11   —
Razne reči.
*  Po mnogih hišah in tudi pri nas Da Slovenskem imajo prelepo cvetico kamelijo. Prav velikega veselje pa ne uživajo s to cvetlico, ker jim rada boleha in kaj pičlo cvete. To prihaja od tod, ker ravnajo z njo napačno, zlasti po farovžih imajo kaj zelo kamelije, s katerimi lipšajo cerkve ob zimskih praznikih. Te cvetice naj cveto po božiči, ob novem letu, ob svečnici, o voliki noči i. t. d. Da pa cveto vse te čase, trba jih je siliti od decembra do marcija. Pred vsem naj ima kamelija primerno zemljo, katere je najbolje kupiti. Kadar pričneš kamelijo siliti, da cvete, postavi jo na kraj, kjer ima stanovitne toploto 12 do največ 18° R. Z listja zbrisavaj pridno prah, solnce jo naj obseva kolikor mogoče, in škropi jo. Listje pa škropi tako, kakor da bi rosa na nje padala, ob oblačnem vremenu ne škropi. Prilivaj pa z mlečno vodo. Kamelije, katere rabijo za lišp v cerkvi, naj ne bodo dolgo v mrzli cerkvi, še en cel dan ne, po noči pa naj bodo vedno na privajenem prostoru.
*  Ako gnojiš zelenjadne grede po^jmi L_gnojnicL,
bodo prihodnjo leto salatne, zelnate in ohrŽvtove glave ge^enkrat tako velike. S tem pa hraniš ititm gnoj, katerega Iahko~spomladi drugod prav dobro porabiš.
*  Rastlin v loncih po zimi ne smeš prej škropiti, dokler ni zemlja okoli korenin suha. Voda pa bodi toliko topla, kolikor zrak, v katerem so rastline. Imajo naj tudi dovolj svežega zraka, a varuj jih prepiha ter očisti jim listje z gobo večkrat prahu in mrčesov.
*  Sadno drevje naj se presaja in na stalno mesto sadi vselej ob času, kadar mu rašča popolnoma miruje in počiva, to je potem, ko mu je istoletni les popolnoma dozorel in se dobro utrdil. Tak čas prične se pa šele potem, ko se lesni sok popolnoma neha pretakati in vst istoletno listje odpade. Naravna posledica torej je, da moramo sadno drevje le ob pravem času jeseni, ali pa po krajnih in podnebnih razmerah proti koncu zime in dalje spomladi, ko se je zemlja uže nekoliko ogrela, na stalno mesto presajati in saditi. Le ob zimskem času naj se v zmrzlo zemljo nikdar in nikjer ne sadi. Spomladi pa tudi ni nikdar odlašati dotle, ko je sadno drevje uže zopet pričelo brsteti in zeleneti. Vsaka reč mora imeti svoj čas.
*  Ako se sejejo jablane ali hruške spomladi, treba je, da seme poprej vzkali. To imenujejo vrtnarji stra-tifidevanje. Stratificuje se pa t ko le: Primeren majhen zaboj   ali lonec napolni se   z mokrim   in   prav  drobnim
peskom (sviščem) kakih 5^ na debelo. Na ta pesek se naspo redkoma peške, in potem zopet pesek. Tako se dela toliko časa, dokler je posoda polaa, ali da je vse seme poshranjeno. Posoda se uese v primerno toplo klet ali se pa zakoplje v zemljo. Kolikor prej se stra-tificuje, na toliko mrzlejši kraj je dejati posodo. Kadar so kali uekaj milimetrov dolge in kadar je uže spomladi vreme primerno, tedaj se pa vseje vzkalivše   seme.
------    12    ------