(Leto III., šlev./M#V V Celju» sobola dine 29* oktobra 1921. Postnina placsna u gotöüini •;u.iic ccioJctno t20^^ei^^#^- - Ogiasi za v.sak mm vscb, ki so sod do vale pri zadnji ! K.arlovi piistolovščini. | Vclika antanta sc strinja. Beo.iirad, 26. okt. Kumunski posla- nik je d;uies obvestil nainestnika niln. ' preds. Trifkoviča, da se velika antanta j strinja /. ukrepi male antantc, zlasti ^le- ! de razurožilvc madžarske arniade. j Karl se joče. I Oiinaj, 2(>. okt. 0 stanju Karla je do- ; 1'llu "»tantna uiLsija poročila, da se na- Fjodor 31ihujlovic Dostojevskij. 30. oktobra poteče sto let, oclkar sc je rodil veliki slovanski genii Fjodor M. Dostojcvskij, eden najznämenitejsih ro- manopiscev v sveto/ni literaturi. Fjodor M. Dostojevskij se je rodil v Moskvi. Njegov oče Mihael AndrejeviČ jc bil obubožaii plemič, po poklicu voja- ski zdravnik. Otroke je vzgajal nena- vadno stroso. zlasti napram Fjodoru ie bil izredno oster. Mati je bila globoko I rcligijozna in jc deco navajaia k poboZ- j nemii življeiiiu, dočim je oče resno skr- ? bel za njihovo umstveno izobrazbo. Fjo- j dor je živel le v domači družini, kar Jc j imeio zle posledice za iijegov značaj. Bil ji; zelo nczaupen. razdražljiv. samolju- ben in hladen. Zn tovarišijo ni inaral. Za- j to jc v poznejšem življenju pogrešal pje- vidnejia ^n ptizanesljiveKa prijatelja, ki bi vodil ^enijalncga Človcka na poti v ŽU vljenjc. j1 Ker jc bila rudbina veliJia (saj je šteJa sedmero otrok!) so živeli v dokai skromnih gmotnih razmerah. Vendar je ' haia po poMcsrcčeiijn pnOa v popolni du- scvni potrtcjsii. Mod njiin in Zjto, ki je se bolj korajziia, je prišlo do bnrnili na- stopov. Karl si je hotel po aretaciji vzetl življeiije, kar je pa bilo preprečeno. Mor- ihyja obtožuje veleizdaje. češ da stroml po otfrskem prestolu za sebe ali pa za svojejfa zeta. nadvojvodo Albrechta. ¦Vliidžarske liiagiiatc ohdolžuje, da so j?a z.ipeljali. Prejokal je dolge lire. Bil je üo nretacije preprican, da je boj Horthyje- \iii C-et proti njegovim le komedija in da y.:i bodo pozdravili kot kralja. Skrb za »Jtrokt* .^a spravlja iz apatije, v katero ie padel. Danes sU Karl in Zita še v uradii kiieza Ksterhazyja v Totisu. Judi ju bajc propeijejo v bencdiktinski sanin- st;::i Tihanv ob Blahieni jezeru. Kant pošljejk) Karla? Üu»a.i, >(). oktobra. Olede deporta- c:ie Karla so razni predloffi. Nekaten zahtcvajo, naj ga spravi An^lrja v ka(e- ro svojih kolonij, drugi so mnenja, da bo interniran na otokn Multi, tretji žele, öa •jče prištedil toliko, da je kupil malo po- ^estvo v tulski guberniji. Vsako poletje je odslej prebil Fjodor v derevnji, .selu. Bistroumni inladenic se je vglobil v bf- stvo prcprostcjja narod-i in odkrll pod trdo zunanjo skorjo plenienito, čutečo dušo seijakovo. Sam pisatelj pravi, cTa je ta uoznatna vas s svojimi ljudmi vtis- nila neizbrisne sledove v ujegovo du§o, Drepletene s samimi lepimi dragimi spo- liiirii. Ko je imel trinajst let, ga pošlje oCe z bratom Mihajlom v nek sloveč zavod. '» ostaneta tri leta do snirti ljubljene »'atere. Bra(a se odločita sedaj za inze- nirsko šolo v Petrograuu. Ker pa Mihaj- la rad» slabega zdravja niso .sprcjcli, se ie cutil nodor čisto osamjjenega. S t.o- variši se ni mogel zbližati. Smatrali so Ka za nesrečnega idealista in se niso fnnogo zanimali zanj. Slabo inatcrijclno stanjc je še povecalo njegovo dishannu- Tiijo. Polaščala se Ka je vedno večja ine- 'anhollja, včasih se ga je lotil celo obup. , Po liončanem študiju je služil nekaj let kot poročuik v Petrogradu. Toda ni se mogei navaditi na roalno življenje. Svoje precejšrrje dohodke je zapravljal Ljudsko vseuöilisöe v Celju. V pondeljek 31. okt. predava ob pol 8 uri zvečer v risalnici meščanske šole mestni fizik g. dr. Mano Dereani „o du- sa%rni in tslesni vzgoji m?adine" se ga spravi v Južno Aineriko. Velepo- sianiska konfereiiea bn o lein skk.'|wJ;i Mitri. ftalija noCc Karla. . LleOKrad, 2U. okt. / ozironi, n.t vesii üekaterih lisiov, da bi bila Italija pripra- \'ljeiia dati K.arlo\'i rexibini zavetisčo v rodiicni L]\\ii\\ Zito, izjavlja italijansKi Xuiianji" minister, da v to Italija nc bi liMiji'ia nikdar privoliti. Madzarska vlada še inolči. Pričetek vo.iaške akei.ie proti njei. Duna.'u 21. okt- Pohod ju,';'oslov. !!• C'.-skoslovaskih Cet v Madzar.skc se r-ri- eakiije jntri. Cehoslovaki bodo šli Oez Ivcibo proti Biidimpesii. UcoKnul, 27. okt. Koitcc-iitiaeija eel ,ic kojjeana. Med \o.iasi smiii je si.iajno ru/položenjf. Odloeni noütoi>els naše ^r- 'a\ e je dvi^nil lias ug'Ied. Kaj bo s Karlo»«. Pariz, 21. okt. Po.-ianiška konlc- renea je sklenila, da sl* ni^ra razkralj kar! vkreati na topnisk') ladjo, ki ,(e pred Budiinpesto in ki bo odplula v «lalato na Crnem morjn. kjer naj čuka oaiočitvc o svoji nadaljui usodi. Karla so iz Tutisa i^rcpeljali v sa- moMuJi Tilumy. ki je strojjo zastražen. Horthijev režim mora pasU. Praga, 21. okt. Dr. Bents jc ponov- no izjavil, da se mora na Ogrvk(;ni Horthyjev režim odstraniti in vpostaviti demokratski režjin. Ali po.jde,K) »use in čcškoslovaške Cefe v Burgeniüiul. Duiiaj, 21. ok-t- Iz di|)lomaUk;ii kro- aov. male antante se doznava, da ne nameravajo njene cete vkomkati v BiirKcnland, da vtirujejo ncvtralnust Avstrije, ki naj sama na pravi konec madžarskim piis|o[(i\šeiuam y tem o- /cmlju. Kako bodo sojeni KarJovi madžarski po- masači? Duuai, 21. okt. Kazensko postopa- nie proti grofu Andrassyju, Rakovskc- mu in dr. Orätzu, ki so obtoženi \:\i- izdajc, se izvrši po prekem sodu. \ i.^rj. S|)!oh .si ni mogel odreei nobenc- '.li\ nžitka in se je vedno bolj pogrezal v dolKove. Nazadnje je pustil službo samo in se za vse Življenjc preselil na llterar- n<> polje. Dolgo k snoval vse mogoCTe nacrtu, a izvršil ni tiičesar. Končno se je odloOil in nresničil idejo, ki mu je že dol- H'o rojila v rIjivJ. Bilo jo to njegovo prvo izvirno delo »Bedni l|udje«. Vse, kar mu k polnilo diišo, je položil v to delo. Na io delo je stavi! vse svoje tiade. Ce pro- paefc. iiKonobi še sebc. Roman je izrocil -svojenm edinemu literarncmu prijareJju Origoroviču, ki gn je prebral skupno / Nekrasovim §c tisto noč. Navsezgodaj sta .^la vzhičena izrazit svoje priznanje Postojcvskcinii. ki je preeul noč ob oR- im poln nestrpnosti. Mlade^a pisatelja so uveli v litcrarni krog, ki ga je vodil slavni kritik in publicist Visarion BjelFn- ski. Krog njega so se zbirali najboljSi tc- danji literati, danes avtorji svetovnega -sJovesa: Oogolj, Turgenjev. Oončarov. rJercen, Nekrasov, Koljcov in mnogo »nanj znanih. S tem se je pričeln nova faza pisatcljevega življenja. V riKski Jitvraturi sta vladali takrjrt !ve sm,?ri: »Zapadnjaki«, ki so se ogre- Rnska tra^edija. j Iz dnevnika angleškega Časnikarja j s potovanja po Rusljl. | Vse pomožne akcije za gladno Rusijo so neuspele, izvzem^i pr»vatno akcijo ameriškega Sloovercv?ga ko- miteja in pomoč češkoslova^ke vlade. Zapadna F.vropa je igrala v torn vpra- šanju žalostno vIoko. Sedaj prihajajo podrobnejsa po- j ročila o ruski nesreči. ki govore so- glasno, da niso bile vesti sovjetske vlade niti najmanj pretirane. Posebno senzacijo so v^budila poro- čila Art. Ransoua, dopisnika enega naj- nglednejših angleäklh listov »Manche- ster Guardian«. Ranson ie živel več let v F^usiji. Slovi kot eden naiboljših, najvestnejSih in najobjektivneisih no- vinarjev. Zato ima jo njegova poročila tem vetjo vrednost. Prina^amo odlo- mek iz njegovega dnevnika s poto- vanja po Rusiji, ki ga je objavil zad- nje dni v svojem listu. Vse, kar tn podajem javnosti, ie točen prepis iz mojega dn?vnika, ki sem ga pisal na potu skozi Rnsijo, kamor sem se podal v družbi z Mr. üeorge Erccle od newyorskega »Path News«. Oba znava ruski. Tudi sov- jetske oblasti naju niso oviralo, da proLičiva dejanjsko stanje stvari. Vozila sva se iz Moskve v Sa- maro. Baš sva zrla z grozo na nepre- gledno ravan, ki je bila vsa rujava. požgana, da ni bilo videti zelene bilke. Tedaj vstopi v vagon majhen, ürnolas in bradat človek in vpraša po meni. Zvedel je v Moskvi, da potujem v gladujoče kraje. Predstavil se je kot podpredsednik za delo in obrambo kirgiške republike, ki sega-od Urala do KaspiSkega morja. Prosil me je. naj naredim" skok v njihovo glavno mesto Orenburg, da vidim, kako po- ginejo miljoni kirgizov, ako jim za- padnoevropske države ne priskočijo na pomoč. Živino, svoj glavni pridelek so morali poklati, ker nimajo krme, vse sosedne dežele so prizadete še huje, kar pa fmajo še živeža, hranijo za deco. Vprašam ga, ali razsajajo pri njih kužne bolezni. Kolera je začela ponehavati, legar je imel po vojni vali za zapadno kulturo, in Slavjanofilf. ki so zavrgli zapadno kulturo z njenimf izrastki in hoteli razviti narodno kultu- ro, ki bi odgovarjala narodneniu luhii. bistvn, miSljenju. Literatura jc bila Rush v najreakcijouanejši dobi ruskega absn- lutizma edina tribuna, kjer je mogel k*o- Mkortoliko izraziti svobodnejše nazorc- Zato je vsa niska literatura dobila nc- kako tcndenčno. propagandno lice. i>re- disče zapadnjakov je bil Petrograd, njih voditelja pa Bjclinski in Herccn. V lite- raturi jim je bil vzor Oogolj. Njega so ruiravnost obožavali. Vsi so korakali 2* njirn. V poznejši dobi pa je öogolj zn- bredel v neknk misticizem. čigar ^rtcv so postali vsi ruski pisatelji, ako -i!so sami poprej nasilno končali življenja. [zdal jo zbrana dela iz korespondence s prijatelji v katerih propoveduje evange- lij u-skcze, krSčanskih kreposti, vdaiiosti v voljo božjo in skrajne pok^r^rfn.' v••<;,_ krSni oblasti. Bjclinski je naslovil na uogoija ,'.im- nienito pismo, v katerem je proklel svoj orejsnjt idol, obenem pa je podal sinte- zo svojih mizorov, ki je postala za pri- hodniii leta program mladine. Dostojev- Stran 2. »NOVA !};)BA« ¦Mfv. 12 (> gotovo vsak drug čiovek. Niti to bi r.e bilo najhujše, da ni začela na jugu ob Kaspiškem morju divjati kolera, vieiTiur ni pomoCi. Ponovno me je ro- i'!, naj se zanje zavzamem pri Za- Dadu. Orenburga nisem mogpl posetiti. Njegovo prošnjo pa izpolnjujem tern poiem. vem pa, da je sedaj vsaka pomoč prekasna. Zvečer istega dne smo prišli na postajo, kjer sem prvič siišai ono presur.ljivo otroško ječanje, ki nas je odslei spremljalo na dalini vožnji. Zii- naj je otrofiki glas uporno stokal: Djaja, djaduSka, daj mi samo skorjico kruha«. Znanec iz Orenburga je sedel poleg mene. Tega ne boste slišali pri r.as v Orenburgu, de on. Tu iniajo še vsaj moči, da pvosijo. Pri nas pa zro srepo prerise in umirajo. Po noči seni povüii nekaj praškov, da pomorim glavobol in inrzlico, ki sta me trla, a lotil se rae je stid pred samim se- boj, kako mi je sploh mogoče misliti na svoje malenkostne težave v tem morju bede, ki je brezmejna in ne- spremenljiva, kakor ravan, po kateri je brzel naS vlak. — — — — — — Vzrok gladu ne leži le v suši, odgovornost pada tudi na one Ruse, ki so pozivali zapadne narode k re- voluciji. Odgovornost pado na one Ruse, ki so I. 1918 z angleäko, fran- cozko in netnško pomočjo zasedli Žitnico Rusijs, ki so 1. 1919 nastopali proti Moskvi in Petrogradu, ki so !. 1920 s pomočjo Poljakov držali Ru- sijo še eno leto v bojnetn metežu. Končno leži odgovornost na doigo- trajni blokadi, ki je paralizujoč mesto posredno paralizirala tudi selo. Tu je bilo dovolj dobre volje. Poskušalo se je preskrbeti semena za bodočo setev. Nansen bi mogel še pravočasno pre- skrbeti semena, ako bi to dopustil Pariz. Svet se rnora zavedati; da je deloma sam kriv strahot ob Volgi, Kami in Kirgiških sfcepah. Skušam pi- sati brez gnjeva, dasi čutim, kako je to težkn za cloyek^ Vi '<> viHe-l j.o, kar sem vide! jaz. Na samarskem kolodvoru je ob- kolila viak kopa dece ječeč: »Malo kruha! Samo skorjico hruha!« Bili so v samih cunjah, napol goli in polni ran, kakor gobavci. Lica so jirn biia boij podobna masfei smrti, nego licu brezskrbne dece. Z vlaka so jim metali malo hrane. Hlastno so poži- rali siedtijo mrvico in zopet prožili roke za veL. Poleg njih pa so stale mature izpitih oči, ki so jim že solze usa'inile. V Samaii je krog šestdeset t. z. »dečjih domov«. Kadar roditelji ne morejo več preživljati svoiih otrok, jiri enostavno puSčajo na ulici, da jih spravijo v te domove. V bližini poslaje se nahaja taborišče iz šotorov. Bilo je natrpano z ljudmi. Na vseh ulicah so S9 poznali sledovi lakote, smrt bi jim biia ]'..5itev. M'ed njimi pa je tekal m'ad človck, rodom Nemec. Sprva je bil vojni ujetnik, pozneje ie postal konuinist. Ves čas iakote je skrbel za V: ijndi; karkoji je moge-l dobiti zanje, iim je znosii skupai. Njegova zasluga je, da to mesto ni postalo praveat pandemonij. -------------— —¦ — — Še lansko leto sem pisal, da je večina naroda neprijazna sovjetski vladi. Na tem potu pa sem opazil preo- kret v razpoloženju kmetskih mas, kmetje so se sporazumeli z novim. komunističnim re.žimom od I. 1921, ki je različen od prejSnjega. S komurkoli sem govorü, vsak mi je takoj izjavil, da ima rajši novi sistem z redt1 ni davki, nego prejSnji, ki proglašal vs. a trgovino za nelegalno in sei do r-'i nemožnosti. Ta sprememba v notr:.::ii politiki je stara šest mesecev in je :/- ključno zasluga Ljeninova. Svojedc'* -o je krožiia vest, da je Ljenin zagi-- ;! z ostavko, ako centralni sovjet ne i- stane na njegov revizijonistični p o- gram. Kolikor sem dognal, so bil«1 ~Q vesti resnične. Rusija je bila celo 7 ;r brez vlade, ker je Ljenin res odst< .1, nakar se je sovjet uklonil. S ten. je izključena vsaka Kmetnska protirc.o- lucija. Demokrati in kmetski stan. »Domovina« piše: Demokratska stranka je največja stranka Jugosiavije. In ined njenimi volilci je ogromna ve- čina kmetskega stanu. Demokratska stranka je tore j največja kmeČka stranka. Pokionil ji je /aupanje predvscm seljak iz Sumadije, zibelke Jugoslavije, izvo- lil jo je tudi kinet macedonski. Čisto krnečki so okraji, ki Tvorijo moč naša st ranke na lirvatskem. Volilci bratov Pribičevičev so seljaki brez rodovitnih ravnic. ki izvabljajo zemlji plodove z enakim trudom kakor naš Krašovec. Premožnejši kirietski okraji na Hrvat- sketn so radicevski, siromaSnej^i za- upajo doinokraiom. Ako prides v demokratski klub v Beograd, najdes mod poslanci veliko .število kmetov v narodni noši, ki skup- no z doktorji in profesorji delajo za Ijudstvo. Kmetje nosijo z vseh strani informacije skupaj, kai želi narod, doktorji pa izpeliujejo. Zato pa demo- kratr>!ca stranka v Srbiji pridobiva, ker jo vodila ves boj proti izvoznicam, ona je razbiln i.^vozni monopol, ki ga je radikalska stranka hotela dati tkzv. »Središnji zadrugi«. Ona je v interesu knnta likvidirala izvozne carine. V naši ožji domovini ima laž ro- dovitno polje. Naiprei so klerikale;, za njimi pa vsi oni, ki kmetu danos po- mwijo kamenje fra-i mesto/:rnha stvnr- ne pümoci, zagnali glas, da so demo- krati nekakSna »prakmečka stranka«. Zlasii ko j.e JDS pred voütvami v konstituaniio, da bije klerikaüzem in osigura čim veČ slovenskih glasov.za ustavo, prostovoljno pustila /.naten del terena na deželi takozvani »Samostoini kmetijski stranki«, so vsi nasprotniki raznesli mnenie, da imnta »monopol na knieta« SLS in SKS. Razvoj v Srbiji pa kaže, da je srbski krr?et uvi- del, da ga Demokratska stranka bolje brani kakor nova stanovska »zsmljo- radniLkr.« stranka. Zato je misel na veliko prekocjržavno kmečko stranko danes v.a mrtva. S tem pa je padla prava podlaga za agrarsko stranko v Sloveniji. Cepljenje protiklerikalnih elemen- tov, ki so ga nekateri pripisovaii iz laktiCnih ozirov, je princsio trenuten uspeh, kasneje pa se je izkazaio kot klcrikalizmu dobrodo^lo oslabljenje glavnega tiasprotnika. Klerikalir.em ima -»ki je uehote zasel v to literaruo strujo. j S sreem ni bil nikdur njen pristuš. Sča- soma .-st \'c üporckel s prijatclji in /apu- :-Hl njiliov krog- Sei je med t-ocijalistc. Valovi socijalisticncga gibauja so se širili iz Fraucoskega po vscj Mvropi. Krog ietu 1840 so se pojavili prvi soci- ialisti na Riiskcm, seveda v tajiiih dru- sivili. Nov pojav je silno vznciuiril ta- kratno rusko birokraeijo. revolticije v Ietu 1848 pa so ji zudale smrten strah. Naravnost brutalno je liastopala cenzti- ¦ra. Za malenkosten vzrok je ustavljala liste, ijudi pa preganjala in zapirala. (üo- goljeve »Mrtve du.se« n. pr. ntso smde iziti, češ da že naslov nasprotuje teinelj- ni dogmi o nesmrtnosti duse!). Stcvilen krog zapadujakov je bil kmalu raazkrop- Ijen na vse strani. Bjelinski ;ic usci sreC- | uo jcci, ker je pre] urori, Hcrccn pa je | pobegnil preko mei in seznanil zapad r Rusijo- V mladi litcraturi. ki je kljun vsem zaprekam razvila tako krepkö in '. bogato življenjc, je nastopiia popoltia • stagnaeija. Sedeni let je ležala ta duSe- ; ca atniosfera nad Rusijo. Se le krhnska vojna 1855 k porusila sanje carja Niko- laja o svetovni prem-oßi Rusijc in njegov rcakuiioiuirni sistcin. Na razvalinah pa je vzkliio liovo, bohotno življenje. Tudi Dostojevskega je nemilo zgra- I bila birokratska pest. Zahajal je z bra- I torn v tajni krožek, ki se je zbiral krotf j Pctrascvskega. Bil jc umerjen socijalist, | dočini so nokateri zavrjcli ves družabni | ret1. Našel se je pa i/.dajalec in policija ! jc z&rnbila vseli 23 »(Pctrascvcev«. Ob- i sodba je bila btraSna. Mihajla in še enajst ; dniffih so oprostili, ostale pa so obsodili \ na suirt- Dostojevskemu niso mogli do- ' kazati kai po'sebiioga. V obsodbi je bilo reeeno, da se je tideležcval revolucijo- iKirnlli sestankov, da je čital omenjeno pismo Bjclinskcga i" pomagal nstanav- ljäti lastno tiskarno. (Ustanavljanje ti- •skarn je inorala dovoliti vlada.) Sele na rnorišeu — bilo ic to na iavnem irgu sre- di decembra 1849, ko je termometer ka- zai 22" R pod nie —- so zvedeli za smrl- no obsodbo. Lden je zblaznel, Dostqjev- skemu ni ninogo manjkalo. Vojaki so že nabili puške, prvo povelje je bilo že tla- no, ko pride vest, da jih je car poinilo- stll v sibirsko prognanstvo. Nalnžili so jih na vozove in jih sredi najhujšc zinic odvlekli v Sibirijo. Dostolcvskega so v vsaki vasi izvežbanega vodjo, kmetje i pa za podrobno politiČno delo in borbo ! niso v staiiU biti kos tßmu vodji, brez ; inteligentnega vodstva. Nezaupanje zo- j per inteligenco celo na deželi, kakor ga širi agrarna demagogija, zlasti tudi proti ucitxiljstvu, je kakor da si ga je klerikalec riaroči!. Napredui kmet, ki izpocljeda ugled pametni inteligenci, žaga na veji, na kateri sedi sam. V kmečkih selih so dve ali celo tri fronte proti klerikalizmu nemogoče. Možna je le ena, kier r>o skupaj vsi j in s'cer kmet, obrtnik, učiteij in kar | ie zunaj inteligence. Iz mest mora | prihajati zaslornba in probuda, organi- ; zacija kulturna in gospodarska. Nismo | dovolj močni, da bi smeli koga izzivati. ! Brez inteligence ne gre, kajti od fraze: »Kmet kmeta« ne bo nihče nasičen, ampak prišlo bo razočaranje t. ;. kle- i rikalizem. | JDS. ni nikdar izpnstila iz oči | kmeČkih interesov. Seveda agrarnih j fraz ni sprejcla v svojo agitacijo. Pač j pa slvarno delo za kmečki stan, delo j za njegovo Splošno in strokovno iz- obrazbo in za gospodarsko organizacijo. Odkar so se demokrati iz taktičnih razlogov nckoliko umaknili z dežele, ni nikjer videli pravega napreclka na- predne misli in organizacije na deželi. j Kdo zdaj snuje izobraževalne organiza- ! cije? Kdo nove zadruge? Kdo predava I in uči ? I Tako naprej iti ne more, če no- čemo, da klerikalizem po malern zopet j ne poplavi dežele. Brez vsakršnih so- | vražnih r.amen.ov, edino s pozitivnim delom se hoče Demokratska stranka zopet udejstvovati na deželi. I Na albanski ineji so naše eele vsieu i vcenili iKipadov albankiii tolp preslj v i oren/.ivi). da zasedejo pozicijc, ki botto ! firjeinogoeale nove .albanske vpaoc. I Nase eete vodi general Krsta SmiljaniC. i Uputi je, da Pašie v Purizu dosež^ ku- | lekuiro tuej. | Bec.cšk» sporaziiiu ic wlika anlanra ! 'jdobrila. i Nemčija se pokorava. Neiuški po- : s'anik v Parizu ie izročil ooslaniški kon- ; icrenci noto nem&ke vleide. kl istr«*»-*»«- oOaranje neniskega naroda nad skle- puiii vrhoviiei,ra s*/etu gledc Oonije Lle- zije, proglasa sklep za krivico in krsitev \ vcrsajske pogodbc, iziavlja pa, da ,^a '; v/amc lia Ziuuije. ¦ : Na Slovaskein In v PodfcarpatsKi Rusiii je eeškoslovaška vlada proglasila preki sod proti vsem osebani, ki so poa- s ržene vojaškcmu sodstvu. !Sa češkoslcvaškl me]i so aretiralJ Ivariiotieuega vodjo, prinea Ludvika Winuisehjjraetza in «a prepeljali v Pra- «o. ' Korektara albanske raeje se glasoni vesti I/. Loudona izvrsi v prilog uaSe države tako, da dobimo 400 kvadratniii niilj \ novci L-oloeenih mejah naprani Ai- baniji. Ki>nfore;;ca v Portoreso se prienc ilunes 29. rih. uadkomJsarjn fin. slrrvže ' poslali v Omsk med najhi.. Kako se mu je upiraio ži. i.- rovi zavrženi uruž:>., s, j. stavljati. Kdino duševuu je bilo eitanje evangel:ev u... u- diiia kiij;ga ki jo jc sn c: i,; . Zatopil sc je v evaugelje. spoziicu ¦ adeže na svojem /načtiju in sVitü '"'•• rc- mednro za bodoče ž-vIk- jc bilo usojen.h p ¦' vih. Aleksai.'u-i ;: kmeta, ga ic Uvrstili •,.. „.. . i:... polk. 2e liasie.n'c ieto . z \seini d:žavljanskir kar je vstopil v n'(i!-f;. Jia opetovane pr< povratek v de- bil iniado ' Taki;. zivljcnji! sander !; spisov. . mere • liens; no I . b;:i:j( Tudi be- due .*0. oktobra 1921 ob \4. nri na iuestiiem pokopališeii \' Pobrežjn pri Maribuni. Sodehijc |)evsko društvo »Obinejni zvon«. Vabijo se tovariši in !>njatelji pokojnika. da se te slovesnosti iideležijo. — Ort bor za vpostavitev iia- :. nadueitelja," stara 21 let. na susici. »(iiasbciia Matiea« v Mariboru pri— i'-di 12. :h)\\ v (iptzovi dvorani vokaln* koiieert z nioskim in nicšaniin zboi'om. Uudsko vseueilišče v Celiu je s po- srcdovanjeMi g. Korena v zvez! s trbo- vcliskim delavskiiu izobrazevalnini dni- štvom »Svobodo« prirediio v Trbovljah 15. oki. tl. predavaiije o pegavici. Pre- daval je g. primarij dr. Stcinfelser. Kino- 'Ivorana jc bila natlaeeno polna, bilo je io'OR 350 poslušaleev. Akad. klnbii »Ja- nušič«, ki jc pri zaKrehskem »Zdrav- slvenein odsjeku« iM>sreüoval, da naivi |e ta posodil film o pegavici. izreka se tem potom največia zalivalu. S filinoni »pegasti legar« se je iz-vr- silo v kimi Oaberje 7 predavanj in ! v Trb'jvljah. Prostovoljnili doneskov so du!e Sole: niestna deška 110 K, dekliška 13.3.20 K, dkoliska 96.40 K, šolske sestre IIS K, obe meseans'ki soli in javno prc- ¦iuvanje 372 K. trgovska 196.20 K. ruüar- :i\it)ptikon. — Ljudsko vscueilisee. Teknia kozaške konjenlce v Celju. V nedeljo 30. tm. ob 14. mi (2. nri pop.) ptiredi konjenica kubauskili kozakov na igrišen Atletikov pri Skalni klcti interc- siintuo zgodovinsko boj no i.^ro na k(»- njili. Kozaki boUo proizvajali 20 took nnjvratolomucjsili vojuSkili produkeij :va ixueenih navadnih domaeili konjili- V Ljubljani, Mari born in dru^od so že na- rtopili z najveejim uspchom ob ogromni lidcležbi občinstva. Da se oinoRoci pra- Hiaiftni"nmwwwiiii Piminc. nai si ob^fn- stvo vstopnicc /e vnaprej preskrbi. Do- he ye v predprodajji v trafiki gospe Ko- vač v AlekJuartwwlwMwNwatt äe v ue- deijo dopoldnc. Na to opozarjamo vsletf iei;a kcr se je dogodilo v Ljubljani in v Mariboru, da se pri blagajni igrisCa vstopnice niso mogle zadosti liitro izda- jati in so nr.iogi vsled tega y>"""W včl točk zaniuiivega sporcda. Osebna vest. Vladni koncipist dr. Vladimir Folm je preiuesC-en iz Celia v K^idovljieo. T(r-.€!3s)vaaie. Pisaruiški oficiiaut Ja- Kresnik v Celju je imenovan kancli- C<>di?a historija je z vrtom za hote- on, ka*eri vrt je last inestne ob- • š: nemški obč. odbor jc v svoji c: 'nnccm okt. 1918. po kateri - - ilratn par cJni ill noei z akti ; vrt za 25 I el v naiem dru- rhes Haus« za letnih 150 K. ¦ m dalo del vrtn v najenr ,-herju za mescenih 150 ¦'.'tsches Haus«-pa je raz- iio z bra torn je ustanovit is), ki je izvrstno uspc- tfi'l odloeiti za nobeii« sta vladali javno mnc- ...l.' e, liberalee, ne za sla ij, i.onscrvativee. Smcr njego- ve> ¦ ,,*»- vcsno otvorjena. SkrJatica se v Zagrebu zadnje '.lni iclo širi. Pouk v solan je do -• nov, u- stavljcn. Obsodba v procesu proti moriicu min. JDraškoviča in sokrivccru je bila razglašena v sredo 26. tm. Morilec Alt- iayic je bil obsojen na smrt, sokrivci Co. lakovie, LopatidiC in Petrovič vsak na 1^ let ležke ječe, Ivanovič na dvdetnn lečo. Marinkovič je bil oproščen. »Uradnl list« št. 127 z dne 22. tin. objavlja pravilnik o izdajanjii in vidirn- nju potnili listin. Zob za zobt Na montanistični viso- ki soli v Leobnu je bilo vpisanih veUKo jugoslov. sluSateljev. Seclaj so vse Iz- kljuCili. Oonjo so uprizorili nemški burSi iz Jugoslavije. Deputacija izključenih je bila pri ininistrstvu v BeogTadu tč> je zahtevala zaprtje vseh neniških srodnjiu sol v Jngoslaviji za tako dolgo, dokL-r ne büdo v Leobau nasi slušatclji sprejeii uazaj. Poljska in Rumunija storita isio z oziroin na to, da so bili tudi državlj^m obeli teh držav izključeni v Leobmi. Klin s klinotn! Požar v papiriilci. V neJeljo zveccr je v papirnici v uoričanah pri Medvo- dah izbnihnil požar, ki je uničil skladi- šče s 26000 k« žvepla ter mizarsko, kljrj- čavničarsko in kovaSko delavnico. Sko- da znašti nad en mllijon kron, üi'0/en zločln pri Gornji Slubici. Brata Marko in Valentin Hanžek v Qor- nji Stublci sta žl* delj časa živela v pr^- ijiru s sosedom Francetom Vulanom za- J'adi nekega zadružnega zemlji^ča. Dne 15. oktobra sta brata Hanžck sklcnila, da ' obračnnata z Vulanoin. Našla sta ga prcd vrati njegovc liiše ter ffa s sskiro obdelovala, tako da je Vulait, na kose sesekan, obležal pred hišo. - Ko so Viila- novi sorodniki.prihiteli iz hiše, sta podi- : vjana bra(a s sekiro pobila tiidi Vulano- \ vo žeiio in sina Štefana. Mrivo ž-eno sra-1 j potem zavlekla v bližnji jarek. Orožniki, i ki so kmaln prihiteli na lice nicsta, so \ podivjana brala razorožili in i/.rocili <;o-, dišču. Veiik požar na beoj;ra.iskeni kolo- dvoru. Kakor se v/. Beognida poroča, fc v pondeljck zvečer izbrulmil v Beo.^ra- tiu nov požar. Okoln JO. zvcčcr sc ie v smeri proli Savi opazila intenzivna svc«- loba. Kinalu /u tern so Iiitele po »lican orožiiiške patrulje na konjili v srncri proti žclez. postaji. Alarrnirano je bilo gasilno drnštvo in istodobno tudi voja- štvo. Oorelo je centralno skladišče že-- lezniške postajc. Požar se k hitro ra/- širil tndi na barako za dvorni vlak, vcn- dar se je posrečilo pravočasno rešiti vlak in vse vagone. Kmalu na to je bira v plamcnu tudi knrilnica. Vse ždezniSko osobjc jc liiteli), da odstrani maiožino Pa- ketov, sodov z bencinom in druge prea- mete, ki so se uahajaJi v skladiSčih. Tu>i občinstvo k pridno sodelovalo pri rcšil- ni akciji. Od časa do časa se je sli^aia močiia detonacija; cksplodiraii so sooi z bencinom. Prebivalci sosednjih his so ?iosili svoje stvari na nlico. Okolu polno- iii se je zrnšila streha kurilnice in z rio- vo močjo .se jc dvij?al pUuiien visoko v zrak. V bliznjcm trcmotkii h bilo v Pia- nienu tudi skladisčc za brzovozno bk-ijr in bližnje kolibc. V «.asiino akcijo ic po- jvumtio Poseglo vojaÄlvo, gojenci \-oJiie akademije in kraljcvc garde ter vsa zundannerija. Požar je trajal Šc vtoreiv zjutraj, vendar je upati, da jo lokaliziran r.a omenjcnc objekie. Socijalna poSitika. DK2AVM CESTAU IN DRAGSN.1A. Lei;i in leta. že pod Avstro-Ogr.sko su naiu jo obelalo definitivno nastavlje- nju v čin drž. shi^, ami>ak bilo je le pcr- mjIv \' tiči. In kakor razvidimo sed-ij, bill siKo lc tlacani, kakor n. pr. v času desc- tine iirtlakc. Nadejali smo se ol> prevra- tn, da se da se nam naše ginoino stanjc vsiii v toliko izboljša, da bo podobno ClovLskciriu življenju. Ker naSe place Se dcivno več ne odgovarjaio vcdno nara- šCajoči draginji, zato prosimo Kg. na mc- rodajnih mestih, da sc zavzamejo za nas, a v istini, kajti vedno'zagotavljanje da sc naša stvar iiffodno reži, nam nlc ne kon'sti, Kor fcii'a ik- nioremo v nsta ncsli. Sila je skraina, kakor lahko samt lazvidito. Tudi gg. uradiiiki se gihljojo racii njihovih plač. Sedaj pa prosini, po- i'U'ite place njili in pa naše. Uradnik inia najmarij 3 do 4 tisoč krön (kar sevccla tudi pošteno zasluži!). Mi pa, recimo ce- sUtr, oženjen, s 3 otroci nad 16 let, kaj dobi za njo? Nie. Ce inia n. pr. 2 otroka v ukii. enega pa doma, da poniaga ma- tcri delati, in dobi nekaj eez 1100 K nic- seeno, knko naj s tem preživi sebe, ženo, dva učenca in enega. ki pomaüa doma. Kaj mislite gospodje? To je vnc- bovpijocä kiivica. Potem, recirno, ö,t inia cesiar žeuo in dva rnnjhna otroka, dobi za sebe dnevnico po 28 kron. za drnžiiiske Clane pa po 8 kron za vsace- Ra. Kako naj ta preživlja. svojo dnizino, posebno če še kateri otrok v solo gre. iur so šolsko i)otrebšC'ine tako grozov^- lo drage. da že stanejo za drugi razreci Ijndskc Solo ob vstopn Cez 100 kronr* In poteni še vsak mesec zvezki posebej! Na^e place so pa n.iravnost beraske. Poülejmo n. pr. oiieirjL- in podoficirje, kako e.lekraiitno lahko ti živijo. Nimani nainena zabavljati eez eden ali driigi stau. eez etio ali driuvo naredho, (oda •'.akaj ta velikanska razlika, da i-ni živc kakor sc za človea spodobi in še boljse, t'l"iii{i pa, i-aviio tako državi potreben. nillla "'ti^a najpotrebuejši živež? Poleg te.iia pa iniajo ojü se razne dnige ugod- nosti, kateriJi cln^i drž, usliizbenei nlso deležni. Mi nimanio niti tretjinc place v piiineri z oninii, pa imanio tudi tni vsaK svoj zelodee. Ali pa morda mi.sli kedo, ua iniaino reviiejši sloji po dva sknpaj eden zelodeeV In če gre revnejsi elovek- v trgoviiio kupovat si živcž, tudi ne rc- Ce nikdo: no. ti si pa bolj ubog, dobis pri zn ru)!oviCno ceno. Zato tudi nü potre- bnjenio takisiie place, da bodo ödüovar- jale danaSnjiin ceiiain. Ne recern, da mo- i a jo place biti takšne kot place oficirjv-v ali uradnikov; vemo, da morajo le-ti svojemu stanu primerno živeti, toda ži- veti pa yendar-le ini Indi nioramo in Iio- cenio. saj nas vendar nc bo zemlja živlli po/rla. Kakor sliSimo, iniajo ofieirji Se sranarino posebej in zelo visoko. Kako ie pa to pri nas. ko dobi drž. ceslar sta- narine celih 100 kron leino?! Ali ni iueri 1o grozna kiivica? Niti za ščetinasto 7a- val ne bi dobil nobeden od gg. prostora za 100 kron na leto, kaj 5c le za drž. n- j-lužbcuca. Zravcn vsega teft'a §c pa ni- suio niti bolniftko zavarovani. Ce zboli kateri, poteni pa Bo«: pomaßaj, pjaeaj /dravnika (čeravno imanio okrajnej^n zdravnika, kateri je gotovo od države plačan!). Kako to? Kjc so pa patent zdravila? Zakaj bi se tiidi nas drv- ce- >larjev ne dalo bolniško zavarovali? Ce je bolclien cestar, se mil cnostavno .rc- ec: bo&le pa prenieščeni na drugo pro- ?.o, katera ni tako te^ka. Zakaj vse tov Želimo odisovora od ffradbene dlrcko- je. Od nas se zahteva iudi stroiii policlj- ski red, ali kako ga vrsiti, ko moramo p:i zmiraj garati in delatf, da ne utegin:- liio niti koga o;v«vnpH na tozadevne predpl.se? Oestar-trip'.n. Obrtni vestnik. Važiio zn vsa obrtna dru^tva «» za- dnisp. »Slov. obrtuü društvo v Maribo- ni» je prejclo od zveze obrtnili zadnig na Kranjskem v l.iubljani povabilo na velevažno zborovanjo. katero se vrSi v lr.estni posvetovalnici v Ljubljani dnc ff. rmvembra 192\ s sledeöim dnevniin rc- il.mi: 1. Več xaniniivili točlc o splošnem obrtniškem poJožaju. 2. Usl.inovJtPV /vezc "brtnih drnžtev za Slovenijo. ?>. SlučajHosti. 2e sum dnevni red nam o- l)rtnikom jamči, da je za obrtniSki staei to zhoiuviiiije velikega poniena in da Je res že zadiiji čas, da se ohrtništvo orga- 'ni/Jra in tako \- celi Sloveniji nastonl, 'kar pa jc tii-di le takrat mogoCe, če vse obrlniStvo pokaže, da je cdinstveno. Za- v^dajino se svoje moči in pokažiino, da sino močni in dobro organizirani. Dolž- :iost je vscli obFtnih drustev in zadrng, du zanesljivo in zagotovo odposijejo svoje zastopnike v naivečjeni števini da to vjlevažno obrtno zborovanje due 6. novembra v Ljubljano O 4» t. i ^ I Dramlje. Tukaj so je vršii dnc 22. okt živinski sejm, na kateri je priSlo tei'O stevilo kupeev od blizu in d^le^, a žal niso imeli skoraj kaj kupovati. Ža ostno je dejstvo, da zlasti domačmi ne znajo ceniti dornačeffa kraja ter so oisrali s svojo živmo doma, dasi jo sicer radi gonijo na sejme, l pa to-te: DsuSiveruki -— pravi gasilci — neozi- raje se na strankarstvo — ostanemo trilm, zvesti, požrtvovalni in dobri stvari vedno v konst, dokler smo pod okn jjern tako delaMiih oožrtvOvaloth in nesfbičmh ¦ oJ!te!|i.jv Skupno pa txo si mo sv Fior|ana, na) zapros pn sv. Duha milosii, da razsveti — ubo^e na duhu Trošarina na vino. l;i» piaviiniku o trošuruii \z l'-ra 192U je OiTuščeno troSarine vse vm.> in ves vt;.i:,k! mo5t lastnega priueiky, ki ga vinograduik (producent) porabi zase in za svoje gospodurstvo Ta svobo^čina je ne samo sl<-;koprei v po!n veljuvi niarveč se ie s Prav.lniKom iz leta 1920 neb'Stveno razSmla tud' na vinogradnike, ki se pečajo /. ,r*Jai.^lci, marveč 'prejem nki Vti'.o tpetek) ob 9. uri zvečer v niali dvorani Ncu/ou- nega doma. Prosimo ,vse cel.iske pevce, da se vaje točno udelcže, — Pri tej pi'I- ilki opozarjamo v-se pevce: j:i sV žoic vstopiti v CPD, pa sc do scdaj niso bifi |)ri vajali, da sc čimprej vjvšcjo, kcr sr bo vpisavanje kmahi zakl'Kcib in poee- lo z rcdnimi vajanii za letosn.M zimsko konccrtno clobo. Slovonskl šporlni klub Cclje nazna- nia, da bode tekom prihodnjih dni potom nabiralnih pol pobira I prispcvke za zboli- šanje svojih gmotnili razmer- Ker šc \\\- niatno urejeuega športnega prostora in »rani jc vslcd slabih niaterijulnili razmcr vsako iiadaljnjc dclo oncmogoecno, ape- liramo na javnost, da vsak po svoji run- /nosti podpira društvo, ki s svojim cTo- lovaujem stremi za ten), da vzgoji /drn- vo in čvrsto rnladino. ki bodi temclj \\-\- še mlade državc. - SSK Celjc. Liclt.ticl.ja Sistia v niestnem parkn re vrsi 30. novembra 192! ob 9. uri. In- tcresciUjc se'vabijo na scsianek pri vre- meuski hisici v parkn. ..... Oleps'evalno drustvo v Ceijii. 1133 Ljudsko vscučiiišče v Celjii. Prjte- ccni pondeljck jc predaval g. nrediiTk Spiudler h> zgodovini in razvoju novi- narstva«. Tema .ie za nas Slovcnce, pa menda tudi sploh Jugoslovene povscm iiov. Prcdavatclj je opisal razvoj tiovl- narstva pri vseh narndih sveta. Zlasti podrobno se je bavil % jugoslovenskim časopisjein, incd tern tudi z holgarsklm- Med srednjeevropskim casopisjem pa jc pozabil -— gotovo po nakljiieju —¦ oinc- niti se ccsko, madžarsko in avstrijsko- uemško časopisje. — Skoda. du ie to le- !)o in zanimivo predavanje poselilo mani ljudi kot jc to običajno. Sevcda ic m pripisovati slabemu vrv-memi, vslml ka- terega masa zelo oddaljcuega dclavstva iii moicla priti k prcdavaiijn. 7a\], da med nicscaiistvoiii iii dovoijnctfa zaninianja za znanstvena prcdavanja, kakor ista io '/. a siuž iio. K vprašaiijii novega mostir čez Sa- vlnjo sun) prcjeli sledečc: Res je, da T»i bil lnestni park oškodovau v slnčajii. ua hi sla cesta skozi. Park že itak ni široK. Tudi bi obiskovalccm parka prali, ki M :-Ca dvigali drveči avtomobili, jiotovo nc uyajai. Z brcškc strain se zvozi tudi liinoKo zidncga kauicnja za ccstc m innogo drv ter slicncga. Drugic je pa tB- di svet prenizek. Po nioicin in vcč drii- g\\\ niucnju bi naj bil novi most tain, kjer je sedajni lescni (kapucinski). Napravll l)i se naj tik staroga na spodnjo strati sporcdno ali pa nekoliko pošcvuo, iaku da bi na Breg ne prišel tik pred kapu- cinske stopnicc, ampak nekoliko ni/.jc. ProsiovoliiiQ sasilno drustvo v , | kar je v njem ostalo dobrega. Nc poinisli I pa, da zadenc veeji del krivdc njo samo. | Saj v eloveku ne lc/.i pravznik liei-ošte- nosti in gorja, nesre-ea ji.- i>ri)duki drn- i?abii<' }iina\ š^itH'. (jaberju Martinov vecer s priljubljetm uodbo in pk'soui, bogatiui sreeolovom, dražbo goske itd. itd. Za topla in nirz.a jedila kakor tudi najboljša nainizna vina je prcskrbljeno. Vstopnlna 2 I). Začetek ob 4. uri pop. Kcr je čisti dobičck nainc- njeu izključno za nabavo gasikiili po- trcbščin, pivdvscm gasilskc cevi, sc prc- plučila hvaležno spre.icrnajo. Odbor. (k) Sestanek trgovsklh uastavljeuccv v Celju se vrsi v petck 28. tin. ob 7 5^ tin zvečer v restavracijskih prostorili go- slilnc pri »Ki'oni«. Ker sc imaino "pogo- voritt o zclo važnih stanovskili zndevah, jc dolžnost vsakega trgovskega -nastav- iienca brcz razlike uarodnosti, starosfi in spola, da sc sc-stanka gtrtovo udclczi. KINO GABEKJE. V soboio 2% «c- (Jeljo 30., noiidcijek 31. okt. I. del o«ro- mtJe knniijial«ü dramc »Pajlii, deinani UiiddJio«. 11 del se predstavlja v torek !. iiov., sredo 2. in ectrtek 3. nov.; IH. '}m{ dne -1.. S. in 6. nov. CeUsUa kultiwna ilrušlva in predavaieUi na cei.isUeui ljuUskcni vseuuHi^u, l>[>Z0r! Priiioduji poudcljek, due 31. oklobra sc vrSi ob K9. uri zvečcr (takoj po Kon- caiictn predavanju) v risaluici deške tneš&iusko $o1e zborovanje s sledcčini sr#oredom: I. Vojitev odlwra Ljndskeg:i vseui-iliscu v Ce!iu. 2. Predložitcv raöii- nov o vseli doscdanjili zdravstvenlh predavanjili. 3. Pogovor o nabav't skiop- tika. 4. SluČHjiiosti. Vsa celjska kuUunui chiislva naj poSljcjo k tenui sestanku \ saj pi) 2 ddegala, izmed katcrili se bo ede-u voiil v odbor Ljudskega vseučilt- sča; v in odbor bodo tudi navzoci" prc- duvateiji volili izmed sebe 5 članov. Nli trcbu nnsliti, da bi se zborovalec obi\-- mcnilo s kakiin delom, kcr so predava- telji za to sczoiio */c vsi prijuvljeni: tudi sc ne bo od nikogar zahlevalo kak.sinii vicnarnih zrtcv. (ire pri tern zborovanju edino za to, da se postavi krasno vspc- s'njoce Ljudsko vseučilisče na trdno piullago in se določijo Sc polrebne smcr- nicc /a boiioenost tega vclcva/nega kullürnega delovanja. l3rosi se se ert- kr.'it, da sledcčc organizacije odposljc.io svoje dL'icv'.'atc (u;':jina;ij no d\-:i) !; '/hn- !;o\'. Ji,.,.-..........v.,.........:......... k;i, .fugoslov. soc. detn. stranka. Na rod- no socijaina stranka, Planinsko drustvo, Sokol. Učiieljsko druslvo za celjski o- kiaj in Ziuci'iiosl. Prcdavatciji pa uni blagovoiijo prili vsi t- j. oni. ki so In i)i\:Ja\ali kakor tudi tisti^ katerih prcda- vauja se pridejo v tej sezoni na vrsto. Hinil l.'K-k. ič. pn-d^v.liiik I .jud^kega \'seučilišca \; Cclju. /........______ \V. SL.If: OBČINSKKOA ODBOR A Ci:USKl:0A v edriek, due 27. oktobra 1021. Sjja traia ocl 6. uro zvceer do l/i\. nro p(j)ioOi. Nar. soc. odbornik Fr. Koštoniaj je oiiiužil svoje ineslo. Na njegovo niesto .ie slopil Iv. Pilko, s-prevodnik drž. žc!. Z:ij)isn;k zadnjc seje se odobri. Poročilo gospodarskcKa odscka. Pdfočcvalcc g. Žabkar: I. Popravila in pluskarska dcla zn ograje pri o.snovni in nieSčanki Soli sc i: Zlačiii in kazen« pa ni Ic brezob- /ii'ni >.j'acciise« naturalistov, teinveč Je oeetovsko svarilo izkušencga in plcuic- nitega eloveka prcd usodniini posledicn- • ni taksne dnr/.abnc strukture. No, daues sc nam vidi delo kot nekaka vizija vs ¦. ::;n, kar se v Rttsiji odigrava. Dostojcvski sc je vnovič porocil. T/ tega zakona je bilo čctvcro otrok, a ic dva s(a ostala pri zivljciiiu. Pred sitnhni tipniki se jc uniaknil v tujiiio in si slnži* s pisanjoni vsakdanji knili. Rcsničuo roc»- binsko ognjisčc si je šcle usivaril, kn jc dobil ugodno sluzbo urednika pri caso- iiisn >.Tir;iždanjin«. V tijeni so izliaja!a nova dela njegova, |)icdvscin «Dnevnlic pisaielja« in »Bralje Karamazovi«. V ;¦! /nevnikii i'iisatclja« je obravnaval naj- iazliciicj-sa sodobna vpražanja in žel eu- dovit uspcli. »Bratje Karainazovi«, nje- '.•'iv zadnji iiniotvor, so grandijozno de- 1". pisateljev konfiteor. Dostojcvski s:aui ga Je najbolj cenil. Zdi se li. kakor da slojis pred silno in veliko kaledralo, s slolinami niisličuili hodnikov. a V5.i vo- dijo v dušo, glol)oko in strasn.) duso Iju- di. ki iniajo vsak svojo pot.# Obtain dela /.'•idnil- dolt.' nii-r'Twrfij listvr.rianja i'ldi- 1. Mcsttia poslopju (rudarska 5\>ia, AieksatKtrova vojašnica, avgnientacijsko skliidiščc) so puste prcceiiiti in prodajo crarjti ozir. vojaški upravi. 0. Domači pogrebni vozovi se po- jiravijo, novi se nabavijo šcle, ko boao c nc prinierucjSe. 4. Urcde sc nekaterc zudevc m\]c- nia inestnih ldkalov (okol. Sola y start gmmaziji, Plavc — lesno skladiSČe, vrt pri Sp. Lanovzu, ribnik na lanovS-kem posestvu, vrt za grofijo itd.). 5. Na sernnju 28..tin. v !^t. Jnrjti oft j. z. sc naj kupita za mestno gospodar- slvi1. dva nova erna konja. ('). Zvisanjc najenuiine za prostote m.estnc elcktranie od tnoscčnili 300 tut !.?•% K se vzituie na znanje. 7. Stavbcni les iz mestnili «dzJov se bo prodal dražbenhn potoiu. S. Popravila v meščanskt šoli Gtle- parsku dcla) se izroče uajni/jemu po- nudsiikn TaSkcrju. 9. Pot-robua paprav Ua v Aleksan- drovi vojaSu.id sc raziiižojo, nujenruina za !. \S>22 sc zviSa za 1009... 10. Nabavijo sc zal.no in drž.ivur za stave za 6 mestnili Doslapij. M. Z okolisko občino se stcpi v do- ft'ovor, dn vsaka v svojein okoliSu i/vr- Snjeta izvoz fckalii. I-'. PctruMajdicu se Uovoii napclla- va vodovoda v vilo Fortuna. 13. Od falsfce elektiarne se zahteva povmitev .skode za drcvesa v mestnem gozda na Pecovniku, ki jili jc dala druZ- ba posL-kati ob prjliki merjenja za napc- Ijuvo elcktrike. 14. Olepšcvaliiem« društvu sc ta kiujavo cvetličnjakov dovolita 2 seZuja drv iz nustnih gozrtav. 15. I'oiok Susica je iztrebljen. Vcn- •Jar so v sirugi globokc jam-c, kjcr >:«- staja voda. Nabavi'se za zasutje jam ife- bvrlo kamenje od. okr. zastopa. 16. Mestnemu uradnistvu in vpokn- jv-ncem se za Ictos §e dovolijo drva i/. niestnlh gozdov ,po znizanih cenah. 17. V mestnem gozdu ss* naj posTn- vijo mejniki. Dr. Bo?.ič zeli, naj se gozdni odscir nosvcli \prasauju, kako spraviii sistem ¦mi : , , ¦¦"¦¦ ¦,"-1,Ti 55OspotUir*, 1« i K« i,\ l>cl ^li;/.!jc sc prcpns'i drz". k\\\\- nii/.iji za. igrišče. 10. I lisa na slreliSčii sc da preceniti in proda. - Istotako liisa na Okopih.S. JO. Cvctličnjaki v parku so v ue- ruincm staiiju. V letti 1922 se postavijo novi. Dcla sc razpiSejo. 21. l^azviie se debala o nastaviivi vttiiarja v mestnem vrtu kot nicsineRa iisiužbcnca. Zadcva se izroči perzonai- i;eimi odscku. 22. Z lasliiikoni .parnega kopallsCa i^iliccin sc sklene dogovor, da mes!f> i>oicg brczpiačnc oddajc vodc prevzn- ine tudi povmitev morcbilticga deficHa pod pogojeni, da ima stalcu vpogled v ki'.jige. 'I'o se sklcnc, kcr je obstoj par- :icga kopalisča nujna zdravstvena p»- treba. 23. Udc. Sriuiz na Kralja Petra ec- sli.ju prodala svojo trgovino Antoini I azarincu. Dovoli se mu, da \rstopi v uieuo pogodbo. Poročevalcc g. Prekoršek: 1. Za nabavo zemljevida in knjiy ''<* uvue otroke v niestni osnovni Soli sc oi, Besi, Poinladck itd.) zaostajajo neko- liko po kompoziciji, prcveva jili pa nc- kak inisticizein, ki mu je podla&a prvot- iii krsčanski etos. »Bratje Karamazovi* so epilog vscga iinictnišketca vstvarja- nja Dostojevskega, ki nut je bib l.iube- zen, predvsem ljubczen do liednoga na- lodn, osnovna ideja. Zaduja leta svojega zivljeuja jc bil Dostoievski uajviSja avtoviteta v Kusiji. ]/. cole države so prihajale chputacijc, da se inn poklonijo in izrcčejo svoje pri- zuanie. Ziasti so mu bile hvaležiic ruske žcne, saj je pisal s toliko gorkoto in u- smiljenjein o njihovem bc-dnem stanjn. Milijoni so vpiral-i vauj svoje oči, njego- vo rnnenjc je bilo merodajno. Po bianih, trpljenja polnih Ictihsc jc umetnikn vsc- lilii v sree tiha sreča zadovoljstva. Srca: i.ajvccjc slave ga jc zalolila n-izprosna smrt. Virgala se mu je Pli»^";"- arte^a> j\ januarja leta \^ te le-el k. ve ," . ,iU poeitku. Vsa Rusiia brez izjen.e Kj /aiovala za n.iini. , Kaj pmiKMii Dostojcvskn poKcbej ; !»:,iu Slovanom? On je priboril Slo- vanslvu najodlieuejse mesto v svetos'- iMin rmnanii. Spinrik'r Clril. dovoli z-iiprošenili'640 K. 2. Trcni revnim učenkam gospodi- njskt sole sc opusti oz. zniža solnina. Poročilo obrtnega in tržiiegn odseka. Poročevalec g. Gobec: 1. Qlccle proSenj Kregau in Kriek za trgovinc tin debelo tor Fanny Blechln- ger za posredovalnlco sc ugotovi. da ni lokalne potrcbe. 2. Za zobotelftiisko dclavnico Rih. KlobuC-arja se ugotovi lokalna potreba. 3. Mcsarskc stojuice na Dc^kovem trgu se dovole Ivanu Laporniku in Fr. Ropovs'.i, prodaja mleka Jnriju ^aucu v Vodnikovi ulici. •1. Olcde vloge mesarske zadrugc za zvišanje incsnih cen se z ozirom na one živine sklene odločen protest profl zvišauiii, akt sc pa izroci obc. sodiSCU 7.a pobijanje dragiuje. 5. Prošnja težkega invaüda Ivana Šaleja za dovoljenje iprodaje -sadja m uostanjev sc odloži do ugotovitve glcvle nje-govega sprejema v invalidski dom. Pododsek klav-nice. Poi-očevalec g. G«bec: I.. Ker so &e stojničarji pritužiii, da. tnorajo placevati '/a klanje svoje slabie zivine emikc pristojbinc kot mesarjl v mesnieah, ki koücjo težko ^ivino, se pri- stojbine slednjim zvi§ajo. 2. Zvišajo se place iistužbcnccm k'avnice in sicer strojniku od 2000 na .3000 K, kurjaCu od 1200 nrt 2000 K in lilapcu od 1000 na 1500 K. Poroeilo pravnega r/dseka. Poročevalcc g- dr. X!.. Kala». 1. ProSnJam: trg. Jos. Pcrca na JVla- riborski cesti, Simona Oabcrca v Kers- nikovi ulici, gdč. Ane Strehar, trgovke v Alek,sandrovi ulici, za sprcjem v tto- I'.iovinsko zvezo se ugodi. Rnaka prn- Snia citrarice Aue Kolar se odkloni, 2. Istotako se ugodi prošnjam za za- gotovitev sprejema v domovinsko zve- /n uciieljice Liijze Scliludermann in veto- va polkovnika Marije Ivane Rutuer, oa- klonijo se pa enake proSnje Emila Scha- ra in Mihacla Wcrndla. kcr niso dam zakoniti pogoji. 3. Prvoiui sc/iiaiu poro;nikov s;- vzruiie na zuaui*.-. '1. ProSnjc raznlli občin v Avstriji, n ii uasa občiiia prispeva za otroke, pn- stojnc v Cclje, ki so tani v oskrbi v raznih azilih, se odlože, da se prouči, an je potrebno, da so otroci tamkai in nc v sv^ji domači občini. Poročilo zdravstvenega odscka. Poroecvalcc g. Koreii. 1. Iz zdravstvcnih ozirov se naj l*vc- l»ovc avtomobilom liitra vpžn.ia skozt mesto Ccljc. 2. Medikamente za desinfekcije naj nabavi država potom kompenzacije Iz iuozemstva za uizke cene ter jilt da ofj- C-inaiii po laslni ceni na razpolago. 3. Mesto naj preskrbi soiio za zapi- runje iimobolnih, ki jili treba spraviti v zavod. -1. Zaporui Iokali celjskili jetnišntc n:»i sc pregledajo s strani mestnega itoi- ka v spremstvu posebne komisijo, 5. Prcvoz bolnikov s kolodvoro v javilO bolllico luij osl**i kolodvopu (prej Sparkasse der Sfadlgemeinde Cilii). Steasuje hramlnih vSog K 28,0$0«0$f&_ ss liVedanosä rezei^vnega zak_adL_ K 8,000 GOO. OSKRBDJE suojim uložnikom prodajo in na- kup useh urst urednosJnih papirjeu ild. Izur- šuje za nje tuJi Intajso in drugn denarna opra- uila najkulantne}e. IZPLAČ1LA u inozemsfun izredno ugodno in promptno. •1RANILKE vloge, ki se sprejemajo od usako- qar, užiuajo najpopolnejšo uarnosi in ngodno abrestouanje. ßostne položnice straiikani brez- ?!ciČ!!fj 'i J razpolago. Rentrrino plačuje zauod iz suojega. SPREJEMA tudi u ucrno shrambo od strank in sodiSč razne urednosine papirje, uložnc knji- žice i. I. (J. Daje u najem PREDALE v svojih safeblagajnah, tako, da obdrži ključ slranka 5nma. PosojšSs vs«*h wpsft pod najugodnejšimi pogoji. Brezplaaia isojasjaiSsa in slrokounjaski nasueti u useh denarnih prašanjih. ?.A OBRAMBNI ML'ZEJ JUdOSLO- VENSKE MATICE V LJUBLJANA Borba za našc mc.ic šc ni definitiv- ?¦«¦.. /Ljkliiičena. ccprav jo prva njeiia fafcn l'iHicana. Zbrati nioranu) vcs waterijaf, rJtt bo za slučaj pofrobe na ra/pola^o, m mcc't žc obdelan. Tekorn zatlnjih ilveli lot if :Y. knjiK' in kart pri nas šc ni, tcmvoc v-i_ moranio zavcdati tudi nevarnosti, da -t^ 'v'radivü, ki je šc dostopno, uolaKonui Dopolnoiiui porazjfubi. Radi tcga sc jc o-. -loval pri Jugoslovcnski Matici Obrain- toi tnuzej. ki liočc zbrati vse laslnc *n lasprotne iiradne, polnradne in drujco ^i.'blikacijc. ki se ticc.io nasih mcj, ali pa •-... \ zs'ezi ž njimi; nadaljo vso medvoj- :ui pn)pa.ü,and)io literaturo našili enii- j?rantov" in prijatcljcv, fotoffiafijc raznlli Dsircciitev in akeij. ki so v zvezl z nasi- nii niejaini; ravnotako tuüi slikc izza provrata. Kazume se samoposebi, da ho- uj inicti Obrambni muzej v Ljubljana tu- di starejšc Rradivo v svoji knjižnici in da v:. intcrcsira vsc jusoslovensko ozemljc. L'.Javno proučavanje pa je narnenjcnu i.rckmurju, Šta.iorski, Koroski in Prt- • orju. Obrambni muzcj prir.ravl.ia za lelos K»»roš'ko razstavo, ki naj poda obsczno ii. iiazünio sliko o vscm, kar sc tičj na- šc Koroskc, poscbno pa o ttojjodkili od jjicvraüi preko plcbiscitnega boja uo uanes. Koroška razstava bi bila Kotovo najtispešncjsi propagator za naše korw- ško vprašanjc iu zato jo lioceino osno- vati kot potujoci) z naincuoui, da bi sc z njo scznanili tudi b'ratjc Hrvati in Srbl. I>a pa Obrambni muzej uspc v »vo- jili uameral], jc potrcbna poinoč vscn rodoljnbov pri zbiraiijn «radiva. Zato sc obrača Obrambui miizej do vseh z vlju- dno prošnjo, da um odstopijo svoi toza- deven razpoložljiv inaterijal in da nani javijo oscbc, na katerc bi sc laliko z u- spchom obrnili. Vse dopisc jc nasloviti na: Obramb- ni muzcj JhkosIov. Matice v Liubljani (Pražakova ul. 3). ¦mmh Jm Qobo"! 3 sianovangske hiše v Mariboru, 10' od glavnega trga, obsto- jeto iz eneji,a uličnega ter dveh dvo- riščnih poslopij, s 17 stanovanji, vrtom z lepim stavbiščem, vsc v popolnoma dobrem stanju, se radi Kospodarjeve snirti in cdpotovanja ostalih, ceno pro- 1134 dajo. Maribor, Ruska cssta 35. }¦¦¦).<'• u\Cii in >?,Qii\?ti-:\':'-.'!X: 2ve?na tiskarna v CeSju, Lrt'rtnik: Vekoslav Spindler« Tiska: Zveyua tšskarra v Celjj». Veču koiičinu drvenoy buftovoy upljena kupujemo G^adivo» Zagreb Bog&vicevsi ul. šf. 3- j fine zimske vrsie v zaboiih po 50 kg. i prodaja: J KRUŠIČ špecsriiska trgovina ! Celje. 1135 1 v r.t;.rosti 17 lot i.šče mesta kct uben- oLTt v trgovini y. mc-s. blat^ovn- Anica Oo!ob, Št. Jurij ob juž. 2el." 1128 T Predsodstvo mestne občine celjske razpisuje službeno mesto ^Uk. V'*-&* ^-iumS Bi ÜiT» Jimj*. —.*. ... .x—-m [•aibolise hranilo za otroke in boliiike; vsebuje r.ajvec kosti — in mesotvornih snovi (protein) in je najlažje prebr*vljiv. V ovsenen: ri.^i se nahain: 10% hran. tvarin, 4% U)i:^cobe( v \\hi pa samo 61 2 'Vo liran. tvarin. Vs /.* tol.si'ob-?. Iz ovsenep,;; rixa se pripravljajo la/na okus. jeciila (iuhe, prikuhe, moč. jedi) in razposi'ja kuhülna navociüa na zalittvo 1?-: Pr^.1 me&M: mUih Cr!;i«, sto^buep inženirjo Službeni prejemki in razmerja po ciogovoru. Pro^nje do 10. 11. 1921 pri podrrsanem uradu. Mestnl magisti-at Cfcljr.kl 20.10.1921 Žnpan : Dr. Juro Hrašovec. 1131 lastncgH. izvnika ter r^ročila po men Popravila so iz>'iAnjejo to(xno •;¦ n« sz a."TJ. «3 i.» m i 1m o & xn. *¦¦ W. Oddaja se fi*j> ©•?©©©©<_ uje poilottjc in po «mill e.n.„ r-'Sfiisb fiodjefje, UfenctQAi iJan ¦d_____M_l______________fe______________l ZVEZNA TISKARNA CELJE, STROSSMAYERJEVA UL1 Izvräujc vsa v stroko spadajoča dela najhitrejc in po dnevnih cenah. Izdc- lujc vse tiskovine kakor: Casopisjc, tfgpvskc, šolskc in uradniške tiskovinc, knjige, cenike itd. do najumetnejšega barvnega tiska. :::::: Najboljc urcjcna KNjIQOVEZNICA izvrSujc hitro in solidno knjigovcškfl d-e_a_ -O_d na^PriPros^JSe do najfinejSe " ¦ ¦ ¦ ¦ i izpeljave r ¦ ¦ i ¦ n Il'.tiitii j i ili.' . ; Ml r r- l |ii.'\ -. ». ? . '..'• ved- 1 -'• ¦ \ t:i . ! ,\i !¦ re- < f ^ ' Celje ^ 5-3 t 1081 I stl" ¦ k s. i : . ¦ i .» »» Stran 6- »NOVA D 0 I) A« Stev. 120 POSOJILNICA V CELJU ¦ ¦¦¦¦¦¦¦BIIIKHI'JHIIIIRBIllHIIIIIBBIllHiaBllllHI......¦Illll......CRBI ¦¦¦¦¦¦¦¦¦ll«lllll|*I|KIIIIIIRIII||||||||)(lf Ustanovljena v iasini U 11 Dgl ü Ml fflflBUI Rexspirni fonrfi in wrednost let» 188O. p a I a Č i ilHIllJUlUI UU ill Sastr*ih hiš čez K 7,000.000. Eden najstarejsih slovenskih denarnih zaYodov. @©S© Sr^na^ I S Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem raöunu. Otvarja trgovske in obrtne kredite. Fsnancira industrij- I iOhDieDiOeDi ska podjetja. Obavflja vse denärne transakcije, daje vsakovrstne informacije brezpfaöno. üüshüü i viesiBBBBBaisaanRassEBKnBBeBiaBaBiiitnHBEEBReB Stanje hranilnih vlog čez K 45,000,000, t* Ä-rrr» wceiju ffLÄSTNI DOM^astaa-w.0!.) lexervni zaklart 128.000 K. Rentnino in Invalidski davek plača zadruga, ne da bi ga vlagateljem zaračunala. 463-81 Hraniine vloget 2,000.000 % Učenec zdrav in močan se sprejme takoj pod ugodnimi pogoji. Vprasat; pri tvrdki M. Rauch, Celje, Pre- šernova ulica 4. i113 2—5 Ceska manufabsurna TRG0VINA g (nasproti Narodnemu domu) y ppiporoša svojo zalogo" PG mizkih csnsh CENE ZMBRNE! iifslilH in Mm TRGOVINA Celje» ICralja Pelra c. ^ - «e prlporoča za * K mnogobrolnl obisk ^ V zalogi vae wove so- L Kolske potrebSčine! IPCSTREŽBA TOČNA! Dva čevljarska pomočnika se takoj sprejmeta. Hrana in stanovanje v hiši pri A. Orač, čevljarski mojster, 1118 Laško. 3-2 Prods se nov kompleten elehtpo motor pri L, Rogel, sodavičar, Celje, Kralja 1110 Petra c. 41. 4-4 Cipll lljfl'-pi* za lice je najboljSe sredstvo proti pegam madežem in izpuščajem na lieu. Izde- lek domač. Kupujte po vseh lekarnah, parfumeriiah in drogerijah. Mija koz- metični laboratorij in parfumerija, Ljub- \\?^ ljana, GradiSče 7. :;-2 Stavbeno in galan- ferifsKo K!eparstvo Ant. Joifa nntl. Franjo Qolzen Cel|e, «ralta Petra cesta 8 ne pripoioöo, ku izdolavo vsakovrstnlh utavbeuib in yalanterijsklh del. Krltja atroh, zvonlkov, popravlla Iniih, ua- ' prava atrolovodov ltd, Izvti'.tzv toöna. Oene zmoxne.Za tsvriena deia so JamöJ. is ![ Trgovina z galanterijskim, modnim in norimberškim {I blagom ter kranjskimi izdelki po najnižjih cenah 7BT Celju, na K:r>alja I>©ti?a oest»i. || 206 Zaloga cigaretnega papirja in stročnic. 50-39 J .... SUKNO ppistno čeiko za mo ike in volneiio za ženske obleke in rar no manufak- iuvo fcujjite padi di^ektitega imaorta po fcudowito nizkih c© nab samo v g veSetrgovini in razpošiljalnici R. Sternteeki, Celje. Orehou, hpušhov in češnjev ¦ ^l^ ^. v steblih kakor tudi žagan |C|Kkupi tovarna ^Penkalau I! Teles, št. 107. I delavnica d. z o. z. Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c. i Specijalna delavnica za popravila avtomobilov in a precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebSČin ^ 1575 kakor bencina, pneumatike, avto-olia itd. 52-42« ........Oa*i *»ji<& si .....•— manaf aRlurnc trgovino Celje - Gaberje št. 16, nasproti vojašnici presiolouaslednfta Älsksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na ctVobno in delrelo» Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago. vseh vrst, po najmzji ünevni ceni dobite pri novi tvrdki Franjo Faganel Baspaska ul. Z6 Celje Liubljana, ^laa-jbo^, Metkovičf ^** ^^ -^^p * fc . • ö ¦* - M« kl,ftR:ine kniižice, ?^o r0 P'*«oviie zvese »vwmt v©ßlt- pod nalugodnejälnil pogoji. CQ m druge «loge pod w»|ugotn"*J .......