta duhovne rasti v Rimu, da boste jutri izpolnili pričakovanja, ki jih v vas stavi Cerkev. O tem nikakor ne dvomimo. Zato pa molimo, naj bi nad vas prišel Gospodov Duh, da postanete pristni služabniki milosti, zgrajeni po vzc-ru in nauku samega Kristusa, učitelja, duhovnika in pastirja, ki je prišel „da
bi stregel in dal svoje življenje v odkupnino za mnoge“ (Mk 10, 45).
Končno želimo izraziti naše priznanje in pohvalo vsem, ki so pripomogli, da se je ostvarila ta ustanova in še prav na poseben način vsem, ki ste tu prisotni, žrtve, ki ste jih doprinesli, da se je zavod odprl, naj vas nagibajo, da se boste čutili še bolj povezane s Sv. Sedežem. Rimska izobrazba, ki jo boste oskrbeli svojim duhovnikom, naj bo kot studenec, iz katerega boste črpali luč, tolažbo, gotovost da ostanete vedno „močni v veri'* (1 Pet 5, 9), in da boste to vero vedno bolj ljubili, čuvali ter okrog sebe izžarevali njeno zdravilno moč.
Naj vas stalno spremlja naš apostolski blagoslov, ki ga iz srca radi razširjamo na vse, ki so pri tem srečanju s Kristusovim namestnikom z vami združeni.“
Po nagovoru sv. očeta slovenkim romarjem, in po pozdravu še ostalim sku-ninam so vsi zbrani s papežem zmok'li očenaš v italijanščini in slovenščini. Zatem je sv. oče hkrati s škofi podelil a-postolski blagoslov. -Stopil je k Slovenskemu oktetu, ki je papežu na čast zapel „N’mav čez izaro“, vse prisrčno pozdravil in med splošnimi pozdravnimi klici odšel.
Verski zaključek slavnosti se je izvršil v četrtek, na praznik sv. Rešnje-ga Telesa, z zahvalno pesmijo v cerkvi sv. Klemena, ob grobu slovanskega apostola sv. Cirila.
Slovenik v Rimu bodi kot „papeški zavod“ krepak nosilni steber slovenske vernosti in kulturne ustvarjalnosti, pa priča slovenske prisotnosti v osrčju Cerkve in v krogu evropskih narodov.
„Kdor zmore doumeti, kaj počne srce v svoji notranjosti? Kakšno moč ima znotraj, kaj dela znotraj, kaj pripravlja znotraj, kaj hoče znotraj, kaj zavrača znotraj?... Ali se vam ne zdi, da je globina človekova tolika, da uhaja pogledu človeka, v katerem je.“
'	Sv. Avguštin, ln Psal. 41, ld
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Mednarodni teden
Glavni tajnik ZN Kurt Waldheim je izjavil, da v računovodstvu Organizacije ZN premišljujejo,, če bi bilo primerno za financiranje organizacije zamenjati ameriški dolar s katero drugo bolj stabilno valuto. V vsakem primeru pa bi seveda šlo za financiranje že dolga leta negativne bilance organizacije.
Ameriška vlada je protestirala pri ugandski vladi zaradi žaljive pozdravne brzojavke predsednika Amina Nixonu za ameriški državni praznik 4. julj. Amin je Nixonu brzojavno želel „hitro izmotanje iz škandala Watergate“ in ga pozval, „naj se ne vmešava v notranje zadeve drugih držav“.
Ameriška vojska in mornarica sta
ustavili tožbo proti sedmim bivšim ameriškim vojnim ujetnkom v Vietnamu, ki so bili obtoženi „sodelovanja s sovražnikom“. Ameriško obrambno ministrstvo je objavilo, da so takšne obtožbe „sovražna propaganda proti časti ameriške voiske in so dejansko nedokazane“. Kako drugače bi se svetovne razmere razvijale, če bi tudi leta 1945 ZIDA ne verjele lažni komunistični propagandi o sodelovanju s sovražnikom nasprotnikov komunizma!
P Na štiridnevni mednarodni konferenci znanstvenikov za sončno energijo so ameriški znanstveniki objavili načrt o izstrelitvi v kroženje okoli Zemlje velike zbiralne postaje za sončno energijo, ki bi jo preko velikega mikrovalovnega prenosnika oddajala v sprejemno postajo na Zemlji. V tej sprejemni postaji bi sončno energijo spreminjali v električni tok. V ZDA, Kanadi in Zahodni Evropi znanstveniki hitijo ž izumi novih energetskih virov prav zaradi izredno hitro naraščajoče svetovne energetske krize, negotovosti petrolejskih dobav in postopne izčrpanost naravnih pogonskih virov.
Sodna preganjnja v ZSSR
MEDNARODNI PRAVNIKI ZA AMALRIKA
Mednarodna komisija pravnikov je iz svojega glavnega stana v Ženevi v Švici pozvala sovjetsko vlado, naj takoj ustavi sodni postopek proti pisatelju Andreju Amalriku. „ker ni dobil pravice, da bi si poiskal svojega odvetnika“.
Glavni tajnik Mednarodne komisije pravnikov Niall MacDermot je poslal zadevno brzojavko sovjetskemu pravosodnemu ministru Vladimirju Terebilo-vu ter v njej poudarja, da „sodno postopanje proti Andreju Amalriku zavzema že značaj sodnega preganjanja“
Andrej Amalrik je avtor svetovno znanega dela „Ali bo ZSSR doživela leto 1984?“ ter poleg drugih tudi „Neprostovoljnega potovanja v Sibirijo“. Nedavno je prestal tri , leta prisilnega dela v nekem sibirskem taborišču ter je bil izpuščen na svobodo 21. maja t. 1.
Takoj po oprostitvi ga je sovjetska policija zaradi njegovih protisovjetskih izjav znova aretirala ter so ga spet vrgli v ječo in obtožili „delovanja proti državi“.
Koeksistenca
O nevarnosti koeksistence in sodelovanja zapadnega sveta s komunističnim svetom smo že večkrat pisali in smo ugotavljali, da so komunisti poje n koeksistence iznašli in vrgli v svet kot danajsko darilo z namenom, da nekomunistični svet uspavajo in se potem prikradejo v nasprotnikove vrste in trdnjave in jih tako brez odpora zavzemajo. Dobri poznavalci komunizma so vneto svarili zapadni svet pred nevarnostjo koeksistence, katero je, zlasti Hruščov na vso moč poudarjal, ponujal in propagiral. Žal, da se mnogi na ta svarila (med temi tudi Brandt s svojo „Ostpolitik“) nišo ozirali in so se ujeli na koeksister.čno vabo in zaplavali v rdeče morje, ki jih bo pogoltnilo.
Danes tega ne bomo ponavljali. Trdimo, da je koeksistenca imela in še ima za ^apadni svet mnoge slabe posledice. Toda izkazalo se je, da je koeksistenca dvorezen nož in da ima nevšečne posledice tudi za vzhodni komunistični svet. Kakor so prej na zapadu razili poznavalci komunizma svarili pred koeksistenco, tako so sedaj razni komunisti v vzhodnih državah začeli svariti pred koeksistenco in sodelovanjem z zapadom.	!":
Teden, ki je potekel, je prinesel nekoliko počitnic v politično delovanje:. Vlada, ki je stabilizirana kljub napovedim ostavke notranjega ministra, ki še vedno stoji na svojem mestu, je zaradi praznovanja dneva neodvisnosti dobila vsaj malo oddiha. Vendar, in to je bila izstopajoča stran delovanja, jo gospodarska ekipa preštudirala precej novih načrtov in izdala razne odloke. Najbolj važna je bila potrditev finančnih sredstev za gradnjo 500.000 stanovanj, ki naj bodo izdelana v teh dveh letih.
Prav tako zadeva gospodarske plati, da kongres še sedaj ni potrdil zakona o zvišanju plač. Zakon, ki predvideva še razne točke tkzv. „socialnega soglasia“ se je zataknil v poslanski zbornici. Tu so sicer potrdili vse točke razen tiste, ki predvideva ukinitev paritetnih komisij za dve leti. V poslanski zbornici imajo sami justicialisti mnogo gremia-listov, ki imajo tudi med drugimi precej vpliva. Ti so dosegli spremembo omenjene točke, kar je celoten postopek odobritve zakona precej podaljšalo. Iz drugih virov pa je bilo rečeno, da baje vlada sama ne želi prehitre odobritve, da izplačila novišice ne bi sovpadla s plačilom prve polovice aguinalda. Tako bo potem (julija) retroaktivna povišica (dva meseca — 400 novih pesov) na delavstvo bolje vplivala in pripomogla tudi k družinski ekonomiji.
Je pa treba omeniti tudi, da na go-gospodarskem polju stvari ne gredo tako, kot si si mnogi preveč optimistični peronisti predstavljali, v zvezi s tujimi investicijami. Peron sam je te dni ča«-nikariem dejal: , Najprej je treba vzbuditi zaupanje; denar je najbolj strahr-
„Dr. Miha Krek je
O dr. Mihu Kreku, ki so ga med drugo svetovno vojno v Londonu angleške osebnosti označevale kot najbolj an-tikomunističnega ministra v emigrantskih vladah, dokazovati, da ie bil res proti komunizmu, bi bila resnična žalitev niegove osebnosti in onečastitev njegovega spomina.
Prijatelj našega lista nam je pa poslal presenetljivo sporočilo, kaj je pisala „Slovenska država“, ki izhaja v Torontu, aprila meseca tega leta. Hi.; a Lojze je v tem listu v članku „Humor in zmeri a m'e v politiki“ med drugim napisal tole:
..Milan Diilas je zbežal od Tita, v čigar službi je bil od prvih početkov -—
rrm rp pir* 7igfoHilo T)0	A
krščanskega zahoda je predaval. Tudi Izidor Cankar ie bil v niegovi — Titov: službi, ps, je umrl kot visoko čislan državljan. Tudi dr. Miha Krek je bil v niegovi (Titovi) službi, na mu niti v najbolj nuritanskih klerikalnih krogih ni nič škodovalo...“
■ dvorezni nož
Naj navedemo nekaj podatkov o tem, kako gledajo nekateri komunisti na pojave sožitja in sodelovanja z zapadnimi državami. Poljski vojaški časopis nivojsko Ludove“ (maj 1972) piše o negativnih posledicah koeksistence za socializem na Poljskem in pravi, da prinaša sodelovanje z zapadnimi državami na gospodarskem, kulturnem in turističnem področju na Poljsko vplive in ideje, ki s socializmom niso združljivi: kokesistenca tudi olajšuje prevratno (protikomunistično) delovanje na Ploskem, kajti mnogi diplomati in člani gospodarskih komisij in zlasti mnogi turisti so agenti zapada, ki prihajajo na Poljsko z namenom, da slabijo socialistično zavest poljskega ljudstva.
Ta skrb, ki jo izraža omenjeni poljski časopis, pa ne prihaja do izraza samo na Poljskem, ampak v vseh komunističnih državah — razen v Romuniji. Povod za to skrb so dale razne pogodbe zapadnih držav s komunističnimi državami, ki so odprle vrata na obe strani. že dolgo pred začetkom evropske varnostne konference v Helsinkih, je bilo onaziti strah v manjših državah varšavskega pakta zaradi možnosti, da se nameravano široko gospodarsko, politič-
petna stvar. Dokler bomo kot smo, dokler bomo tako nadaljevali, mnogi ne bodo zaupali v nas. Treba je vzbudit/ zaupanje in prav tega je malo na svetu. Zato moramo delati mirno.“ Kaj iskreno priznanje položaja v državi.
Te dni pa je zopet prišlo na dan govorjenje o razmerju med Peronom in oboroženimi silami; to na podlagi enournega tajnega sestanka, ki je bil 10. t.m. med vodjo peronizma in glavnim vojaškim poveljnikom gen. Carcagnom. Na tem sestanku naj bi se dokončno razčistila vloga oboroženih sil v sedanjem procesu. Perón si zato želi vzpostaviti večjo voja-ško-eivilno povezavo. Na obeh straneh vlada precej optimizma nad bodočimi koraki.
Manj optimizma pa je opaziti med zmagovito justicialistično fronto glede notranjih razmer. V nekaterih provin-cijskih vladah (npr. Córdoba in Buenos Aires) je prišlo do medsebojnih konfliktov. Opazovalci predvidevajo, da bo Perón sam skušal čimprej preosnovati lastno stranko, na kar naj bi bila koalicija razpuščena, vzpostavljena pa en-tenta z radikali. In to v najkrajši dobi.
Vsi ti dogodki se odigravajo v okviru nejasnosti glede gverile. Ugrabitev enega letala državne družbe Aerolíneas Argentinas, ki ga je samotni član ERPa popeljal na Kubo, priča, da se nahajamo pred kmalu povečano gverilsko dejavnostjo. Treba je le majhnega plamenčka, da znova vžge hud gverilski ogenj. Trenutno se skrajna gverila na novo organizira in pripravlja na novo vojno dobo. Kateri bo vzrok novega spopada, in kakšen bo njegov rezultat, to so še neznanke bodočnosti.
bil v Titovi službi“
Na to pisanje ne moremo drugega reči kot to: če hi podeljevali nagrade tistim slovenskim izseljencem, ki znajo najbolj potvarjati zgodovino in najbolj brezvestno klevetati mrtve, za narod visoko zaslužne Slovence, potem ima Ilija Lojze utemeljeno upanje, da bi dobil prvo nagrado, ali pa bi si jo vsaj delil še s kom...
M bolnic za narkomane
MARIBOR — Pred mariborskim sodiščem so 18. junija izrekli kazni skupini 17 mladih narkomanov. Kazni niso bile hude, ker je sodišče upoštevalo, da niso narkomani prodajali drugim mamil, ampak so trgovali le med seboj in so obtoženci izrazili željo, da bi se zdravili. Sodišče pa ni moglo izreči ukrepa za prisilno zdravljenje, ker v Mariboru ni takega oddelka ali ustanove, v Ljubljani pa morejo sprejeti le manjše šte vilo narkomanov.
no, tehnološko, kulturno in turistično sodelovanje raziširi celo na ideološko po dročje. Prav to ideološko-folozofsko področje pa je za komuniste prava Ahilova peta, ker se zavedajo, da na tem področju zapadu niso kos.
Komunističnim državam je koeksistenca in sodelovanje z zapadom nujn > potrebno. Niso pa jim potrebne nekatere škodljive posledice tega sodelova-' nja. Zato se trudijo, da bi preprečili ali pa vsaj obdržali pod ostrim nadzorstvom sodelovanje z zapadom na kulturnem področju. In prav zato so se države varšavskega pakta spričo konference v Helsinkih dogovorle, da se mora sodelovanje nanašati samo na meddržavne odnose in ne sme imeti vpliva na idološko področje, kajti kljub koeksistenci se mora nadaljevati boj mel komunizmom in kapitalizmom; ta dva sistema sta po njihovem mnenju še vedno (nepremostljiva“ in „nezdružljiva“.
Dejstvo je. da je postala koeksistenca, ki so jo komunisti še nedavno tako glasno ponujali svetu, tudi zanje nevarna zadeva. Kar sedaj spoznava komunistični svet za nevarno, bi moral svobodni demokratični svet spoznati že takoj v začetku in ne nasedati lepim frazam, ki so imele in še imajo namen razkrojiti zapadni svet'.	SmR
Stran 3

LJUBLJANA — Izšel je Leksikon, ki ga je Cankarjeva družba priredila po nemškem Brockhausovem Ljudskem leksikonu. Vendar prireditelji Leksikona niso nemške predloge prevedli, temveč jo temeljito priredili in dopolnili z izvirnim materialom. Leksikon, ki je izšel v 40.000 izvodih, ima 1.080 strani ter 52.000 gesel. Uredniki so iz nemškega Ljudskega leksikona izločili specifično nemško tvarino, priredili tretjino gesel in dodali 10.000 izvirnih gesel, ki zadevajo predvsem Slovenijo, Jugoslavijo in druge „socialistične dežele in
tretji svet“. Tekst dopolnjuje 4.000 črnobelih ilustracij in 74 strani barvnih prilog.
CELJE — Slovensko ljudsko gledališče je v letošnji sezoni imelo 237 predstav. Največkrat so igrali Veroniko Deseniško (63 predstav), 40 predstav sta doživela Umor v katedrali in Romantične duše, 39 Stalinovi zdravniki in 30 Antigona.
LJUBLJANA — Ljubljanska Dar-ma je za konec sezone zaigrala Goldonijevo „Krčmarico Mirandolino“. Režiral je kot gost Paolo Magielli. Kritiki pravijo, da je Magielli pognal igralce kot s cirkuškim bičem prek desak ter podtaknil Goldoniju nekaj neokusnosti v erotičnih scenah in s tem je bila režiserjeva naloga opravljena, očitno v veselje vsOh. V igri so nastopili predvsem mladi igralci, ki so dobro opravili svojo nalogo z akrobatskimi spretnostmi, pa tudi igralsko so vešče podali svoje vloge.
POSTOJNA — Postojnsko jamo si je letos ogledalo že 155.000 obiskovalcev v prvih petih mesecih, dočim jih je bilo lani v istem času le 83.500. Tujih turistov je bilo 101.000, domačinov pa
54.000.
LJUBLJANA — Turistična zveza Slovenije je izdala novo Turistično karto Slovenije v 300.000 izvodih. V zemljevidu so zarisani vsi pomembnejši turistični kraji in zanimivosti Slovenije, mejni prehodi, letališča, zdravilišča, podzemske jame, moteli, kampingi, žičnice, planinske koče, arheološka najdišča, spomeniki, gradovi in razvaline.
KOPER — Na področju koprske občine je na prodaj 100 stanovanj, kupcev pa ni. Po drugi strani pa so na občini povedali, da znaša primanjkljaj stanovanj letos že 1700. Potem ni težko sklepati, da so gradbena podjetja gradila stanovanja za bogataše, teh pa oči-vidno ni toliko, sicer stanovanja ne bi ostala neprodana.
KRŠKO — Slovenske papirnice Količevo, Vevče, Sladki vrh, Radeče in Krško so podpisale pogodbo o poslovnem sodelovanju. Po tem dogovoru bodo vse tovarne financirale rekonstrukcijo in povečanje zmogljivosti obrata celuloze v Krškem. Sedaj proizvajajo v Krškem
54.000	ton celuloze na leto, po rekonstrukciji pa se bo dvignila produkcija na 122.000 ton letno.
IDRIJA — Rudnik živega srebra je v gospodarskih težavah zaradi padca svetovne cene te kovine. Leta 1969 je bila cena za jeklenko živega srebra
(34.48 kg) še 505 dolarjev, pred tem celo 700, letos pa le 250 dolarjev. Sedaj valijo težave na vodstvo rudnika, češ da ni izrabil položaja pred leti, kot je bila cena kovini visoka ter je celo zmanjševalo produkcijo za 10% letno. Zaradi tega je podjetje dosedaj izgubilo 30 milijonov dinarjev dohodka. Pravijo pa, da se bo cena čez kakih pet let spet dvignila, ker bo začelo na svetovnem trgu primanjkovati barvih kovin in s tem tudi živega srebra. Toda kako' prebroditi pet let, to je vprašanje!
NOVO MESTO —- Tovarna zdravil „Krka“ bo zgradila v Keniji tovarno, v katero bo investirala tretjino investicijskih sredstev, ostalo pa bo dodala kenijska država. V prvi fazi bodo investicije znašale 1,600.000 dolarjev, izdelovali bodo kakih 50 najbolj iskanih zdravil.
NOVA GORICA — Do jeseni bodo vse parne lokomotive zamenjali na progi Nova Gorica—Jesenice. Potnike bodo vozili motorni vlaki. Prvi je začel 12. junija, tovorni promet pa bo z diese-lovkami. Vendar se nekateri trudijo, da bi vsaj enkrat tedensko vozil potniški vlak s parno lokomotivo. Trdijo namreč, da je proga Jesenice—Nova Gorica s številnimi predori in mostovi ena najbolj slikovitih ter bo vožnja s parno lokomotivo prava turistična redkost v vsej Evropi.
Umrli iso od 12. do 19. junija 1973:
LJUBLJANA — Štefan Gluhar, Pavla Podobnik r. Prajka; Dore Kerši-van; Boris Brelih; Jože Jakše; Viljem Lappain, 81, up. žel urad.; Jožefa Breceljnik, 80; Darja Benedik r. Klopča-var; Janez Bojnec; Ferdinand Mueller; Marija Medine; Božo šipec; Marjana Medič, 81; Janez Trpin, ak. slikar-gra-fik; Peter Hafner; Viljem Pevec; Ivan Vovk, up. žel. sprevodnik; Štefanija Loborec; Bojan Ogrinc; Jirka Erzin r. Koubek; Milan Kocijan; Rozalija Roš r. Turk; Franc Zdražba, up. Splošne bolnišnice; Ivanka Kestnar r. Sojar vd. Košir, 85; Alojz Saje; Rudi Zgonca Tilka Lobe r. Završnik; Branko Zupa-nek;Vera Blumenau-Simončič, slikarka, 93.
RAZNI KRAJI — Ivan Nolimal, 81, Senožeti; Vinko Belšak, Domžale; Marija Klinar r. Blažič, Jesenice; Avgust Klemenc, up. žel., Zalog; Ivan Selan, Bizovik; Ivanka Dvojmoč r. Volovšek, Kanižarica; Martin Cetin, 87, Višnja gora; Jažefa Šobar r. Molnar, 83 Zdole; Janez Knol, up. šol. inšp., Koper; Anica Blatnik, Novo mesto; Anton Lašič, Brestanica; Marjan Fartelj, Celje; Dionizija Furlan, šmarje-Sap; Mihael Prašnikar, D. M. v Polju; Frančiška Sajevic r. Pavlin, Kranj; Marija Genussi, D. M. v Polju; Karel Moljk, up. žel., Črnomelj; Pepca Huč, Ivanja vas; Anton Kresnik, Celje; Anton Valjovec, Sr. Bela; Franc Adamič, Kompolje; Franc Jančar, posestnik, Gaber je; Štefan Majcen, 81, Murniče; Alojz Indihar, up. žel., Stražišče; Ivan Kastrevc, 71, Novo mesto; Helena Jenko, up. učit., Maribor; Janez Klančnik, borec za sev. mejo, 76, Mojstrana; Ivan Beričič, 70, Idrija; Vladimir Gotvajn, pravnik, Vrhnika; Ivan Poteko, Brežice; Marija Pikon r. Jakelj, Jesenice; Anica Špendal r. Mur-gel, up. učit., Maribor; Zdenka Mrevlje r. Erber, Tabor; Andrej Luštrek, Medvode; Jože Vrščaj, 86, Brestanica; Franc Peterka, Vrh pri Dolskem; Terezija Zajec, Veliki Gaber; Franjo Pavčič, Izola.
Žegnanje v Slovenski hiši
Vnovi slovenski cerkvi Marije Pomagaj, ki sicer še ni popolnoma izdelana, je bilo v nedeljo 1. t. m. žegnanje. Ob 11.30 so pristopili k oltarju delegat msgr. Anton Orehar, župnik Gregor Mali in rev. Anton Grilc, ki je na obisku iz Belgije pri sorodnikih. Na začetku sv. maše je msgr. Orehar blagoslovil križ v cerkvi, delo kiparja Ivana Bukovca, poklical milost sv. Duha, k; naj vodi naše versko življenje, katero ima važno žarišče v novi cerkvi Marije Pomagaj. Med sv. mašo je bilo ljudsko petje mladine, kateri so imeli svoj sestanek.
Po evangeliju je msgr. Orehar razvijal te misli: Praznik sv. Petra in Pavla nam v liturgiji dneva pokaže sodelovanje božje milosti in človeške volje pri dveh največjih misijonarjih kršč. vere, sv. Petru in Pavlu. Slovenci v Argentini pa praznujemo žegnanje v Slovenski hiši, sedaj že v novi cerkvi, ki je nastala kot sodelovanje rojakov. Marsikdo je v začetku dvomil o primernosti izbere zidanja središča Slovencev v Bs Airesu, prav tako tudi cerkve, ki naj bo naša zahvala Bogu in Mariji za rešitev in varstvo ter spomenik njim, ki so žrtvovali življenje v zadnji svetovni vojni, posebej v naši revoluciji. Kakor ima Marija Pomagaj svojo cerkev v Sloveniji ter v Severni Ameriki, naj jo ima tudi v Argentini, kjer bomo častili njenega Sina in Njo ter se jima priporočali v vseh stiskah življenja.
Popoldanska prireditev
Po opoldanskem kosilu se je začela prireditev, pri kateri je msgr. Orehar kot pozdrav in poročilo razvijal sledeče misli:
Najprej naj bo izrečena zahvala Bogu in Mariji za ves blagoslov pri delu za naše slovensko središče v Argentini. Prav tako zahvala odboru, arhitektom, ki so delo vodili, ter dobrotnikom in darovalcem zneskov, s katerimi je bilo mogoče delo napraviti. Večinoma so vsa dela opravila slovenska podjetja pod vodstvom orh. M. Eiletza ter J. Vom-bergarja ter po zasnovi nekaterih predmetov akad. slikanice Bare Remčeve. Imena Drenšek, Kokalj, štefe, Grohar-Bidovec, Emelec, Hribar-Rant, Jenko, šabec, Pintar, Marinček bodo zapisana v zgodovini naše gradnje.
Zbralo se je doslej za dosedanjo gradnje v Republiki Argentini: m$n-29,537.208.—, izven Argentine 17 milijonov 461.220.— m$n. Skupaj 46,998.428 m$n. Stroškov pa je bilo pri gradnji — m$n. 64,237.813.—. Tako je nastala razlika, ki jo v znesku m$n. 17,239.385.— krije Čebelica.
Vseh darovalcem doslej je bilo — 785 in sicer iz Argentine 640 ter 145 iz ostalega sveta. Podrobnejša statistika nam pove število darovalcev: Ramos Mejia 145, San Justo 105, Capital 101, Moron-Castelar 90, Lanus 58, San Martin 45, Florida-Carapachy 33, notranjost Argentine 33, družbe 5, društva 8.
Pred nami so problemi: čimprej bi radi dokončali cerkev in šolske prostore ob njej, da bi polno služili svojemu namenu. — Prosimo za darove tiste, ki doslej še niso mogli prispevati, te pa, ki so že kaj dali, prosimo, naj po mož-
nosti še kaj darujejo. — Prispevali naj bi vsi, ki samostojno služijo, posebej se mladi ljudje, kateri bodo najdalje uživali vse prostore, katere dokončujemo. Oni, ki ne morejo vsega darovati, prosimo, naj vložijo v čebelico, ki nam preloži začasno potrebne zneske s posojilom, katerega rabimo za plačevanje trenutnih obveznosti med tem, ko teče nabirka in te stroške kasneje pokrije. Vsak more imeti gotovost, da dvigne vlogo, katero je čebelici zaupal, ko jo rabi. — Pametno je, da bi naučili tudi otroke, naj vlagajo svoje male prispevke, da se bodo spominjali, kako so tudi oni gradili cerkev pred desetletji, ko bodo dorasli.
Ko govorimo o stroških gradnje, je treba misliti tudi na stroške vzdrževanja stavbe in življenja v Slovenski hiši, posebej tistim, ki se jim morda včasn zdi nepotrebno prispevati svoj mali znesek, kadar uporabljajo prostore v Slovenski hiši. Vsak sam vidi, kako se stroški življenja danes v tej deželi višajo v zasebnem gospodarstvu, zato bo razumel, da se podobno z večjim pospeškom višajo v javnih prostorih. Brez pretiravanja povemo, da vsi stroški vzdrževanja življenja in stavbe v Slovenski hiši danes dosežejo vsak mesec kar m.$n. 500.000.—-, kar znese na leto 6 milijonov m$n. Znesek, katerega je treba skrbno zbrati, če nočemo, da vse življenje v našem središču zastane.
S skupnimi močmi in požrtvovalnostjo bomo mogli v teh mesecih dokončati vse, kar nam je potrebno, da bomo prihodnje leto 1974 na zadnjo nedeljo v maju, ki je po prazniku Marije Poma-
SLOVENCI V
Osebne novice
Nov slovenski doktor. Dne 6. julija t. 1. je lic. Marko Kremžar na ekonomski fakulteti buenosaireške univerze z odličnim uspehom branil svojo doktorsko tezo. Novemu slovenskemu doktorju iskreno čestitamo.
Družinska sreča. V nedeljo, 8. julija, je bil krščen Marko Jože Grabnar, sin Jožeta in ge. Amalije roj. Grošel. Za botra sta bila ga. Matilda Močnik in Franc Močnik. Krstil je g. Jože šker-bec. čestitamo.
BUENOS AIRES
Mladinski zvezni sestanek
Bil je v. nedeljo 2. julija v Slovenski hiši. Ob pol desetih se je začel in sicer z pozdravnimi besdami predsednika SFZ Janeza Rodeta. Povedal je naslov govora in prosil za besedo inž. Jožeta Žaklja.
Snov je bila o Sloveniji v svetu, kaj razumemo pod tem naslovom in kakšno nalogo ima mladina v Sloveniji v svetu.
Inž. Žakelj je najprej orisal položaj in smisel Slovenije v svetu. Pomagal si je s svetovnim zemljevidom razlago, na katerem so bila začrtane glavne naselbine Slovencev in njih prebivalstvo.
Ideja ,,Slovenije v svetu“ naj bi bila živ organizem, ki naj bi družil vse slovenske sile za dosego nekaterih ciljev.
Razlogi za ta organizem so npr. v potrebi reševanja slovenskega človeka. Izkoreninjenost je glavna življenjska nadloga izseljencev. Varovati in uresničiti narodne interese, je naloga, ki j > bomo vsi sskupaj naredili. Zato potrebujemo biti edini, drugače zunanji nasprotnik bo izkoristil priliko za napad.
Važna točka je neodvisnost in svoboda države Slovenije. Glavni problem za
Pred dvajsetimi leti v “Svobodni Sloveniji”
16.	julija 1953 — št. 28 ARGENTINA
Letošnje praznovanje argentinske-skega narodnega praznika 9. julija je po sijaju preseglo vsa prejšnja zaradi navzočnosti čilskega predsednika grala. Ibaheza. V vojaški parad? so nastopile vse vrste argentinskih oboroženih sil, med njimi tudi nočni padalci, oddelki vseh vrst suhozemska vojske, mornarce in letalstva in motorizirani oddelki z vsemi vrstami orožja. Vojaška parada je trajala nad dve uri in pol, prisostvovalo ji je več milijonov ljudi...
V soboto, 18. t. m., bo prispel v Bs. Aires brat ameriškega predse 1-nika generala Eisenhowerja Milton Eisenhower. Vlada je objavila odredbo, s katero proglaša njega in vse njegovo spremstvo za častne goste.
gaj, 24. maja, mogli slovesno blagosloviti novo cerkev in vse dodatne šolske prostore.
Po govoru msgr. Oreharja so sledili še nastopi. Najprej so dekleta in fantje iz Carapachaya zapeli „Pesem sužnjev“, „Domača hiša“, „V pesmi Ljubljana živi“ in „John Brown“. Za svoje nastope so bili deležni močnega aplavza. Prav tako so navzoči odobravali nastop Trio Osterčevih, ki so zaigrale nekaj narodnih motivov. Bilo pa je tudi obilo smeha s prizorom „Tinček se ženi“ iz veseloigre „Voda“.
ARGENTINI
Slovenijo danes je njena svoboda in neodvisnost. Rešiti se je treba komunizma in nato organizirati svoje narodno življenje na svobodni demokratični način.
Dobiti moramo Slovenci važna mesta za vpliv pri odločanju o bodočnosti. Zato strmimo k slovenskemu ugledu. Potrebujemo, čeprav jih že imamo, več kvalitetnih ljudi in produktov, solidnost slovenskega človeka, medsebojno solidarnost in enotnost, in tudi korajžo.
Delo slovenske mladine v Sloveniji v svetu je navezati stike z mladimi po drugih kontinentih. Spoznati Slovenska gibanja drugod po svetu. Uresničiti izmenjavo študentov — pozitivna ideja je narediti vseslovenski kongres študentov.
Po vsem pa je najbolj potrebno, da smo sami prepričani o tem kaj delamo n govormo o Slovenji v svetu. To vzgojimo s popolno obvlado slovenščine, s poznanjem preteklosti našega naroda, širiti moramo naše obzorje s študira-njem jezikov, gojiti moramo človečanske vrednote in tudi duhovne.
Po kratki debati smo z močnim a-plavzom potrdili govorniku priznanje in zahvalo.
Takoj nato je bila sv. maša, ki je bila združena z žegnanjem Slovenske hiše.
Slovenske matere so počastile spomin junijskih žrtev
Zveza slovenskih mater in žena je v četrtek, 28. junija, v mali dvorani Slovenske hiše priredila spominsko slavje v počastitev padlih domobrancev in drugih žrtev krvave komunistične revolucije. Ta naša skupna narodna tragedija se je dojmila navzočih mater in žena, kakor da se ni zgodila pred 28 leti,
(Nadaljevanje na 4. strani)
V ombergar§ evu
Kakor smo pričakovali, je uprizoritev Vombergarjeve komedije „Voda“, ki jo je postavilo na oder Slovensko gledališče v Buenos Airesu v dneh 7., 8. in 9. t.m. v čast lanske 70-letnice avtorjeve, doživela velik uspeh. In to kot literarna stvaritev in kot odrska uprizoritev.
Kot literarna stvaritev je potrdila Vombergarjevo dramatsko spretnost in zajetje življenja slovenske vasi polpre-vali pri tedaj mladem pisatelju. Pestrost življenja v tej komediji je srečna zlitev najrazličnejših prvin slovenske dramat-ske tradicije: v njem zaživi tradicionalna ljudska igra, kakor jo poznamo iz Finžgarja, pa elementi iz Matička in iz klasičnega Gogolja Je ljubezenska igra dveh parov, pa realistična podoba vaškega socialnega življenja, delitve med bajtarje in gruntarje, pa tudi satira na vaško sebičnost, nevoščljivost in slavo-hlepnost, obenem pa karikatura nosd-cev teh lastnosti. Tudi cankarjanske figure tajnika ne manjka. In ta je naj-bol problematična oseba v igri in od nje zavisi razmerje režiserja do igre: ali naj vzame to osebo kot tragiko uradniškega polinteligenta v vaškem okolja, ki ga ambicija vodi v smešno patetičnost, ali pa kot karikaturo. Ali vse obenem.
Najbolj pride v igri do izraza dra-
na odru
matični živec. Ves ta konglomerat v okvirju vaške skupnosti je podan izrazito napeto, tu se zavozljajo in odvoz-ljajo pari, se pripelje položaj do nevzdržne točke, ko ne veš, kam se bo nagnila tehtnica: v blamažo, ki jo predvideva župan, ali v slavnostni uspeh pd zamisli tajnika. V najbolj napetem trenutku se na revizorski način reši na povsem nepričakovani tretji ravnini ne na odkritju „spomenika“, temveč na odkritju vaške sebičnosti, ki je morala kot gola gledati svojo obsodbo: misleč, da troši za svojo osebno slavo, je odtegovala denar — prejti svoji volji -za skupno dobro, do katerega je sto let ni bilo mogoče pripraviti. Tako se je končala komedija in postala satira — v ljudskem slavju pod geslom: In uni-tate salus! V skupnosti je rešitev. In — v ljubezni, v kateri se združita istočasno dva para po zanimivih komičnih pripetljajih. Himna ,,vodi‘‘ se občuti kot zaključek Gorenjskega slavčka.
Rešiser Maks Borštnik je postavil tako, še danes živo komedijo, na oder s sodelovanjem najboljših igravcev iz vseh predmestij milijonskega mesta kot „kmečko veseloigro“. Postavil jo je V izrazito realistično okolje (scenerijo slovenske vasi je v vsej folklorni pristnosti napravil slavljenčev sin arh. Jure
Vombergar) ter jo zamislil kot realistično vaško zgodbo toda mestoma z izrazito karikatumimi poudarki. Tako je v tajniku poudaril njegovo malomeščanstvo v noši, ponižno, službeno pokorščino in veliko ambicijo predvsem s patetičnim zanosom, kar ga je sprevrglo iz realnosti že v karikaturo. Morda bi si želel kdo to vlogo dugače predstavljeno v bolj skromni naravnosti. Ob tej priložnosti je bila podana v smislu cankarjanskih čitalniških karkatur, in igravec Frido Beznik je izoblikoval z močno dramatsko silo to najbolj problematično in tvegano osebo v igri.
Poleg njega sta gotovo najmočnejše odrsko izklesani podobi podala župan .Stane Jerebič in Hribarica Radoja Šušteršič. Podobi, ki se ne pozabita z leti, vredni slednjega teatra, šušteršičeva je zaslužila — kar se redko zgodi med nami — aplavze med prizorom. Živo me je spominjala na Rekarjevo ali Juvanovo v Narodnem gledališču in ni bila slabša od njiju. Tudi „gospa županja“ Marijana Mamova je bila dobra kot vedno kadar je nastopila na odru. Maks Nose je prav učinkovito, čeprav umirjeno, odigral vlogo Prelesnika oz. Kopriva. Osebe gruntarjev in bajtarjev so bile zasedene po naših najboljših igralcih, katerih vsak je podal karakterno postavo: Lojze Rezelj kot Kne, Miha Gaser kot jecljajoči Jeran, Maks Bbršt-
nik kot gluhi Špin, Slavko Reven kot Robas in Jože černak kot bajtar šimen, Tone Mežnar kot Lužar in Tine Kovačič kot Ažman. Izredno simpatična postava je bil Primožek Ivana Kopača. Manjše vloge so imeli še dečki Janče in Joško (Marko in Lojzek Rezelj) in delavec (Janez Tršan).
Toda tu ostaneta še oba para: Ažmanov sin (Janez Jerebič) in županova Anka (Mojca Willenpart) pa Tinče (Polde Malalan) in Katrca (Marija Kopač). Ta zadnja je odigrala svojo vlogo zelo dobro in obetajoče. Willenpartova je dobro odigrala vlogo, a bila morda malo preveč gosposka za kmečki grunt. Janez Jerebič vstopa kot igravec z uspehom v kolesnice svojega očeta, toda n j go v prizor z nožem ob razbitju zaroke z Anko ni prepričan, dasi sem mnenja, da ta poanta že pri Vombergarju ni posrečena. Tinče Poldeta Malalana je bil svojevrstni odrski dobro igran, a deloma že karikatura, toda ostal je vedno — mladostno svež element v komediji. Na koncu teh igralcev naj o-menim še poštarja, ki ga je igral avtor komedije sam, slavljenec sedemdesetletnik Joža Vombergar, ki je s to vlogo slavil tudi gotovo že petdesetletnico svojih odrskih nastopov, kajti spominjam se še njegovih dijaških odrskih' igranj izpred polstoletja. Tako se nam je s to predstavo Vode Jože Vomber-
gar predstavil spet kot pisatelj in kot igravec in v obeh fukcijah doživel uspeh.
Lahko rečemo: vsi ti individualizirani igravci so podali polne osebnosti in so se ubrano vključili v močno igrav-sko skupino.
, Toda med temi se je odlikoval eden, ki ni imenovan med igralci z imenom in tudi ne spada v maso, to je nemi lik bajtarskega prisluškovalca pri seji, ki ga je podal Marjan Willenpart v taki maski in kretjni, da je vzbudil splošno pozornost. Isti je s svojo postavo nepozabno karikaturiral vodjo gasilske čete, ki je bila zase kot skupina posebna mojstrska ustvaritev (Silvo) Lipušček, Tršan Janez in Vinko Lazar).
Tako smo že pri skupinah. Te so predstavljel „ljudstvo“ v zadnjem dejanju in so jo oblikovali naši akademiki, študentje, učenci in otroci in so živahno zasedli oder v zadnjih prizorih. Dalo bi se morda doseči večjo „urejenost v neurejenosti“ in tempo, kajti — morda se je prav zaradi skupinskih raz-vrščenj čutilo v III. dejanju neko za-stajanje ali pa je to že krivda teksta samega.
V teh skupinskih prizorih so nastopali: Pavle Fajdiga, Maruška Batagelj, Anka Golob, Jernej Tomazin, Vinko Lazar, Helena Rode, Andrej Skvarča, He-
( (Nadaljevanje na 4. strani)
Slovenci v Argentini
(Nadayjevanje s strani 3.)
ampak danes. Na mizici je kakor na grobu brlela svečka, poleg nje pa križ, obdan s cvetjem.
Predsednica ga. Pavlina Dobovškova je uvodoma razložila pomen prireditve in izrazila prošnjo na Boga, da bi našim otrokom tod prizanesel z revolucijo in jim prihranil vse trpljenje in gorje, ki smo ga morali prestati mi in naši dragi v domovini.
Nato je bral molitve za rajne g. Jurij Rode iz svetega pisma stare in nove zaveze. Priklical nam je v spomin sedem evangeljskih blagrov, med njimi: „Blagor njim, ki zaradi mene krivico trpe“. Skupna molitev je izzvenela v prošnjo, da bi nam dal Bog moč, v teh težkih časih vztrajati v naukih naše svete vere.
Izčrpno predavanje je imela ga. Lina Matičičeva. Uvodoma je naglašala: „Naj bo ta spominski sestanek z mojim govorom skromen spomin tisočem, ki po rdeči krivici spe večno spanje •— Vam,
dragi dolenjski fantje iz moje prelepe Šentjernejske doline, kjer vam je mati preprosto govorila v naši govorici, vas za roko preko valovitih polj vodila v cerkev, z vami trpela ■— in so za vedno strli njeno ljubeče srce.“
Ga. predavateljica nam je nato navajala številne dramatične dogodke iz tistih dni, dogodke, ki so nam več ali manj znani, pa si jih moramo zmerom priklicati v spomin. Opisala je križev pot padlih domobrancev in četnikov, nezaslišano trpljenje slovenskega naroda, zlasti mater in žena, muke v zaporih, kamor je bila poslana tudi ona sama. V skladu z najnovejšimi dogodki v Argentini je svoje res lepo in slikovito sestavljeno predavanje zaključila z besedami na vse rojake v zdomstvu:
„Posredujmo naši mladini, da bo znala ceniti svobodo na vseh področjih' svojega udejstvovanja. Prosimo Boga, da bi naša mladina jolgmenico te svobode nekoč ponesla domov in dala zadoščenje vsem, ki so kot plemenite žrtve padle za naš dragi dom in rod.“
Po predavanju se je razvila živahna debata, predvsem v skladu z viharnimi dogodki zadnjega časa.
SLOVENCI
Pismo iz ZDA
28.	junija 1973.
Cenjeno uredništvo (Svob. Slovenije!
Od mojega zadnjega poročila je pri nas mnogo novic, več slabih kot dobrih. Ker pa vem, da vsak rajši zve dobre novice, se bom na iste omejil.
V Z. ID1. A. je navada, da se vsako leto na drugo nedeljo v maju praznuje materin dan. Tako je bilo tudi to leto v farni cerkvi sv. Križa v Faierfiedu. Naš č. g- Hribšek je opravil sv. mašo za žive in mrtve matere. Sledilo je skupno sv. obhajilo. Popoldne so bile litanije Matere božje z lepim petjem in pridigo. Nato je članica Marijine družbe položila krono na 'Marijin kip. Lepo obečeni šoski otroci so šli v sprevodu vsak je nosil v r ki veliko lilijo in nato so vse položili poleg Marijinega kipa.
Lepo je, da se ta dan vsaj nekoliko oddolžima svojim materam z malim darilom in dobrimi voščili. Za naše pokojne matere pa naročimo sv. maše. Srečen je, kdor ima še mater živo. Noben otrok ji na tem svetu ne more poni:'čati njene nenehne ljubezni in skrbi. Dobra krščanska mati je svetlnik svojim otrokom in družini. Ona za vse skrbi, vse ljubi, dobre in slabe. Na žalost se dobijo tudi taki, ki ne izpolnjujejo četrte božje zapovedi: ljubi očeta in mater, da boš dolgo živel in da ti bo dobr-' na zemlji.
Na 29. maj smo obhajali spomin ski dan. Ta dan ,se Amerika spominja vseh njenih vojakov, padlih v raznih vojnah. Po mestih se vršijo velike--proslave s povorkami, godbami Itd. Krasijo se grobovi padlih vojakov.
Kot razvidim iz zgodovine je izbruhnila prva vojna v ZDA leta 1861 pod predsednikom Lincolnom. On je zahteval, da bogataši pustijo sužnje na svobodo. Ker so se temu upirali, je napovedal vojno. Med Unijo in Konfederacijo je izbruhnila državljanska vojna, ki je trajala 4 leta. Končala bi gotovo preje, če ne bi Angleži podpirali Konfederacije.
Končno je Unija le zmagala. -Sužnji so bili oproščeni, pa tudi 13 držav izpod angleške kolonizacije. Unija je imela 359.528 mrtvih in 275.175 ranjenih. Nasprotno Konfederacija pa 258.000 mrtvih in 100.000 ranjenih. Predsednik Lincoln je bil velik človekoljub, naredil je velikansko dobroto za narod; za to dobroto ga je zadea 14. aprila 1865 morilčeva krogla, ko je bil v teatru s svojo soprogo; drugi dan je umrl. Poleg
P O
SVETU
VOMBERGARJEVA „VODA“ (Nadaljevanje s 3. strani)
lena Urbančič, Miri jam Jereb, Jože Re-povž ml., Marjan Willenpart, Alenka Belič, Monika Jerebič, Martiča Rezelj, Jurij Fajdiga, Anka Jerebič, Irenca Rezelj, Tomaž Pavšer, Narte Kinkelj, Andrej ček Rezelj, Silvo Lipušček, Zofi Golob, Cvetka Kopač.
Tehnično osebje pa so tvorili: Šepe-talka: Marija Repovž; inšpicient: Tine Debeljak ml.; luči, maske, izdelava in oprema scene: Slovensko gledališče; tehnično osebje: Magda Zakrajšek, Janez Rode, Katica Kovač, Franci Osojnik, Jože Cukjati, Franci Klemenc.
Še nekaj naj omenim ob tej predstavi: Vombergarjeva Voda bi se kot posrečena ljudska igra morala vsekakor igrati v domačem narečju, najbolj priporočljivo seveda v gorenjskem. Kakor se iz posameznih vlog vidi, se je to tudi poskušalo (poštar, Franca...), toda dosledno se ni izpeljalo, ker je igrav-ska skupina pač sestavljena iz pripadnikov raznih dialektov in bi brez dolgotrajnejše vaje skladnost ne bila dosegljiva. Vsekakor je bila dosežena vsaj ljudska barva tudi v govorici.
Skratka: Borštnikova priredba Vom-bergarjeve Vode je bila velik uspeh Slovenskega gledališča -—• kot pred leti v isti režiji tudi njegov Martin Krpan —
O B V E 8 T 1 J. A
SOBOTA, 14. julija 1973:
V	slovenski vasi v Lanusu ob 19.30 domobranska proslava s slikami žrtev iz Jelendola.
NEDELJA. 15. julija 1973:
V	priredbi SKD-SLS sestanek v Slovenski hiši po sv. maši za vse rojake, ki se zanimajo za slovenske narodne probleme. Poleg drugih točk je na programu prikaz razmer v Evropi in predvsem v slovenskem zamejstvu, ki ga bo podal predsednik NO za Slovenijo Miloš Stare. Vabljeni!
Občni zbor Družabne pravde po sv. maši ob 10.30 v Slovenski hiši.
V	Slovenskem domu v San Martinu
ob 16 družinski sestanek — čajanka — z avdiovizualnim prikazom letnih časov v Sloveniji. Okoli 300 diapozitivov ob glasbeni, besedni in šumski spremljavi-.
Na Pristavi -ob 11 takoj po sv. maši občni zbor društva Slovenska Pristava.
državljanske vojne je bilo Amerika v prvi in drugi svetovni vojni, v Koreji in nazadnje v Vietnamu. Ta poslednja vojna je bila najdaljša ln najdražja za Ameriko in končo tam še ni miru.
3.	maja smo bili povabljeni na zlato poroko, katero sta obhajala Peregrin Us in njegova žena Marija. V njih zakonu se je rodilo 15 otrok: 8 fantov in 7 deklet, vsi živijo, kar je zelo redek slučaj. Zlato poročno mašo je opravil g. župnik Hribšek. Lepo je pridigal zlato-porčencema. Moški in ženski pevski zbor je pa lepo pel med sv. mašo. Petje je dirigiral sin zlatoporočencev; on je pevovodja. Po končani maši smo čestitali zlatoporočencema, nato je pa bilo v veliki novi cerkveni dvorani slavnostno kosilo. Po kosilu je zaigrala godba, o-tvoril se je ples. Ičeravno je bilo vroče, plesalcev to ni motilo. Vrteli so se, da so se kar potii, mi stari pa s pijačo gasili žejo. Tudi nekaj lepih pesmi so zapeli; v s Usov fantje sa dobri pevci. Na slavnosti so bili vsi razen hčerke Elke; ta je porčena v Argentini. Zla-toporočenca imata 26. vnukov. Na slavnosti nas je bilo čez 200. Zabava je potekala v veselem vzdušju in prehitro je prišel ča-s, ko smo se morali ločili -d vesele družbe.
V' juniju smo praznovali očetov dan prav tako kot materin dan. Mesec maj ni bi kaj 'dober; skoro vsak dan je deževalo, junij je pa kar hitro prišel z vročino, da smo se že potili.
S tem je moje poročilo končano za danes. Pozdravljam hčerke, njih' družine, prijatelje in poročevalce Sv. Slov. V ZDA Kuheljeva in Žnidaršiča in vse, ki so zaposleni pri Svobodni Sloveniji.
S spoštovanjem
Frank Žele
BRAZILIJA Sao Paulo
z 10. junija so po slovenski maši rojaki praznovali 50-letnico uglednega in priljubljenega člana župnijske skupnosti, g. Adolfa Jančarja. Slavljenec se je rodil v Ljubljani. Med vojsko je vstopil v Primorsko domobranstvo, po vojski pa je odšel na Koroško, kjer se je poročil z gdč. Agato Arko. Odšla sta v Čile, od tam pa v Sao Paulo, kjer sta si ustanovila dom in podjetje finih usnjenih izdelkov. V srečnem zakonu se je rodilo pet otrok.
Razpoloženje pri proslavi je bilo najboljše. Župnik je v daljšem nagovoru orisal njegovo življenjsko pot in se mu
zahvalil za petnajstletno zvesto udeležbo pri slovenski službi božji, pri kateri je bi 1 ves čas eden glavnih stebrov cerkvenega zbora. Z neomajno zvestobo župniji, je veliko prispeval k njeni rasti. Po nagovoru sta se ob polnih mizah nadaljevala pogovor in petje pozno v noč.
Župnijska cerkev Najsvetejšega Zakramenta, ki je hkrati sedež župnije za Slovence, je postala tudi sedež kaplani je za Portugalce, ki jih je v naši šk> fiji okrog 3/4 milijona. Ustanovil jo je kardinal Arns, potrdili pa sta jo škofovski konferenci za Portugalsko in za Brazilijo. Portugalci so imeli službo božjo v tej cerkvi že par mesecev; 17, junija, na dan obhajanja praznika sv. Antona, pa jo je slovesno inavguriral sam. kardinal. Z njim so somaševali dušni pastirji drugih priseljeniških narodnosti. v Pridigi je poudaril vezi, ki vežejo Brazilijo in Portugalsko, in okoliščino, da je papež nedavno podelil portugalskemu partiarhu in njemu v Rimu cerkvi posvečeni istemu svetniku, sv. Antonu, ki je bil po rodu Portugalec. Ob koncu maše se je novi kaplan Al-fredo Camacho, ki je dolga leta skrbel za Portugalcev Buenos Airesu, izpred oltarja zahvalil župniku Al. Ilcu, da je ponudil kaplaniji župnijsko cerkev.
Ko je po maši ob vstopu v dvorano kardinal zagledal deklico v slovenski' ^narodni noši, osemletno Moniko Pregljevo, sorodnico pisatelja Ivana Preglja, je takoj šel k njej in jo odvedel s seboj na častno mesto, kjer jo je posadil na svojo desnico med seboj in ženo portugalskega konzula. Ko je po prireditvi in govorih spregovoril! tudi kardinal, ji je rekel, naj stopi na stol in vzdigne roko v pozdrav Portugalski. Po partugalskih narodnih plesih so plesale Japonke V narodnih nošah. Za njimi so nastopili s plesom poljski .otroci. Njihove deklice so s svojo, ljubkostjo vzbujale splošno pozornost. Nato so šli pozdravit kardinali Slovenci Jožko Matevž, Nežka Jančar in Jožica Mestnik v narodnih nošah, zbor pa je zapel dve slovenski pesmi. Po odhodu gostov so Slovenci ob portugalskem vinu prepevali skoraj do enajstih ponoči.
Poleg župnikov Ilca in Ceglarja je s kardinalom somaševal še en slovensko govoreči duhovnik, dušni pastir za nemško govoreče priseljence, Alois pl. Attems, doma iz Slovenske Bistrice. Iz te grofovske rodovine je izšel tudi gori ški nadškof. Grof Attems se je slovenščine naučil v ljudski šoli. Postal je duhovnik graške škofije in misijonar v Guatemali. Sedaj mašuje dnevno v cerkvi Naj svete j šega Zakramenta in je 21. ‘junija kot gost obhajal svoj god skupaj z župnikom Alojzijem Ilcem.
in potrdila tudi to, kar sem od predstav ve tudi pričakoval: potrdila je, da Voda še vedno ni zastarela ter da ima v sebi življenjske moči še za naprej. To se pravi — literarno zgodovinsko: da se je po štiridesetih letih ustalila v slovenski komediograf iji kot upoštevajoča trajnost. Vedno znova bodo režiserji odkrivali v njej nove plati in jo po svoj;« oblikovali. Borštnik jo je upodobil kot realistično vaško podobo s poudarkom na karikaturi glavnih nosivcev. Drugi jo bo videl spet od druge strani.
Vsa predstava je bila posvečena sedemdesetletnici pisatelja Joža Vomber-garja. Takoj v začetku predstave je to pomembnost poudaril predsednik Slovenskega gledališča Lojze Rezelj, na kar je pisatelju izročil lep šopek nageljnov njegov mali vnuček v slovenski narodni noši. V imenu pevskega društva Gallus mu je čestital predsednik Silvo Lipušček in izročil prav tako šopek nageljnov. Avtor je bil deležen ovacije. Na koncu predstave pa je dekletce v narodni noši izročila rože režiserju Maksu Borštniku.
Gledališki prospekt je bil tokrat posvečen avtorju ter je prinesel njegovo najnovejšo podobo ter kratko besedo o njem.
Občinstvo je odhajalo zadovoljno po lepem odrskem užitku.
J	td
Redni ©bčni zbor
i DRUŽABNE PRAVDE
■
bo v nedeljo, 15. julija, po mašo
(ob 10.30) v 'Slovenski hiši.
n
■
Običajen dnevni red.
■
■
Vabljeno članstvo ir. prijatelji Družabne pravde
■
■
SDO	SFZ
	SAN MARTIN
IV.	MLADINSKI DAN
V NEDELJO 22. JULIJA 1973	
JAVNI NOTAP
FRANCISCO RACE CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827
VADITELJSKI TEČAJ: Ponedeljek, 23. ¡ulija v Slovenski hiši. Začetek točno: 8.30
DR. JUAN JESUS RLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
: C. Jose E. Uriburu 285, Cap. Fed Zahtevajte določitev ure na
telefonu 49-5855 in 628-4188
■ j ‘
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
V	Hladnikovem domu v Slovenski vasi ob 16 predavanje g. Sodje CM: „Vzgojne napake, ki jih delamo.“ Organizira odsek žena za žene in može.
Slovenski dom v Carapachayu bo imel po maši ob 12,30 občni zbor.
NEDELJA, 22. julija 1973:
V	Slovenskem domu v San Martinu
četrti Mladinski dan.
V	San Martinu po sv. maši obisk groba svetnika Karla Škulja ob 15. obletnici njegove smrti.
NEDELJA, 29. julija 1973:
Blagoslovitev Hladnikovega doma
NEDELJA, 12. avgusta 1973:
Socialni dan v Slovenski hiši z mašo ratom dr. R. Hanželiča o vzgoji social-lob 9.30 in zborovanjem po maši z refe-nih kreposti.
DRUŠVENI OGLASNIK
Koordinacijski svet ZS se bo sestal
13.	julija ob 20 v mali dvorani Slovenske hiše. Vabljeni vsi mladinski referenti, zastopniki domov, učitelji, voditelji in zastopniki mlad. organizaci.j.
V soboto, 14. julija, priredita Slovenska vas in Zedinjena Slovenija komemoracijo našim junakom.
Seja referentov ZS bo 19. julija ob 20 v društvenih prostorih.
Slovenska radijska oddaja je vsako nedeljo ob 14.30 na radio Antártida.
Pisarna in knjižnica ZS je odprta vsak dan, razen ob sobotah, od 16—20.
ESLOVENA LIBRE
Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T. E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor:
Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N" 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N* 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N« 1.149.713	
Naročnina Svob. Slovenije za leto 1973 za Argentino $ 75.— (7.500.—) — Pri pošiljanju po pošti $ 78.— (7.800.—). ZDA in Kanada 13 USA dol'.; za Evropo pa 15 USA dol. za pošiljanje z avi-onsko pošte. Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol. Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Buenos Aires. T. E. 33-7213
PORAVNAJTE ZAOSTALO NAROČNINO!
'■■■■■■■■■■•■•■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■i
■
■
■
■
■
|
V priredbi SKD-SLS bo v nedeljo, 15. julija, po slovenski sv. maši v Slovenski hiši sestanek za vse rojake, ki se zanimate za slovenske narodne probleme.
■
Na programu je poleg drugih točk prikaz razmer v Evropi s posebnim ozirom na slovensko zamejstvo na Koroškem in Primorskem, ki ga bo podal predsednik NO za Slovenijo Miloš Stare.
V	SLOVENSKEM DOMU V SAN MARTINU
Družinska čajanka s skioptično nredstavo
V	(NEDELJO, 15. JULIJA OB 16 POPOLDNE
; ODBOR ZAVETIŠČA vas Aibi rra
DRUŽABNO VEČERJO
ki bo v soboto, 21. junija, ob 20 v NAŠEM DOMU v San Justu
Prijave sprejemajo odborniki Po večerji igra orkester “DUC IN ALTUM”
SLOVENSKA VAS V LANUSU
BLAGOSLOVITEV HLADNIKOVEGA DOMA
V nedeljo, 29. julija 1973
Dopoldne 9.30 sv. maša in blagoslovitev doma Kosilo
Popoldne Slavnostna akademija
Torej, v nedeljo, 29. julija visi v Slovensko vas!
Svoji k svojim! Pod enakimi pogoji Vam SLOGA plača večje obresti kot katera koli banka. In Vaš denar bo pomagal pri gospodarskem napredku slovenskega človeka v Argentini. Pomislite tudi na to, predno se odločite za naložbo svojih prihrankov!
Kreditna zadruga „S. L. O. G. A.“ z o. z.
Bartolomé Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejía
Uradne ure: ob torkih, četrtkih in sobotah od 16. do 20. ure
■ ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■¿■■■■■■■■■■■»«■■■■■■■■■■■■■'■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■a
Vsem prijateljem m znancem sporočamo, da je v Hamiltonu v Kanadi dne 28. junija 1973 v 82. letu starosti umrla naša draga mama, stara mama in teta
Gospa Antonija Ovčjah roj, Šumah
Žalujejo za njo in jo priporočajo v molitev:
sin Maks, snaha Anica roj. Žumer, vnukinje
Jadranka, Veronika in Karina;
hčerka Tončka z družino
hčerka Milka z družino
Nečak Mihael Koželnik z družino
•' '	'	.	*' " '' ’ \ T* • -r •r
Mendoza, Hamilton, Šoštanj, Buenos Aires