Novice.
—   Osebne vesti. Naučno ministerstvo je zopet za pet let potrdilo g. Antona Koblarja v Ljubljani kot kon-servatorja centralne komisije. Pri finančnem ravnateljstvu v Ljubljani sta imenovana finačvi tajnik g. H. Niekerl pl. Eagenfeld finančnim svetnikom, višji davčni nadzornik g. Konschegg pa finančnim tajnikom.
—   Častno svetinjo za štiridesetletno zvesto službovanje so prejeli gg. grajščinski upravitelj Matija S a v s v Kranju in premogarja g Ivan P1 i s e k in Matija K1 a n š i č a r v Zagorju ob Savi.
—   V premogokopu v Lešah pri Prevaljah na Koroškem so premogarji dne 17. januvarija ustavili delo.
—   Društvo poštarjev za Kranjsko, Primorje in Dalmacijo ima 29. t   m   v Trstu svoj izredni občni zbor.
—   Shod živinorejcev novomeškega sodnega okraja bo dne 5. februvarja v Novem mestu. Posvetovali se bodo o premembi pravil za ustanovitev zavarovalnice za govejo živino.
—   Sodnikom v Ptuju imenovani pristav dr. Glas ne zna slovenski in je tudi slab uradnik. Če je vzlic temu bil povišan ter je preskočil mnogo izvrstnih starejših uradnikov se je to najbrž zgodilo radi tega ker je v Celju slovenske kmete naganjal z „Windischer Hund"
—   Gostinčarjevi porotniki. Celjski uradDi list ^Deutsche wacht" je priobčil te dni sezeamek porotnikov. Človek kar strmi, ko vidi, da je mej temi porotniki komaj 20°/0 Slovencev, pač pa vse polno celjskih neoiškutarjev, celo blazni Rakusch Pred te porotnike naj pride učitelj Go-stinčar. Kateri advokat je pa prisostvoval žrebanju porotnikov?
—   Državnozborska volitev na Goriškem utegne postati jako viharna. Društvo „Slogau je opustilo kandidaturo prof Berbuča in zopet kandidira grofa Alfreda Coroninija, toda volilci niso prav zadovoljni. Shod pri Rebka se ni določno   izrekel,   shod v Sežani   pa soglasno za  dr   Staniča.
—   Ljudsko gibanje v Ljubljani V letu 1899. je bilo v Ljubljani rojenih 1149 oseb, umrlo je pa 1074 oseb. Med mrvtveci je več tacih, katere so že bolne pripeljali v bolnico.
—   Nemškutarsko maščevanje. Nemško nacionalni listi poročajo, da je občinska posojilnica v Brežicah odvzela Slovencu dr. Srebretu vsa dela pravnega konzulenta in jih poverila nemskutarskemu notarju dr. Hermann  Wiesthalerju.
—   Železnico na Slatino je dovolilo železniško mini: eterstvo. Črta se bode odcepila od južne železnice pri Št. Jurju nad Celjem.
—   Vseučiliški prof. Frischauf v Gradcu, katerega je bil akademični senat suspendiral, kar je pa vlada ovrgla, je vložil proti rektorju graškega vseučilišča dr. Richterju tožbo radi žaljenja Časti.
—  Shod volilcev je bil minolo nedeljo v Šmihelu pri Nadanjem Selu. Poročal je državni in deželni poslanec dr. Ignacij Žitnik.
—   Državne podpore. 600 K je poljedelsko ministrstvo dovolilo kranjsko-primorskemu gozdarskemu društvu
—   Parniška vožnja na Ljubljani. Gosp. Kotnik na Vrhniki je prosil za koncesijo za vožnjo s parnikom po Ljubljani. Preskušnja vožnja se je vršila minolo soboto.
—   Brod čez Savo je dovolila dež. vlada posestniku Ferd. Smrekarju iz SI. Eibičev. Brod bo mej Ribiči in Kresnicami. Tarifa za osebo bo &., za živino po 4 v.
—   Premogarji v Zagorju in v Trbovljah so nameravali štrajkati, toda trbovljska premogarska družba je to preprečila s tem, da je deloma ugodila željam premogarjev.
—   Zaloga soli se 1. marca ustanovi v Ljubljani in v Celju. Prodajali bodo v teh zalogah belo istrsko sol po 10 K per 100 klg. Ob enem bodo v zalogi soji v Trstu znižali ceno soli od 19 K 30 v. na 18 K. 80 v. Ta morska sol se bode prodajala le po Istri, v Trstu, na Goriškem, na Kranjskem in na Sp. Štajerskem.
—   Občinske volitve v Tržiču so se vršile včeraj. To pot so tudi Slovenci postavili svoje kandidate. Zmagali so v III. razredu Slovenci, v I. in II.  pa Nemci.
—   Zgorela je v Studenicah pri Mariboru šestletna hčerka gostilničarja Karla Zavodnika.
—   Nesreča na mariborskem kolodvoru Minoli petek sta se na mariborskem kolodvoru pomikala dva vlaka. Stroja vlakov sta trčila s toliko silo skupaj, da je bil jeden voz popolnoma zdrobljen in jednemu uslužbencu odtrgana Čeljust.
—   Smrt na cesti. Slaparjev hlapec iz Lukovice je oni teden na cesti z voza   padel in na mestu   mrtev   obtežal.
—   Samomor. V Vipolžah v Goriških Brdih je skočil 37 letni čevljar Št. Jakoneič v 20 m. globok vodnjak.
—   Umetni med Poraba medu postaja po svetu vedno večja in več ne zadostuje oni med, ki ga nanosijo bu-čele Posebno v Nemčiji se vže dolgo vporablja umetni med. ki obstoji iz takozvanega invertsincem, ki se s pomočjo solne Kisline pridobiva iz grozdnega sladkorja Ta umetni med pride v trgovino čist, ali pa pomešan s pravim naravnim medom, vsikdar pa pod imenom pravega medu. tako da kupec nikdar ni gotov, kupi li pristno ali narejeno blago. Dasi so kemični poskusi dokazali, da isti ne zaostaja ne glede okusa, ne glede redilne vrednosti za dobrim pravim medom, vendar zahtevajo pravi kemiki, da se ima ta umetni med kot tak prodajati občinstvu Vendar se to do sedaj Še ni zgodilo kakor kaže na-nasiednji slučaj Bogat trgovec imel je ogromno množino umetnega medu, katerega je pod različnimi imeni naravnega medu razpečaval po svetu. Samo v Hamburg poslal je 3101 m. cent. tega blaga. Dotični kupec v Hamburgu pa ni bil zadovoljen s tem blagom dasi je bila dokazana popolna neškodljivost in dobrota tega ^proizvoda, tožil le sleparskega trgovca in dotični je bil obsojen radi ponarejanja živil, ker je hotel ponarejeni med prodajati za pravegi. Ne dolgo potem je izšla naredba nemške državne vlade, da se samo ono blago, ki je popolno naravno, sme nazivati medom, vsi drugi ponarejeni izdelki morajo se označiti kako in iz česa obstojijo in pri tem rabiti naslov „umetni med". Iz tega slučaja povzamemo lahko dva važna zaključka. Prvič, da bi ne bilo napačno ako bi naši inteligentni bučelaiji in bueelarska društva delali na to, da odprejo pot svojemu naravnemu pridelku na Nemško, kjer je dokazano, da je vporaba medu mnogo večja, kakor ga morejo poslati na trg ondotni bučelarji. Po našej sodbi zamore umetni med z naravnim konkurirati le tako dolgo, dokler ne bode v prometu dovolj naravnega, kajti brez-dvomno segel bode vsakdo rajši po pristnem naravnem blagu, nego po ponarejenem in naj si bode še tako dobro. Med je higijenska hrana in rabi se v razna zdravila in zdravilna svojstva imeti more samo naravni med, ker mu jih da pri-roda. Kadar bi se našim pristnim pridelkom odprl vir, kjer bi imeli veliavo in dobro ceno, uverjeni smo, da bi se naši bučelarji z nova in z vso vnemo poprijel! bučelarstva katero je v zadnjih letih ravno radi nesolidne konkurence umetnega medu int voska jako prepadlo, In s tem odprl bi se jim nov vir dohodkov, kar je mnogo vredno v današnjih denarja slabih časih.
Stran 31.
za železnice več pritožb, da se nekaj ukrene v preprečenje nesreč. Ministerstvo je sklenilo, da se uvede preskušnje želez-ničnega osobja na njega sposobnost v železniških poslih kakor i tudi pouk za prvo pomoč ponesrečenim, ter ambulance, v katere se slučajno ponesrečene spravi. Ustanovi se tudi železniški sanitetni oddelek, čas je bilo za to že prej, a vedno se le čaka, da se pobije nekaj sto dragih človeških življenj. Zares, prav po Kitajski!
—   Atleti. Ker Karo Abmeda Pons tudi v zadnji borbi ni prodrl, je Kara proglašen prvim svetovnim borilcem. Seveda zadnjič tudi Kara Ponsa ni mogel kar meni nič skloniti na tla in oba bodeta nastopila še enkrat, da se obdrži tudi Pons v veljavi, kajti zdaj se je oglasil tudi zopet ruski orjak Pitlašinski, ki vabi Karo in Ponsa, da se ž njim pomerita. Ako vržeta njega, kar se do zdaj še ni zgodilo, potem se ju še le proglase svetovnim borilcem. Lansko leto je namreč Pitlašinski odstopil od borbe, ker ga je Pons na nedovoljen surov način bil ranil. Pitlašinski pride kmalo v Pariz. Tudi na Dunaju so se te dni pomerili razni avstrijski atleti in je Eajčevič iz Trsta dobil častno svetinjo, ker je podrl vse svoje nasprotnike Posebno vrlo se je postavil tudi Ceh Tomažič nasproti Rajčeviču. Atleti zbujajo v vseh krogih pozornosti in ne bilo bi napačno, ako bi ti pravcati orjaki našega časa — nadomestovali  bližajoče se vojne.
—   Koliko se proda domačih zajčkov. Neki avstralski list poroča, da je bilo lansko leto izposlanih iz Avstralije 500,000 domačih zajcev, za razpošiljanje katerih je trebalo 16,250 pletenic. V avstralskih kolonijah kultivira angleška vlada leto in dan to žival, katere meso je izborno* V Anglijo se razpošlje vsako leto čez 70,000.000 domačih zajcev iz raznih dežel sveta, ondi pa delajo iz njih mesne konzerve itd. V Parizu se poje vsako leto čez 100,000.000 domaČih zajcev. Zakaj se zanemarja pri nas ta izborna gospodarska točka?
—   Zlati brod. Koliko zlata so imeli stari Indijani in kako umetno so ga znali uporabljali, nam piiČa brod, spleten iz same zlate žice, katerega so našli Španjoli leta 1856 v jezeru Grutavita. Ta brod, izvirajoč od rodu Čibov v Kolumbiji, so njihovi potomci najbrže vrgli v vodo iz strahu, da jim ga ugrabijo Evropejci, ali pa so ga darovali kakemu bogu za odvrnitev kake nesreče Brod ima iz žice spletene klopi z raznimi podobami. Tudi vesla so iz zlata. Njega vrednost cenijo Španjci, v katerih oblasti se zdaj nahaja, na veliko milijonov pezet, (Denar vreden okoli sto naših štotink.
—   O varstvu otroka Dunajski kruti dogodki v zadevi trpinčenja otrok in pa nastopanje oblasti proti takim zverinskim starišem odmevajo tudi v Trstu, kjer je razmerno še slabeje v tem pogledu nego na Dunaju. Te dni le poklicala policija pred se stariše Antona in Lizo B. od sv. Jakoba, ker sta neusmiljeno pretepala 61etnega otroka. Lizo so izpričali, da rada tiplje s palico ali s čemer je, fantička, katerega je nj*n mož prinesel v zakon ž njo od strani neke druge ženske. Liza se je pa zagovarjali da je fant hudoben, (kar je tudi mogoče res, a kdo je kriv?) in da jej je mož veleval, naj ga le tepe, ker je njegova pest pretežka in bi ga z enim udarcem lahko usmrtil (a ona ga z več manjšimi sme usmrtiti „polagomaa kaj ne?) Redarstvo pa s takim zagovarjanjem Di bilo zadovoljno, ampak je dalo otroka na zdravniško postajo preiskati, kjer se je pokazalo, da je dečko res ua več krajih telesa močno pcškodovan. Poklicali so toraj tudi očeta, a ta je izjavil, da je fant zloben ter da ga ni mogoče drugače krotiti nego s palico. Ker ni bilo posebnih prič, ki bi znale kaj več, je redarstvo vso zadevo dalo sodniji da jo preišče in se izreče. — No resnica je, da )e fantič eden tistih nesrečnih bitij, o katerih velja „kaj pa je tebe treba bilo? in da je tako očetu kakor mačehi silno na poti. Ker ga kot odvečnega seveda nista prav nič vzgajala, se je otrok izgubil in postal hudoben in mršav, kar se v takih slučajih cesto zgodi. Oblasti bi zares prav storile, ako bi obrnile vso pozornost na ta del socijalnega  vprašanja.
—   Radi nesreč na železnici. Vsled ponavljajočih se nesreč na avstrijskih železnicah je vloženih na ministerstvu
Stran 32.