npfin List slovenskih delavcev v Ameriki % JSTo-w York, ©. 1901. Samomor Slovenca. Skočil v East River. N a j b ržc h h mu je zmešalo, V ponedeljek po noči e škodil v East K ver l^t atari Andrej \V o b opt; vt r*k s^ truplo po t gnili iz vode oh 84. ulici in prenesli v mrtvašnico iti povpraševali kdo j« mrtvec. K^r Wobn«*rjH ni bil vtorrfk domu, stanoval pa je pri slovenski rodbini štev. 442 iztočna 86 ulica, in ker je poslednje dni bledel, šel je rojak Karol V. pogle dati v mrtvašnico in tam spoznal ca ono Andrej Wubnerja. Poko n k je doma iz Ch»rmošnjic nad Toplicami in ima tam troje sester. A - dr^j Wobner j* bil ze'o dob^r mladenič, dobrega srca m član tukajšnjega diuštva sv. Frančiška in Kranjska slov. JndaotH Posloval je v aaloonu kot Mbartf-nier*' ter bil dalj časa v jednej službi. Nevihte in povodnji. Buffalo, 4 aprila, h zapadnih krajev država New York se poroča, da je zapadlo več palcev visoko sn^ga. V Canandaigua, Boliver in Ailcgany Couuty je zapadlo osem palcev, v Attica čevlj visoko sueg9. Vlaki prihajajo s zamudo. Brzojavne in telefonske žice so na muc-zih krajih poškodovane. R »cheater, N. Y., 4. aprila Vslfd toplje.ija snega so v Watkius in Shuvl »r countyju nastale povodnj', več rek j« izstopilo iz strug. Pri Castle, Wyoming i ouny, je padlo 18 pa c> v sn^-ga, vuua narašča. Lock port, N. Y., 4. aprila. Voda je včeraj podria začasni nasip Exchange Street. Naaip je valja' JS30U). Voda je odnesla 14 ladij. Pittsburg, 4. aprila. Veled veči-noma poškodovanih brzojavnih žic prihajajo iz okolice lo pomanjkljiva poročila, iz kterih je pa vendar lahko p. sneti, da je škoda vsled s iega in p vodni velika. V Butler, McKeesport, Grteusburg, Johnstown in druzih krajih je nevihta prouzroči la mnogo škode. Viharje podrl brzojavne droge, odnesel več streh iu izruval več dreves. V Pittsl'urgu so proge poulične železuice v tuiiko popravili, da te je pr. »met zopet pričel. Wheeling, \V. Va., 4. aprila. I z vseh krajev države prihajajo poročila o viharjih in deževju. Bati te je, da reka Ohio preplavi obrežje. Trgovci z lesom imajo mnogo škode. Reka Little Kan*wna je pre-plnvila okolico. Tekom jedne ure je voda odplavila 18.000 tramov, ki so bili pripravljeni za odpo šiljatev. B »ston, Mass., 4. aprila. Na obrežju države Massachusetts, divjal je včeraj najmočneji vihar le tošnje zime. Vsi paruiki in jadrauk* v tukajšnji luki so bili poškodo-vaui. Niti jeden parnik ni cdplju!. I* prostega morja bilo je č iti več strelov na pomoč, toda do sedaj ni znano koliko ladij je ponesrečilo. Snežni vihar. Pittsburg, Pa., 3. aprila. Dams je v Pittsburgu in okolici razsajal snežni vihar, kakoršuega že dolgo ni bilo. Suežiti je pričelo zjutraj ob 6. uri. Brzojavne in telefonske žice ■o večinoma raztrgane, mnogo brzojavnih drog mt je padlo, promet je ustavljen. Zveza z južnim delom mesta kakor tudi s mesti Allegheny in Knoxville je ustavljena. Farmer, N. Y., 3. aprila. V mi-nolej noči obiskal nas je snežni vi bar, ki je trajal ves dau. Opolndne je bilo že pol čevlja viBoko snega. Cumberland, Md, 3. aprila. V Rawlins, Md., je danes 6 palcev *nega sapaio. Tudi v Davis, W. Va, j« snežilo. :S Volitve majorjev« Demokrati zmagujejo. Chicago, III., 3. anrila. Z 28,000 glasovi večine je bil včeraj demokratski kand dat Carter Harrison v tretje izvoljen chicaškim mayor jem. V mestih izvt-n Chicage so zmagali republikanci. Kt. Louis, Mo., 3. aprila. Demokratski kandidat Rolia Wells je prodrl S 43,023 glaeovi večine. Ea-it St. Louis. Ill , 3. aprila. M. M. Stephen*, kandidat demokratske stranske je bil izvoljen mestnim mayorjem. Topeka, Kansas, 3. aprila. Elbert Parker, deixo ratski kandidat za mayorjevo mesto je bil danes izvoljen. Denver, Colo , 3. aprila. S 1700 glasov večiue bil je republikauec R R Wright izvoljen mestnim mayorjem. V Pueblo, Cripple Creek m Victor so zmagali demokratje. V državi Wisconsin so v sledečih T>estih zmagali demokratje: Ash-*osh, Knnosha, Sheboygan, Ashland Madison, La Crosse, Fond du Lac, Wausau, Marinette, Racine 'n Applet n, d 'čim so v večjih mesth kakor Milwaukee, -Jan sville, Eau laire, Beloit in Edgarton zmagali repukblikan-i. V territorijah Oklahoma in In dian Territory so se državljani zelo za volitve zanimali. V Guthrie. Oklahoma City in Pond Creek so omagali republikanci. V Indian Territory in sicer v Saputha, Tulsa in Ada'z so prodrli republikanci dočim so v El Reno, Muskogee in Chickaeaka zmagali demoferatje. Židovska Velika noč. Dne 3 t m. pričeli s > Izraelci praznovati najstareji praznik človeštva, kajti z mesecem .^nizan4' pričela se je židovska Velika noč Pred 3213 leti ostavilo je 600,000 »zraelsHii mož, — otroci, kterih so /Sidje takrat imeli tudi vse polno, liso všteti, — pod vodstvom Moj-»esa po 430letnem Bužn:štvu deželo Faraonov. V zahvalo rešitve obhajajo vsi Zidje še dandanašnji tako 'vaui ,,passd" praznik. Kakor se egipčauske piramide čekom tisočletij niso spremenile, tako j« ostal tudi značaj ,,izvolje-ipga ljudstva" do današnjih dni tnapremenjeu, kajti Mojzesove postave imajo še dandanašnji isto veljavo kakor takrat, ko so Židi korakali po Rudečem morju. Ker je >il sjvraž ,ik za petami, so staro lavne Rebeke v nagloati spekle opresni kruh in Baš tako postopajo tudi današnje Rebeke, kajti v uew-yorškem Essex Street, ali v našej ,obljubljtm deželi" razun opresne-_a sploh nika^ega kruha ni dobiti. Dne 3. t. m. ob solnčnem zahodu se je pričel praznik, v kterega pro slavo so se vsi prvorojenci židovskih rodbin že od zjutraj pričeli postiti. Velika noč je tudi za Žide praznik veselja in vsi očetje Salomoni ter Jeremije na i bali newyorške East River so ta dan svojim otro kom pripovedovali iu čitali odeta vek ,,Hagude shel Pesah" o rešitvi Izraela in — procentov. Sinagoge so bile polne vernega ljudstva, rabinci so bili veselja gi-njeni, videč krog sebe naslednike gipčanskih beguuov, s k' jimi so napravili brezdvomno ,,first-class business". Prvemu prazniku slede še štirje posvetni prazniki; sedmi dan bodo obhajali prehod preko Rudečega morja b t^m, da bodo korakali po — brooklynskem mo stu v Brooklyn obiskati tamršnje svoje brate. Osmi prazniški din. kteri je v veljavnosti po babilonskem Bužništvu, velja za vse one, kteri žive izven obljubene dežele, ni toraj čuda, da se že danes pripravlja Izrael starega in novega kalibra na proslavo praznika „v ino-1 zemstvu posluj očih". Drzni bančni roparji. Vjeli bančnega čuvaja. Shardon, O., 4. apriia. Danes zjutraj ol ;skalo je špst roparjev tukajšnjo Citizens hranilnico, kjer so pred vsem vjeli iu zvezali bančnega čuvaja in dr. Hudsona, ki je prišel slednjemu na p< moč in potem takoj z d^lom pričeli. Kakor je v krogih baDČoih roparjev moderno, bo tudi obiskovalci chardonske banke blagajno z di-n a mitom razstrelili, vzeli £125 v zlatu, za S25.000 vrednostnih pa pirjev in za 8^0 000 hipotek. Po dovršenem delu so se odpeljali z ukradeno železniško draisino proti Willonghby. Vrednostne papirje in hipoteke ne morejo prodati, tako da seje njihov trud le Blabo izplačal. V Willoughby je policija vjela dva m ža, ki sta imela nekoliko imenovanih papirjev in nekaj dina-mita pri sebi. Chsrdon, O., 5 aprila Danes so iovedli semkaj ona dva mi ža, o kterih sumijo, da sta se udeležila Tipa v tukajšnji banki. Njihove stvari in ukradeui vrednostni papirji so bili krvavi. Roparji napadli hišo. Little Mountain, O., 5. aprila. Včeraj zvečer, ko so v hiši farmer-ja -lohn Lemona obhajali rodbinsko slavnost, pričeli so trije roparji a hišo streljati iu so tako farmerj« n goste prisilili naglo bežati. Ko se je Lemon danes zjutraj vrnil v nvnjo tršo, našel je vso ► pravo poškod >vano; poleg t°ga to mu lopovi odnesli 8100 v gotovini. Roparji so odšli brez sl^du. Štiri nadstropja pod zemljo. Dne 5. aprila bj skopali na Cedar St., v New Yorku podlago hiše, ktera bode imela 4 nadstropja pod n 15 nadstropij nad zemljo. V tp-meljiii kamen, ki je 100 čevljev globoko, so vzidali popis zgodovine družbe ,Mutual L felusurai ce Co.', ktera eposestuica novega poslopjs, dalje Statistike mesta in države Vew York. Štirideset čevljev globoko so kopali skozi pesek, 15 čevljev je bila plast mehkega kamenja debela, pod ktero je bila 15 čevljev gl .boka plast ilovice, na kar so prišli do skalovja. $5000 zgubila. Gospa C-hn, stanujoča 440 Lenox Ave , v New Yorku, soproga zlatarja Ed. R Cohua, leži bolna c d ned lje večer. Ta dan je namreč na 123. ulici in Lenox Ave. zgubila za lepko, v kterej je bilo 85000. Raz pisali bo 8500 nagrade, a do četrtka se ni še nihča oglasil, najbrže bi misli, da je bolje imeti $5000 neg j 85001 Nezgoda na železnici. Dne 4. t. m. zadela sta v bližini mesta Elizabeth, N. J., tovorni in iBobni vlak New Jersey Central železnice. Strojevodja OBobnega vlaka John Cronin bil je na mestu nsmr-t^n. Več druzih osob je ranjenih. Nesreča se je pripetila vsled goste megle, ker ni bilo videti varnostnih znamenj. Promet na dotičnej progi je bil 11 ur UBtavljen. Ukradli voz in blago. Voznik A. Armor je dne 3. t. m vozil zaboj draži h kož v vrednosti $900 iz Houston ulice na iztočno 9. ulico v New Yorku. Med tem ko je tukaj odšel v trgovino tvrdke Lehrhaupt & B.Bsack, da javi, da je pripeljal naročene kože, so se nepoznani tatovi z vozom, konjem in kožami neznano kam odpeljali.'Voz in konja je našla policija dan kasneje na 20. ulici in 1. Avenue. Ii delavskih krogov. Mali štrajki. Dne 3. t. m. pričelo je v Portche-ster, Harrison in Greenwich, N. Y.,-200zidarjev in tesarjev štrajkati, ker delodajalci niso hoteli pripo* znati nove plačilne lestvice. Rochester, N. Y, 3. aprila. Včeraj opolndne pričelo je 140 tolarjev tukajšuje tvrdke MCentral CarCo." štrajkati. Delavci so pred tremi tedni ustanovili unijo, ktero pa tvrdka neče pripoznati. Poleg tega zahtevajo tudi povečanje plače za S cente na uro. Preprečen štrajk. Terre Haute, Ind., 3. aprila. Ne-soorazumje, ki je VBled kupovanja smodnika vladalo med tukajšnjimi nr^mrgarji in posestniki rovov, so dan ea podjetuiki poravnali s tem. da se ugodili zahtevam premogar-jev. Zamorski štrajkarji proti italijanskim skabom. Dne 3, t- m. bo zamorski štraj karji, ki delajo na progi žeVznice ,,Camden & Suburban" v Mapl«-Shade, N. J , prepodili italijanskf skabe. Zamorci zahtevajo povečanja plačs za 25 c< ntov na dan. Zamorci so na to cdšli v Delair. kjer so zvedeli da plačuje tvrdka , Sweeten & Son" le m-kterim delav c;em, ki so tudi zamorci, po 81.50 na dan. Tu so prisilili vse delav ce, kteri imajo matij kot 81.50 iuevne plaže, s štrajkom pričeti. Skrajšani delavni čas v okrajih trdega premoga. Hazleton, Pa.. 3 aprila. Posestniki premcgovih rovov Pennsyl rauije so sklenili, da se bode od 15 aprila nadalje delalo le pol dneva v premogovih rovih. Ker so dru žbe pr čakcvaleštrajk, so pripravile ogromne količine premoga, kterega hočejo prodati, predno prično zopet s celodnevnim d^lom. Splošno se zatrjuje, da Be beda vse poletje le po poldneva delalo. Na ta način oodo premotarji postali tako revni, da ne bodo na štrajk mislili, ko bodi posestniki zopet znižali.plačo. Štrajk železničarjev. Dne 4. t. m. zbororali;so v Grand Lkiion Hotel v New Yorku stroje vodje in kurilci Railway Tram-men's Union. Po lauBkem zboro vanju je namreč zahtevala unija železniških služabnikov Nbw York Central železnice povečanje plače, kterej ž-ilji pa vodstvo železnice ni ugodilo. Izvanredno zborovanj»-uuije se je najbrže radi tega vršilo, ker je neka železniška družba potom čaauiškega oglasa iskala strojevodje, kurilce in sprevodnike, linijski uradniki so gledč te zadeve vprašali vodstva ,,New Jersey Central", „Krie", „Ddlaware, Lackawanna & Western" in „New York Central'1 železnic, so li one razpisale dotični oglas, kar pa vodstva taje. Štrajk illinoiških premogarjev. Springfield, 111., 4 aprila. Delavci springfield skih premogovih rovov še vedno štraj kajo. Dela se le še v dveh rovih, toda tndi tukaj se bode jutri z delom prenehalo. Podjetuiki so'plačilno lestvico le deloma pripoznali, ker pa delavci zahtevajo popolno odobrenje pla čilne lestvice, ni prišlo do sporaz-umljenja. Konec štrajka. St. Joseph, Mo., 4. aprila. 500 štrajkujočih deklic tovarne za oble ko ,,Wood Manufacturing Co." je danes zopet z delom pričelo, ker je družba deloma ugodila njihovim zahtevam. Unijo niso pripoznali. Posestniki rovov zapodili unijske nadzornike. Wilkesbarre, Pa., 4. aprila. Posestniki rovov so jasno dokazali, da o uniji nečejo ničesar vedeti in njihovo početje kaže na to, da bi jim baš sedaj štrajk najbolj ugajal. Včeraj je razdelila unija svojim članom izkaznice in danes zjutraj je hotel unijski odbor imenovane izkaznice pregledati, vsled Česar je odšel k vhodu ,,Woodward1' rova. ki je last družbe Delaware Lučka wann?i & Western. Tu so morali delavci svoje unijske izkaznice pokazati. Toda jedva, da so unijski odborniki s pregledovanjem izkaz-uic pričeli, prišli bo tudi unviniki dražbe in zahtevali, da uuijski od bor nemudoma ostavi vhod rova. Dva delavca, ki sta ob t^j priliki zakričala : „Skabje 1u, je družha takoj odslovila. Na to so člani unije, k i delajo v Woodward rovu pri seji sklenili pričeti s štrajkom, kar bi pa bilo proti pravilom unije Vsl^d tuga so poslali v Scranton po unij ska navodila glede daljnega postopanja. Ko so potem premogarj; hofeli z delom pričet', naš i so ro\ «aprt Posestniki so očuvidno pri Nakovali, da bode unija tako pesto oala, vendar pa ne nameravajo od doviti neuuijskih delavcev. Rov št. 6 v Sugafr Notch, ki j* last L°high & Wilkesbarre Coal Co iu v kterem dela 600 delavcev, sf lanes za nedoločen čas zaprli. Šest premogarskih štrajkov vjed-nem tednu. WilkeBbarre, Pa.f 5. aprila. Od ninolega ponedeljka do danes prijel se je z današnjim dnem š«-st -Jtrajk v tem okraju. V K>y«ton ovu bo jednega delovodja oatioviii, •sled česar so premogarji pričeli 'trajkati. Unija to postopanje pre nogarjev ni odobrila, toda ona ni r stanu tega preprečiti. PoBestnik menovanega rova je danes dejal la družbe ne bc do priznale unijo, iko ne bode zamogla kontrolirati ovojih članov. Požari. Rev. Ign. L. Blrgar. Zanimivo pismo iz Colorado ie odpoBlal č. gosp. Ign. L. Burgar, župnik cerkve Marijinega Oznane-ija vDeuverju, Colo. „Mnogokra» — piše — in zlasti zadnja leta sem trpel skoraj neprenehoma ua bolez-ih v želodcu in nisem mogel pre bavati nobene hrane. Postal sem silno slab, dasiravno sam imel zdravniško pomoč in rabil veliko raznovrstnih zdravil. Ko sem čitai skoraj čudežnih vspehih Triuerje-vega Amerikanskega grenkega vina, sem poskusil še to sredstvo, četudi sem imel po tolicih izkušnjah le malo upanja, da mi bo pomagalo. Toda komaj sem porabil nekaj ste klanic, sem se, hvala Bogu, prepriča o zares zdravilni moči Trmarjevega grenkega vina, ki mi je zdatno pomagalo. Zato se prav nič ne obotavljam, je priporočiti vsem s-.ojim rojakom, posebno onim, ki trpe na želodčnih boleznih. Jo jako dobro d;jno zdravilo in prepričan sem, d» ga ne prekosi nobeno drugo. Zara di tega zasluži, rfa se pogosto rabi • n splošno priporoča.*'. To pismo ie bilo poslano g. Joseph Triner 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111., prvemu in jediuemu izdelovalcu Trinerjevega grenkega vma, ki je v resnici jedino zdravilno vino v Ameriki in najboljše od slavnih zdravnikov priporo&eno domače zdravilo zoper neprebavljivost, za basanost, brezkrvnost, gripo in enake bolezni. Dobiva se v lekar nah in kjer ga nimajo, zahtevajte, da ga narode! Chatanooga, Tenn., 2. aprila. Poslopje in vsa oprava tukajšnje tovarne za peči je danes požar uničil. Prouiročena škoda znaša petdeset tisoč dolarjev. Najhuje pa je, ker je tudi pogorelo poslopje za uzorce. St. Louis, 2. aprila. Veliki kolo-ivor za tovor Baltimore & Ohio South-Western železnice v East St. Lou i s, 111., j0 danes pogorel, ▼ njem se je nahajalo tudi 50 vosoa-ložeuih se žitom. Škode je $150.000 in jo zavarovalnina pokrije. St. Paul, Minn., 2. aprila. Petnadstropno tovarniško poslopje wle Syrup Comp. je danes požar uuičil. Škode je $100.000. $12.000 škode vsled požara. Trgovsko poslopje št. 33. v Adams St., Brooklynu Borough, v Sew Yorku pričelo je due 3. aprila goreti. Gasilcem se je posrečilo o'žar na tretje in četrto nadstropje omejiti, vendar je pa tudi vsled Vide v dolenjih prostorih mnogo ikede. Skoda znaša $12.500. Požar v rovu. Bessemer, Mich., 4 aprila. V ro-m štev. 7 Tilden rudnikov so danes '»jutraj zasledili ogenj. V rovu dela 150 rudarjev, vendar pa ni nikake levarnosti, ker je rov v zvezi z onim štev. G. Velikanski železniški trust. Naši milijonarji se ne zadovolijo samo z ogromnim trustom za jeklo iin radi tega snujejo žriezniški trust, duoličuost p mlttdui krasuti? V kratkem bode odsevalo pomladu«. solnce v goxdnem zelenju in na polju, kun; - todo cvelite zop cvetele, kdor le more hiti v prekrasno slobodao naravo, da se ve-sal i novega življenja, kt^rojetoli ko časa spalo pou ledeno zimak od^jo. V siLijm zračju pozdravljajo vest 1 p tic vzbujen j pnred povs. Ji, kamor sb ozre oko, opazit je n' vo življenje, uove nadel Kako malenkostno in pomilova nja vrt dno je človeško bitje, ki ii vi tari v sebičnosti in ne dopušča svojemu bratu veseliti se življenja ; ki hoče darove narave, kteri so za vse vstvarjeiii, spraviti v posest 1> nekt«rih — bar zamoremo povsoo> opaziti; na m* sto da ua našej kras ni zemlji vlada mir, jedinstvo in bratstvo, žive ljudje v neprestanen sovraštvu in se morč v krvavih bitkah. Istodobno pa moramo z veseljem zdraviti, da vedno jasneje stopajo ca površje naravna načela jedna kopravnesti in joduafe veljavnosti ktera so našla v tis čerih plemenitih srceh odiiva in kakor nem «. ž.v 1 j^ ca narava vzbuja nove nade, tak« nas tudi sl3duj; napolnujejo z vedno večjim prepričanjem, da se trpi nom človeštva, delavcem, izpolnij« njihove pravične želje. Velika noč j? pa tudi praznik zmage za vse one. kteri dromijo c svoj^j bodočnosti. Z is«o gotovostjo kakor sh, tudi po najhujših limskih viharjih, o Veliki noči narava pro budi, smemo pričakovati, da bod* tudi za moderno sužujištvo člove itvs prej ali slej napočilo vstajenje in Velika noč. S temi nadami kličemo na$iu rojakom in posebej Še naročnikom : Vesele praznike iu Alelnja!" sil, da prej ko mogoče odpokličejo svoje vojake iz Kitajske. Med voja štvom poj edini h narodov vlada ne prestano sovraštvo, in da bode prišlo do bojev nikakor ni izključeno. Združeno proti Rusiji. Peking, 3. aprila. Japonska vlada je obljubila Kitajskej, da je pripravljena s Kitajsko zajedno se proti Rusiji bojevati, ako bi nastala vsled Mandžurije med Kitajske in Rusijo vojska. Mnogo ruskih častnikov tientsin-ske posadke moralo je odpotovati v Port Arthur, kjer nameravajo Rusi napraviti vojaško demonstracijo, da tako dokažejo, da so v Mandžuriji samo oni g( spodarji. Yokohama, 3. aprila. V Petchib in Mandžuriji so se zopet bokserji pojavili. Tudi pri Poatingfn vznemirja tamošnje kraje več roparskih tolp. Proti njim je odšlo nemško vojaštvo, ki je pokazalo s tem svo- zgod, bolniške blagajne niso plačale jo ,,kulturo," da je pomorilo preko .mn ___ \t >r_____i . Bili previden na potovanju! Kup tvoj parobrodni listek pri FR. SAKhERJl/, 109 Greenwich St., ker ta te odpošlje s prvim dobrim parni kom, preskrbi ceno, dobro sta novanje in hrano. Ako kdo v New York doape na kak kolodvor in se ne ve kam obrniti, nai gre na postaji k telefona in nas pokliče #95 Cortland in slovensko se z nami iaiDi. Pri 15 centih, k t ere da sa te-htOB prebrani dolar)*! podpor, ker so poškodovane osobe tekom štirih tednov okrevale. Pr tem moramo pa tudi vpoštevati, da je v Avstriji več vrst delavcev, kteri ne dobe podpore v slučaju uezgode, in da poškodovanja pri rudarski obrti v imenovanem poročilu niso vpošteta. Toraj zamore-mo povsem smelo trditi, da je šte^ vilo ponesrečenih delavcev v Avstriji izvanredno veliko. Koliko pomanjkanja in bede je za zgoraj-šujimi številkami Bkrito, tega pač nikdo popisati ne morel Kako hitro narašča število ponesrečencev v Avstriji, nam najjae neje svedočijo nezgode v sledečih letih: 189 0..............16,041 189 1..............21,316 189 2..............26 298 189 3..............32,917 189 4..............40,259 189 5..............54,562 189 6..............64,655 189 7..............69,283 189 8.............75,146 Toliko o Avstriji; v Nemčiji, *jer je obrt še bolj razvita, je tud število žrtev večje. V letu 1899. ponesrečilo je 1 Nemčiji 443,313 delavcev. Od teh dobilo je 106,036 osob pedporo za I3ted nako zdravljenje. Pripomniti pa moramo, da so v teh številkah :apopad ni samo oni delavci, ki so zavarovani proti Dezgodam, toraj je pravo število ponesrečencev resnici mnogo večje. Toda tudi n=> ziraje se na to, je število nezgod gromno. Od leta 1886 , toraj Tadnjih 14 letih izplačale so bolniške blagajne 809,51.8 ponesrečen cem podporo. Od teh je 81,884 osob ^sled zadobljenih poškodb umrlo 29,200 ponesrečencev je ostalo za vselej, a 426,336 začasno za delo nesposobnih. Število v vojskah usmrtenih vo jakov se b številom pri delu usmr tenih nesrečnikov nikakor ne more primerjati. V špansko-ameriškej vojaki bilo je 1577 naših vojakov ranjenih. V bitki pri Gettysburgu bilo je na obeh straneh 32,865 vo iakov usmrtenih in ranjenih in ta bitka je bila jedna najstrašnejših Jedna sama obrt (železniška) v j e d n e j državi in v j e d n e m letu zahtevala je med delavstvom več žrtev, nego naj grozne jše bitke, 'ttere pomni zgedwina. Nikakor ni toraj napafino| ako >rimerjamo tovarne, rudnike lelavuice s klavnicami, v kterih Krvavi na tisoče delavcev. 200 Kitajcev. V Mongoliji bo bokserji požgali več cerkva in pomo rili mnogo Kristjanov. V Scng Psa, 8 milj severno od Seaul v Koreji nastala je prava re-olucija, ktere vodje so bivši vojaki. Slednji more in požigajo kamor pridejo. London, 3. aprila. V verodoetoj-nih krcgih se zatrjuje, da je Kitajska vlada podpisu,a ma, džursko pog. dbo. Tudi lcndonska „Mor-ning Post" je dobila iz Poatingfn brzojav, da je pogodi a že podpisana. Naznanilo Rusije. Washington, 5. aprila. Rusija je pripoznala pravo evropejskih velesil, ka;ti ruski poslanik v Wash-iugtonu, gr«. f Casami, je našo vlado uradoma obvestil, da zavzema Rusija glede kitajskih zadtv stališče Zjed. držav, namreč da so zasebne pogodbe le tedaj pravoveljavne, ako v to dovolijo tudi ostale države. To uradoo izjavo Rusije tolmačijo naših uradnih krogih tako, da Rusija Kitajske ne bode več silila v podpis mandžurske pogodbe, temveč da bode Blednjo velesilam v odobrenje predložila. Peking, 5. aprila. Svoječaeno uradno poročilo kitajske vlade, da je bil governer pokrajine Shansi, YuHsien, vsled preganjanja Kristjanov uamrten, ni resnično, kajti Yu Ksien še živi v Shansi, kjer agitira proti tujcem. Slednji so vsled njegovega krutega postopanja imenovano pokrajino ostavili. konje za angleško vojsko v južno Afriko. Ag«nt se sklicuje na d«i-stvo, da žive Boerci s Zjed. državauii v miru, in da slednje ne eraejo prelomiti neutraliteto. Sodišče je vsled tega parni k vstavilo. Newcastle, Natal, 2. aprila Bopr-ci bo danes pri Mount Prospect napadli železnični vlak. Na to je prišel oddelek angleških vojakov, vnel Sije boj in Angleži so morali bfžati. Poneverenje v Manili. Manila, 4. aprila. Ča«tnik Fmd Boyer od 39. polka prostovoljcev in komisar druzega okraja južnega otoka Luzon je prišel danes v Co-lomba, kjer bode sojen radi tatvin** 50 zabojev slanine in slečnih Btva ri, ktera živila je prodal tamošnjim trgovcem. Poneverjenje v Manili doseza vrednost $185,000. Knjige carinar akega in davčnega urada so v po polnem redu. Vojaštvo za Filipine. St. Francisco, Cal., 5. aprila. Mož brez želodca umrl. Jakob Wichman, o kterem sme poročali, da so mu v bolnišnici v Brooklynu izrezali želodec, je vtorek ob 10. uri umrl. Zdravniki bo spočetka upali, da se je operacija posrečila, toda kasneje se je položaj bolnika preobrnil ter je umrl. Pogreb psa. Dne 3. t. m. vršil se je v Scarsda-le, N. Y., pogreb psa „Bahy," ki jf bil last gospe George Primrose. Pes je ležal v krasno zrezljani krati dva dni. Znanci rodbine Primrose pri nesli so več vencev na krsto na kar se je vršil pogreb, in so odpeljali „Baby" na pasje pokopališče. Hotel sežgati svojo rodbino. Camden, N J., 5. aprila. 38letni August Foreman hotel je danes svojo rodbino umoriti b tem, da je zažgal hišo. Da reši nesrečnike iz goreče hiše, prišel je na pomoč policaj, kterega je pa Foreman s pali co udaril po glavi. Konečno je po licaj vendar premagal blaznega po-žigalca in ga odvel v zapor. Tu je Krajsko slov. katol. podp. društvo sv Barbare FOREST CITY, - - . PA. ODBOR: Josip Bucexel, predsednik ; Anton Ciar, podpredsednik; John Telban, I. tajnik; Bartol Poverk, II. tajnik; Martin Mchič, blagajnik. NADZORNIKI: Josip Zalar, Jurij Zupan, Frank Skubic, John Drašler Dopisi naj se pošiliajoI. tajniku: J. Telban, Box 607, Forest City, Pa. Glasilo „GIaB Naroda". ta j i- 1 .. iu ga uuvei v zapor. iu ie Danes so odpljule s parnikom „Kil- _ ® 1 , 3 . , , J , . ,t( ... T, . T , , ' nesrečnež dejal, da mu je Bog zapo-patnek" Botnije K in L, kakor tudi hS. , J. 6 cr^h« 1 t vedal h^o zažgati, ker njegova žena godba 1. pešpolka, sotniji I, in M, 11., in sotnija A, 10. pešpolka v Manilo. Jutri odpluje parnik , Aztec' s 472 konjiki v Manilo. Dopisi. ri Homatije na Kitajskem. Edino Li Hung Chang je prijatelj Rusije. London, 4. aprila. Iz Pekinga se irzojavlja, da je kitajska vlada obvestila Rusijo, da jej je nemogoče podpisati mandžursko ppgodbo. Kitajska je namreč sedaj v najtežavnejšem* položaju in potrebuje prijateljstva vseh vlad. Iz tega uzroka jej je nemogoče Rusiji po-leliti posebne ugodnosti, ako se temu protivijo druge vlasti. Cesar-jevič Ching je dejal, da raxun Li Hung Changa niti jeden Kitajec ne odobrava mandžursko pogodbo. London, 5. aprila. Berolinski dopisnik londonskega ,,Chronicle" javlja, da je general Waldersee na Kitajskem zastopane vlade napro- Iz našib novili kolonij Aguinaldo ostane do junija v zaporu. Manila, 3. aprila. Aguinaldo izdeluje poziv, s kteri m poziva uporne Filipince, da prenehajo z vojsko proti Zjed. državam. Filipinska vlada bode imenovani manifest takoj objavila in upa, da se btd^ Filipinci do junija podali; do ta krat ostane Aguinaldo gost generala MacArthura v palači Ma'acanan. Sodnik Arellano, kteri je pridobil Aguinalda za prisego, zatr,uje, da Aguinaldo ni imel niti pojma o naši ustavi in slobodnej vladi. Ko mu je raztolmačil državno in po krajinsko samovlado, seje Aguinaldo takoj za prisego odločil iu zahteval, da se porabijo Filipiucem od vzeti denarji za šolske namene. Ko zadoV>i Aguinaldo zepet pro stost pojde v Zjed. države, da pro uči deželo, ljudstvo in javne naprave in to v korist svojega ljudstva v oir^bi. Washington, 3. aprila. General McArthur brzojavlja, da se je v Banga na otoku Panay podajo 30 ustaških častnikov in 185 mož. Kriigerpride v Zjed. države. Amsterdam, 3. aprila. Boersk poslanec Fisher naznanja, da j^ sklenil transvaalski predsednik po četkom poletja priti v Zjed. države. Boerci zamorejo z vojsko prot Angležem še več mesecev vstrajati New Orleans, 3. aprila. TukajS nji boerski agent je sodnijskim potom vstavil parnik ,}Anglo Austrian, " kteri bi moral danes pelja Oanford, 0., 2. aprila. Od nas je pač malo kdaj kaj Citati, zato naj mi bode dovoljeno da-neB poročati par vrstic. Rojakom imam naznaniti, da grč tukaj pri nas z delom kaj dobro, poBebno v rovih. Mi se vozimo na delo z vlakom veako jutro, zvečer pa zopet vračamo se domu, ta vožnja gre na vse kraje, za vožnjo sem in tja pla čamo na dan 15 ct. V tukajšnji bli žini odpirajo tri nove rove, v mestu 5 milj od tu bo pa tovarne, jedn bode sedaj dograjana, drugo bodo pa pričeli graditi in sicer novo Glass Factory ter zagotavljajo, da bode ta največja na Bvetu. Drag rojaki, kteri ste brez dela in vaB veseli delo v rovih, naj mi le pišejo in naznanil jim bodem kako je tukaj. Srčni pozdrav rojakom in vesele velikonočne praznike. Jakob Bosik. Sunnyside, Utah, 1. aprila. Iz našega mesta še nikoli ni bi!o v cenjenem „Gles Naroda" čitati dopisa, ali tudi s prvim dopisom iz Sunnyaide, žal, ne morem rojake razveseliti, kajti naznanjati imam o nesrečni smrti našega rojaka Marka Loga, rodom iz Boja-nevaBi, župnija Radovica. Nesrečnež ki že dve leti boleha, za pada vico, šel je dne 25. marca zjutraj ob 7 uri na delo in veselo delal do luneha. Da zavžije svojo koBilo vsedel se je kraj ognja, toda v istem hipu je VBled bežjasti padel baš na ogenj in se tako opekel, da je na mestu umrl. Dne 27. marca gmo ga pokopali na katoliškem miro dvoru v Castei Gate, Utah; več naših rojakov gaje sprejmilo k po slednjem počitku. Pogreb se je vršil lepo in dostojno. Pokojnik ostavlja v Zj d. državah ženo, sina in tri brate. On ni bil pri nikatem podpornem društvu, vendar pa do bi njegova žeoa $300 smrtnine, ker je bil zavarovan. Z delom gre še precej dobro, za služek tudi ni slab, vendar je pa delo tefiko dobit;, posebno onim ki niso premogarji. Konečno pozdravljan rojake ši romAmerike, tebi „Glas Naroda paželimobilo vspeha in naročnikov Ivau Vukšinič Unijski uradniki v zaporu. rt ne hudi pravim potom. Družba požigalcev v Trenton. ' Trenton, N. J., 4. aprila. Tukajšnja policija se trudi, da vjame člane organizirane tolpe požigalcev, kteri že dalj časa požigajo v mestu in okolici. Predvčerajnjem bo lopovi zažgali parni mlin Burrough < Ewing, ki je do tal zgorel Takoj, ko bo požar, ki je prouzočil za 310.000 škode, pogasili, so našli dokaze, da je bil mlin ?ažgnn. Tud; mlini v Yaxdlty so pred par dnevi zgoreli, kjer je za S18 000 škoda. Mater in brata umoril. Sunbury, Pa., 3. aprila. V malej npselbiLi Kiinesgrove, par milj od tukaj, je danes 321etni John Gulick ustrelil bvojo 68 let staro mater in 27 let fatarega brata. Ko je izvršil dvojni umor, je hladnokrvno utak nil revolver v žep in odšel proti Danville. V bližini stanujoči farmer je Čul strele in hitel v hišo Gulicka. Z^no je našel mrtvo v ku hinji, sina pa na dvorišču. Oba sta . . ____ bila takoj mrtva. Kaj je morilca j uovanja bo(io obstala iz tr^h do pe-napjtilo v prouzročitev dvojnega citl 8ob bodo valjala od $1 50 do umora ni znano in ga oblasti še ne- nili tamošnji časopis ,,8crantonian Napredek v Veksiki. Washington, 3. aprila. Bivši državni tainik, John \\\ F at*r, ki je več mesecev potoval po Mehiki in Califomiji poroča o velikanskem naprrdku, 'iteregajeoj a?ovati v novejšem času v bratski republiki. Napr« d-k M h ke v mino-lem desetletju »e občudovanja vreden, trgovina, želf-zništvo, pr cvi-ta, sploh vse napreduje. V vs- h mehikanskih državah se snujejo nova ped etja in napravljajo novi nasadi. Korporacija trgovcev Zjed. držav je uakupila več nasadov za kavo. Američani so j^-li poljedelstvo v velikej meri goi-ti. V glavnem mestu so osn< vali naši državljani „am^riški d-uariii zaved." V tamešnjih rudniških podjetjih je večinoma kapital Z.e1. držav naložen. Mestna uprava dala štrajkarjem podporo. Marseille, o aprila. Uprava mesta Marseille je dovolila štrajitujo-Sim pristaniškim delavcem $10,000 podpore. Danes jt žd v, č štrajkar-|ev pričelo z d dom. Občina zida delavska stanovanja. London, 3 aprjla. Londonska mestna uprava je skl-nila kupiti 22-5 oralov zemljišča, na kterem bode sezidala 5739 delavskih stanovanj za 42,500 nS -b. Stanovanja bodo veijala S7,500.000. Imenovana zemljišča so v Tottenhamu v severo-iztočnem predmestju L ndona. Sta- majo v pesteh Lov na „trampe". Šerif Hendes, detektiv Love in več konstablerjev so dne 4. aprila zjutraj odšli loviti ,,trampe" in bili tako srečni, da so do 12. ure dopo-ludne v bližini Port Morris, N. J., vjeli 40 ,,trampov", ktere so zaprh v tovorni železn:ški voz in jih g posebno lokomotivo odpeljali v Bridge-ton. Tu to jih zaprli v občinsko ječo, kjer bodo čakali obsodb-Občina bode baje kupila par vozov kamenja, kterega bodo »jtrampje4, morali obdelati. Grozni mrtvec. Burlington, Vt., 5. aprila. Danes popoludue so na farmi Allen pri Ferrisburg kraj brega reke L>w:s Creek, našli človeško truplo brez glave, jedne roke in jedne noge. Truplo je bilo dalj časa v vodi in kako je prišlo na breg je nerazum ljivo. Sodišče je uvedlo preiskavo Znižanje plače v Angliji. Middlesborough, 4. aprila. Po seBtniki tukajšnjih livarn ao razglasili, da bodo za dobo prihodujih treh mesecev svojim delavcem za 21 odstotkov znižali plačo. Posestniki Northumberland rovov name Tivajo svojim premogarjem za 13 odstotkov znižati plačo. Mestni sv£t v nevarnosti. o n . ' Kansas City, Mo., 3. aprila. Tu- Scranton, Pa., 4 aprila Kakor ». • j xu V* j ... , Jvasor tBjSuja družba poulične železnice smo v zadnjih številkah poročali — so hazletonski unijski delavci skle ,,Metropolitan" je prosila mestno upravo za nadaljne koncesije gled£ podaljšanja Bvojih prog. S tem pa bojkotirati ker je predsedniku ^edčani nVso zadovoljni in^koTo'se unije Mitchellu predbacival, da so občinski svetniki o prošnji imeno-ga posestniki rovov podkupili. Te- uovane družbe posvetovali, prišlo mu vzgledu so tudi krajevne unije ia nar afrt " — ---: dedile. Vsled tega je urednik Little tož i uradnike unije štev. 861, da slednji škodujejo njegovemu za-dužku, na kar je tukajšnje sodiSče ukazalo uradnike imenovane krajevne unije zapreti. LittlA je danes izjavil, da bode dal de druge osobe, med kterimi je tudi Mitchell, zapreti. • n''; • h je par sto z vrvmi in zanjkami oboroženih meščanov v dvorano, vsled česar se je seja do popoludne preki nola. Toda tudi popoludne bo b<-zbrali meščani v dvorani in mestnim svetovalcem ni preostalo nič druzega, kot meščanstvu ugoditi ali pa seznaniti se s revolverji in ž* pripravljenimi zanjkami. Seveda so se odloČili za prvo, na kar so me ščani odšli veselo domov, prepevajo p«sem „America". iV-:.. v- ljala od $] $2.50 na teden. Poulične železnice so obljubile dajati delavcem vožnje listke za četrt cene. Preganjanje Židov. Carigrad, 5. aprila. Iz Teherana, glavnega mesta Perzije se j-.oroča, da je ijudit»o pr.Cv ;u pr ganjatl tam"šnj^ Z d >, od iter.h je mnogo usmrt nih in ranjei h. Preganjanje Z dov se je 9 tem pričelo, da je au-nitski šeik Ibrahim pred glavno mošejo ljudstvo nagovoril Ž;de napasti. Ljud.e 90 se rnu takoj pri-% družili in odšli v ž;d >vski okraj meBta, kjer so pričeli takoj z more-ojem in ropamem trgovin. Pre dno je prišla vojaška p mi č bilo je že več Zid'" v mrtv.h. Kretanje parnikrv. V New York d speli: ,,Germanic", 4. aprila iz Liverpoola s 68S potniki. ^Karaniania'', 4. aprila iz Genove s 840 potniki. ,,Rhein", 4. aprila iz Bremena s 2502 pot niki. ,,Pretoria", 5. aprila iz Hamburga s 2017 potniki. Dospeti imajo: ,,La Champagne" iz Havre. ,,Servia" iz Liverpoola. ,,Westrnland" iz Antvverpena. ,.Hohenzollern-' iz Genove. ,,Majestic" iz Liverpoola. Od pij al i so: „Grosser Kurfurst" 4. aprila v Bremen. „La Bretagne" 4. aprila v Havre. ,»Bulgaria" 6. aprila v Hamburg. ,,Luc."nia" 6. aprila v Liverpool. ..Rotterdam" 6. aprila v Rotterdam, „Sicilia" b. aprila v Genovo. Odpljsli bodo: ,,Karamania" 9. aprila v Genovo. „Southwark" 10. aprila v Antwerpen.* ,,Germanic" 10. aprila v Liverpool. New York" 10. aprila v Southampton. ,,Rhein", 11. apr la v Bremen. v ,, Augusta Victoria", 11. aprila v Hambftrg. ,,La Champagne", 11, aprila v Havre. ,,Hohenzollem", 13. aprila v Genovo. ,.Pretoria", 13. aprila y Hataiburg. ..Serria", 13. aprila v Liverpool. FarniSki listki so dobit por •cenah pri FR. SAKSER & 109 Greenwich St., New York Snj-ipipILe-Tnn ozo/b i30 „ Grlas USTaa?oda", etli, IsTo. 128, Velika noc. Z. V. Drobne ptice so vzletele Visoko v obzorje jasno In tukaj radostno zapele Napeve mile, pesem krasno. V nebrojnih glasih jim odmeva Priroda divna, ljubko, drago : ,,\*stani ! — solnce že ogreva ,,Življenje novo, milo, blago'4. ,,Piedrami se, ti duša bedna ,,Ki brez veselja tu živiš, ,,Spolnila se bo želja vedna, ,,'1'i srečo večjo zadobiš". Velika noč, življenje mlado, Pričel se je pomladni čas Povsod z veseljem kliče rado Sc Aleluja na ves glas. Velikonočno darilo. Obiskovale i takozvanih »Shopping* okrajev naših velikih mest so ob velikonočnem času gotovo opazili v kakem kot« ženske, ktere prodajajo bele domače zajce. Male, vesele ži-valice gotovo vsakdo ljubi in ni ga Šetalca, da ne bi veselo pogledal živali, ktere s svojimi rudečimi očmi vsakogar prijazno motrijo. Oni, kteri imajo v tej deželi najredkejo stvar — prosti čas — na razpolago, celo na tem mestu postoje in se s zajci nekoliko poigrajo ter jih občudujejo. K tem ljudem spadajo v prve j vrsti otroci in njihovem posredovanju imajo prodajalci največ zahvaliti. da svojo zalogo običajno hitro prodajo — ni toraj čuda, da so prodajalci največji prijatelji onih otrok, ktere spremljajo matere. Popoludansko solnce je ljubko sijalo, ko je prišla ne fino, ali vendar Čedno oblečena gospa vodeča za roko svojega malega sina, v ,,Shop-ping-okraj" na Broadwayju. Deček je hodil tiho kraj matere, ktera ga je večkrat nekako žalostno pogledala, kajti njega niso zanimale one krasne stvari, ki so bile i/ložene v velikih oknih prodajalnic, niti druge stvari, ktere je opažati na živahnej ulici ; šel je poleg matere, kakor da bi bil na pol mrtev. ,,Si li truden Fred?" ga je mati večkrat vprašala. Deček pogledal je mater in dejal : ,,ne dosti mama". Toda mati je videla, da je njen ljubljenec vsled mnoge hoje nad mero utrujen. Baš radi tega je nakupovanje obleke in druzih potrebščin vedno odlašala, dokler se ni približal velikonočni čas in jej je jel soprog, kteri je želel vrtno orodje in razna semena pred Veliko nočjo imeti, očitati, da bode njegov sin vsled njene vzgoje postal! slabotnež, in da ne bode za nikako rabo. „Ko gledam druge otroke — Fred bi moral skakati in biti vesel ! Mesto tega pa neprestano sedi na tvojej strani in ti ga bodeš za pravega slabotneža in lenuha vzgojila..." Da se ognje takim in jednakim očitanjem, se je odpeljala s sinom v mesto. Toda jedva je bila na potu, je že obžalovala, tla po nepotrebnem muči svoje dete, in konečno — enkrat mora itak v mesto — hvala Bogu, saj bode k malo svoje opravke izvršila in potem bode saj soprogo-vim željam vstreženo, vse drugo se lahko tudi kasneje opravi. V tem trenotku je dos. daj mirni deček spustil njeno roko in pričel teči Čez široki tlak do prodajalke zajcev, ktero bi mati niti ne opazila, da je ni mali Fred na to opozoril. ,, Mama, mama, glej, kako krasne so te živalice; kako se jim pravi?" ,, These are little rabbits, my dear boy", je hitro prodajalka s prijaznim glasom odgovorila, kajti ona je bila prepričana, da deček ne bode dal preje <|iiru, dokler mu mati ne kupi zaželjenega zajca ter mu je drage volje jela izkazovati svojo zajčjo zalogo. ,,To so zajci, Fred", dejala je mati, ki je prišla za dečkom. Skrbi, ktere je bilo skoro vedno čitati na materinem licu, so za trenotek zgi nole, vesela je gledala svoje dete ktero je bilo na strani zajcev presre čno, kakoršnega tudi mati sama ni nikoli videla. Ona ni hotela motiti svoje presrečno dete, kajti videč svojega jedinca veselega, postala j t tudi ona vesela, kar je bilo pri njej itak redka pojava. Nežno, a venda bojazljivo gladil je Fred snežno bele živalice, skakal je veselo krog jerba sa in izpraševal sedaj mater, sedaj prodajalko, kaj da zajci jedo. Pro- dajalka mu je takoj dala par listov radiČain mu velela naj jih da zajcem, kteri so v njegovo največje veselje iz roke pričeli jesti. Otrok je postal jednim mahom spremenjen in le težko ga je mati, vidoč da moti prodajalko, odvedla dalje. ,So li to velikonočni zajci, mama?' vprašal je Fred mater, ko sta konečno vendar le ostavila prodajalko. ,,Da, srce moje, to so velikonočni zajci," glasil se je materin odgovor, kteremu je sledilo dolgo izpraševanje in odgovarjanje. Mati je morala popisati na dolgo in široko naravo-slo vje zajcev, povedati mu je morala čemu žive ter vse druge mogoče in nemogoče podrobnosti, kajti deček je hotel vse natanko vedeti. Otroče je bilo nenavadno razburjeno, njegovo obnašanje je bilo izvanredno veselo, tako da se mu je mati morala čuditi. Da ga umiri, odšla ie ž njim v gostilno, kajti mislila je, da bode tu najpreje pozabil na zajce. Deček je popil svojo Čokolado in zavžil sadje ter običajni , Ice Cream-, ne da bi hvalil izvanredne slaščice, kajti njegovo srce in duša sta ostala pri zajcih na Broadwayju. Tudi ko sta prišla domov, deček ni govoril nič druzega kakor o zajcih, tu je hotel pripraviti hlevček. Neprestano je prosil mater, naj mu kupi ono krasno živalico, s ktero se bode igral, in ktero bode gojil ter krmil — oh kako bode krasno, kadar bode imel zajca . . .! Mati s tem ni bila zadovoljna. ,, Toda Fred, zajček bode poginol, ako bode sam, aii ne veš, da on lju bi druščino!" ,,Ali ona žena, .,zajčeva mati" je dejala, da ga dobim, če bodem marljiv, in ona — ,zajčeva mati' namreč —, ona vendar o zajcih več ve, kakor midva!" V matermej duši se je nehote pojavil boj: na jednej strani nepopisno veselje in neizreČna sreča njenega otroka, na drugej neisprosna strogost njenega soproga, kteri se bode nakupu ,,tacih neumnosti" gotova proti vil, kajti v njegovih očeh je bilo vse ono, kar ni bilo neobhodno potrebno potrata denarja — in vendar kako lahko bi ona ustregla de tetovi želji, kajti njihovo stanovanje je bilo izven mesta v lastnej hiši, kraj ktere je bil tudi vrt; zajcu bi oče v hlevu, ki stoji itak prazen kraj vrta, lahko napravil malo leseno kočo, a po zimi bi ga imeli lahko \ shrambi za orodje, ktera stoji na dvorišču. Po tem takem soprog gotovo nima uzroka odreči otrokovej želji, saj oče že itak vedno zatrjuje, la sin ..nima v sebi nikacega življenja!" -- Mali Fred je bil v resnici nekako mrtve nravi, sploh je pa bilo to ne samo pri Fredu, temveč pri vsej obi-telji opažati in kar je dejal oče o svojem sinu. je istotako tudi za njega veljalo. Toda temu se nikakor ni čuditi. Stariši so se pozno poročili, prepozno za srečo. Vsled tega so pa tudi kasneje baš taki ostali kakoršni so bili : veselje in življenje bilo jim je nepoznano, sploh vsaka stvar jim je bila brez smisla. Vsako opravilo, celo neznatna zasebna dela so se v tej obitelji vršila v redu, vsaka ura imela je svojo odredbo, oče je odšel vsako jutro po vedno jednakein za-juterku ob določenej uri z vedno jednakimi koraki v bližnjo tovarno, v kterej je bil knjigovodja; istotako se je vrnil opoludne domov in obedoval ter ob določeni uri zopet od Šel in se zvečer vrnil domov. Isto tako je bilo tudi zasebno življenje male obitelji, kajti na mizo so prišla skoro vedno jednaka jedila in za mizo se je govorilo skoro vedno o jednej in isti stvari; mož in žena sta bila sličtia stroju, ki vedno jednako deluje. Njuno življenje je bilo tiho in zadovoljno, toda jednolično in brez naj man je promene, kajti niti on, niti ona nista imela želje, da se njuno življenje spremeni. Po večletnem samotnem življenju dobila sta sina in dediča. Ž njim je prišlo v njuno jednoličnost povsem novo življenje; v očetovem srcu so se obudile vsestranske nade, njegov sinko je bil njegovo veselje, radost in ponos njegove starosti, v svojem duhu je videl sina veselega, krepkega — mati se je že tedaj bala divjega življenja, ktero bode prišlo v hišo, ko bode sinček v toliko odra-stel, da bode zamogel govoriti in 1 hoditi. Oče je govoril o sinovih svo- Velikonočni zajec jih bratov, ki so vs> krepki in vedno veseli mladeniči bistrega pogleda in zdravega lica. In njegov Fred je baš tak kakor so oni.. .. Oče se je docela spremenil, od kar se mu je rodil sin. Toda tudi to veselje ni dolgo trajalo. Česar oče v prvih mesecih in tednih ni videl, opa/.ila je mati. Fred je bil slabotno bolehno dete in je tudi kljub vsem materinem negovanju tak ostal. Ko je konečno pričel hoditi, — mnogo kasneje kakor drugi otroci — takrat je oče že davno zgubil veselje do svojega otroka in se je jedva še za njega zmenil. Oh saj to ni nikak deček ! Ob vsakej promeni vremena je bo an. Zdravnik mu je prepovedal razna jedila: vedno je pri materi iti na dvorišču se nikoli ne igra, njega ne zanima ni jedna stvar in za naj manjši vzrok joka — kako je prišel oče do tacega sina ? ! Tudi mati je vsled očetove nevolje mnogo trpela, kajti oče se za svojega sina ni več zmenil in ga popolno ma preziral. Mati — da ona je bila kakor vse matere, ona je ljubila svoje dete in storila vse mogoče, da postane njen sinko zdrav in krepek, ona je tiho prenašala vsa soprogova očitanja : ona je kriva, da nima oče krepkega in zdravega dečka. V obitelji je zopet zavladala tihota, toda še strašnejša nego pred sinovim rojstvom. Mati in sin sta živela skup no,veselje sta vživala le tedaj, kadar sta bila sama doma, toda tudi tedaj sta se bala ure očetovega prihoda, kteri je bil v zadnjem času vedno slabejše volje. Tu pa tam je mati mislila. Mogoče, ako kupi sinu o Veliki noči zaželjenega zajčka, bode oče sinovo veselje in živahnost z veseljem pozdravili Mogoče bode baš s posredovanjem te živalice postalo raz merje med očetom in detetom bolje! Napravila bodeta skupno kočo za zajca in krmila ga bodeta zajedno — oh, da bi videl oče samo jedno-krat dečka tako veselega, kakor je bil ono popoludne v mestu !-- Toda vprašati — ne, tega se ni upala. Ona je bila priučena slepo slediti soprogoviin navodilom : ako jej bode mož dejal, kakor je to njegova navada: ,,Neumnost! s tega ne bode nič !", potem gotovo ne bode imela toliko srčnosti, da bi ga prosila, in Fred ne bode dobil zajca. Prvič od kar je poročena, sklenila je sedaj samostojno ravnati; sicer je še vedno dvomila in nekoliko se Njen mož je bil že doma, toda ker se je peljala vsako soboto večer v mesto, da nakupi potrebna jedila, 111 njen mož nič slabega slutil. Dru go jutro opazil je v prvej sobi svo jega sina, ki se je s zajcom igral. Spočetka je jel ženo psovati, kajt; ona je nekaj storila, kar je bilo prot: negovej volji. Prepir je bil na dnevnem redu, oče je grozil, da bode nedolžno živalico ubil in tako je minola tudi Velika noč brez pravega veselja. Toda v primerno kratkem času postal je deček vesel, jel se ji za vsako stvar zanimati, sploh dete je bilo popolnoma prerojeno. Kadai je prihajal oče iz urada, pritekel mu je sinko s svojim zajcom naproti, konečno sta se oče in sin skupno za bavala s živalico in mati je v svojen. srcu zahvalila l>oga, da jej je da misel zajca kupiti. V sainotnej hiš zavladalo je zopet novo življenje, dete postajalo je od dne do dne zdravejše in krepkejše . . . Fredov oče je nad vse ljubil vrt narsivo. On je vsako leto vzgojil prve cvetke, najkrasneje rastline in najlepšo zelenjad. Vsaki večer je do mraka delal na vrtu. Kolikor bolj je spomlad napredovala, toliko bolj je mati vedela, da jo čakajo novi boji, kakor hitro bode na vrtu pognalo prvo zelenje. Na vse to po zimi seveda ni mislila. ,,'Fi, jaz bi pa zadnji del vrta letos ne posadila, saj nam spredaj zraste dovolj zelenjadi, ako posadiš prednji del do stene hleva — veš, da bode imel Fred prostor za igranje", zajca previdno ni omenila. Soprog jo je začudeno pogledal, kakor da ne bi vedel je li on ali ona postala slaboumna: on naj žrtvuje del svojega življenja (kakor je nazi-val svoj vrt) malemu dečku? Ta je lepa! Kaj bode neki njegova žena še vse od njega zahtevala ! O ki j tacem ne more biti niti govora in mora svojo soprogo le obžalovati. ,,Vrt bodem posadil baš tako kakor vsako drugo leto!" odgovoril je kratko. ,,Toda— Fred! In — in — in zajček! Onadva morata imeti tudi syoj prostor." ,,Onadva naj iščeta prostor kjer koli hočeta, toda ne na mojem vrtu!' S tem je bila za njega ta stvar končana, toda materi je provzročila ne popisne bolesti in sKrbi. In res, že v prvih dnevih spomla di zavladal je v mali hiši nemir. Ko je Fred svojega ,,Bony" lovil, je večkrat pohodil kako rastlino, ali je bala, ali konečno se je vendar odlo- pa zajec snedel kak list zelišča, kte- čila zajca kupiti, pa bil soprog za dovoljen ali ne. Zvečer pred Veliko nočjo napotila se je še enkrat v mesto in kupila največjo dragocenost za svojo dete. re je oče imel natančno preštete. Uboga mati ni imela več miru, ves dan se je tresla in pričakovala pri- i na vrtu, pričel kričati. Preje je oče črtil dečka, ker slednji ni hotel skakati, a sedaj, vidoč svoj vrt v nevarnosti, pričel ga je črtiti, ker je preveč skakal — in celo najmanji prostorček na vrtu je posadil, le male steze so se vile med gredami. Obitelj bi s polovico zelenjadi ravno tako lahko shajala, toda očetu je bila sebičnost prirojena, in svojemu otroku na ljubo ni hotel pustiti del svojih koristi. Pozno v noč je gnojil in sadil, a po storjenem delu je čital cenike raznih semen. Vsaki dan je stal oče, držeč v jednej roki imenik rastlin, v drugej koledar kraj kake gredice na vrtu. V trgovini semen so mu namreč dejali, da zamore pri nas tudi neka vrsta tropičnih rastlin vspevati, da pa ljudje ne umejo ž njo pravilno postopati, in da med desetimi slučaji le v jednem vspeva. Niti trenotje ni premišljal in takoj sklenil, da mora ona rastlina pri njem vspevati. Vso svojo pozornost in trud je posvetil tej rastlini, kakor da bi baš od nje bila odvisna njegova čast in življenje. Pri tem pa seveda ni pozabil ženi in otroku zapretiti. da bode zajca takoj ubil, ako bode zašel med obožavane rastline. Kar je želel, to je tudi dosegel, kajti toplo pomladno solnce in skrbna gojitev je privabila male rastline na površje. Oče svojega veselja ni mogel prikriti, in ko so bili listi dva do tri palce visoki, je povabil svojega prijatelja, kterega pa rastlinje ni toliko zanimalo, kakor njega, da mu pokaže nepričakovani čudež,- da tudi tropične rastline v našem podnebju in to baš na njegovem vrtu vspeva- j°---Njegova soproga se je nepopisno prestrašila, ko je slišala na vrtu glasen smeh. Ona je sedela na naslonjači in je pokladala mrzle ovitke na sinovo glavo. Fred je namreč padel, morda ni bilo to baš nevarno, vendar se pa proti temu mora kaj storiti. Ko je čula smeh na vrtu, pohitela je k oknu in videla soprogovega prijatelja, ki se je še vedno porogljivo smejal. Kraj njega je stal njen mož, bled vsled razburjenosti in jeze se je naslonil na svojo palico, potem je odšel in pustil prijatelja samega na vrtu. ,,Čuješ dragi, saj nisem tako slil, toda veš, ako gre človek miljo hoda daleč, da bi videl tropične rast line, in jih konečno ne najde.... pojdi, pojdi, saj bodo zopet zrasle", je konečno dobrodušno pristavil Toda užaljeni soprog se ni oziral na prijateljeve besede, jezno je zaprl vežina vrata in odšel v prvo nad stropje od kjer oni dan ni več prišel doli. Prestrašeno je prišla mati na hod moža, ki je takoj, kakor hitro vrt. Rastlin ni bilo nikjer več opa je opazil kako pohabljeno rastlino žiti, vse je „Bony« pokončal, na kterega niti ni mislila, ko je pobrala svojega sina, ki je krvavel iz rane na glavi. Očetov prijatelj, ki se ni mnogo za njegovo jezo zmenil in nadalje ogledoval prijateljev vrt, je opazil Fredovo mater na vratih in jej je zaklical: ,,Zajec je pokončal dragoceno rastlinje in vaš soprog se jezi, kakor da bi mu Šlo za življenje," in je odšel še vedno se smejoč. Ker je bilo že pozno, zaprla je mati živalico v zaboj in hitela k svojemu Fredu, kterega je napadala mrzlica. Revež je s žalostnim glasom rekel materi, ,,Bony" je pojedel rastline — ali ga bode oče sedaj ubil? Saj je rekel____" ,,Ne, ne, Fred, gotovo ne, bodi miren, saj ni napravil mnogo škode. " Potem je zopet obnovila ovitke na sinovi glavi. Nepopisna bojazen se je polastila mater, deček se je v par minutah popolnoma premenil, reva ni vedela je li to posledica padca ali razburjenje vsled zajca in je pričela svoje dete nositi. Ko pride njen soprog doli. mora iti takoj po zdravnika — ali še bolje, ona naj gre gori in mu naroči; predno da pride sam v sobo in prične vpiti ter psovati; kajti on nikakor ne vč, da je Fred bolan. Njegova soba v prvem nadstropju je bila prazna, gotovo je ostavil hišo ne da bi ga ona zapazila. Na to se je zopet vrnila k bolnemu dečku, kteii se je sedaj pomiril in zaspal, tako da je misel poklicati zdravnika preložila na kasnejši čas. Ko je prišel soprog domov, mu je šepetaje povedala o Fredovi bolezni, on se je tiho v se del za mizo, ter večerjal, d oči m je ona ostala kraj sinove postelje, kjer je ostala vso noč, kajti revež je bil sila vznemirjen, vedno je vpraševal mater o zajcu in prosil mater naj mu ga prinese zjutraj na postelj. Dečkovo stanje se materi ni dopadlo in mu ni pustila vstati, vendar je pa takoj, ko je oče zjutraj odšel v urad, pohitela v hlev, da prinese Fredu zajca — zaboj je bil prazen. Soprog je toraj takoj zvečer odstranil zajca, kam ga je dejal, tega ni vedela. Mati je skušala na vse mogoče načine svoje dete potolažiti, toda se je bilo zaman, zajček je zginol, oče je ,,Bonya" zapodil od hiše, ga ubil, ker nm je zelenjad pojedel. Dečkova žalost je bila neizmerna; sicer mu je mati obljubila, da mu bode kupila druzega, toda to ni nič izdalo. Dečkovo stanje je bilo vedno slabeje, ko je prišel njen mož domov, povedala mu je, da mora pozvati zdravnika; soprog je že hotel iti k bolnemu sinu, toda ker je že pred vratmi slišal, da deček joka za zajcem, je nemudoma zopet odšel v urad. Zdravnik je prišel, in ko je malega bolnika preiskal, je dejal materi, da si je deček pretresel mož gane, in da vnetje možganov ni izključeno, istočasno, je tudi obljubil, da bode o nevarni bolezni obvestil njenega soproga, ker gre itak mimo tovarne. Ko mu je zdravdik naznanil, da je deček na smrt bolan, bil je oče izven sebe žalosti. Ko je zju traj slišal dečkov jok, je takoj skle-nil ugoditi njegovej želji in domov gredoč je odšel k sosedovim, kamor je dal zajca, kajti umoriti ni hotel nedolžne živalice. Ko je tukaj dobil zajca, hitel je z neprecenljivim zakladom domov kamor je prišel vsled hitre hoje težko sopeč in vtrujen. Soproga mu je prišla jokaje proti, kajti sinko jo ni več pozn^ govoril je čudno, zmešano — oče jt. spustil zajca na tla, in se vsedel kraj detetove postelje; tu je pričel jokati in večkrat je dejal, da je on kriv nesreči. Oče ni bil kriv sinovej bolezni, kajti padec po stopnicah je provzro-čil nevarnost. d_)a je deček v svojej oolezni, o kteri pravem vzroku oče seveda ni. vedel, neprestano o zajcu govoril, bil je le sitičaj. Za očeta je oila to velika kazen, kajti deček je v svojej nevarnosti neprestano govoril: ,,Oče je zajčka umoril", dokler ga niso moči ostavile. Med neprestanim jokom in stokanjem je deček s svojimi rokami večkrat nežno gladil svojo odejo, misleč da gladi zajca, potem je zopet hotel rešiti nedolžno živalico iz vode, v ktero jo je oče zagnal; vse njegove misli so L)ile pri njegovem zajcu. — Fred ni prišel več v vrt, dasiravno oi oče drage volje dopustil, da pohodi vse rastlinje, samo da bi še videl svoje dete s zajcom veselo v vrtu skakati! Oče ni več gojil v svojem vrtu tropične cvetke, krasni vrt je kmalu podivjal, oče se ni več veselil življenja, edino na Fredovej gomili so cvetele najkrasneje cvetke, ktere so pričale, o očetovi ljubezni do svojega mrtvega otroka. PRILOGA „GLAS NARODA", Itev. 28, dne 6. aprila 1901. mm m m m w v w w * Na dan! Na dan, v spomladni svet moj rod, Pomlad oglaša se povsod, Zdrobila moč je Vesne cvetne. Verige zimske tisočletne. Ne čuješ v logu slavca spev, Ne čutiš solnca zlat odsev, Povsodi vigred se oglaša. ,,Pozdrav svobode" nam prinaša? To evangelij je duha In geslo mladega sveta: Svoboda mislij in dejanja Cloyeitvu v istem se oznanja ! Spasitelj je iz groba vstal. Nazaj zgubljeni raj nam dal, Spasitelj naš nas k sebi zove. Zdrobil tiranstva bo okove. Ne rabi mečev in top<*>v, Toiture ne spasitelj n6v: Človeštva genij prost če biti, Jedino vedi se vklomti! Iz temnih kot, iz temnih zmot, Na dan, v spomladni svet moj rod, Da časa duh te ne 'tčpi, Brez te na dnevni red prestopi! Ž. L. Mozirskt. Naselnistvo v newyorski luki. Tajništvo naselniŠkega urada new-yorŠke luke doposlalo nam je iztis obširnih statističnih podatkov na selniŠtva v newyorski luki, ktero poročilo obseza natančne podatke o naselništvu v minolih 81 letih. Ker nam nedostaja prostora, objavljamo le glavne točke in sicer : Štetje našiii naselnikov pričelo se je z i. oktobrom 1. iSxq. Od teg;s dnč pa do konca 19. stoletja, toraj tekom 81 let in treh masecev izkrca lo se je v newyorski luki 13,703.16: naseljencev. Primerjaje število na seljencev, kteri so došli tekom zad njih treh mesece** 1. 1900 v naši luko z onim zadnjih treh mesecev 1. 1899, vidimo, da je prišlo v našf luko v imenovanem času 460 nase ljencev manj, nego prejšnje leto, kajti dočit* je prišlo v oktobru, no vembru in decembru 1. 1899 74.892 naseljencev v Newyorško luko, dospelo je v imenovanih mesecih 1. 1900 le 74.432 naseljencev. Meti slednjimi so bili južni Italijani v največjem številu zastopani, namreč 19.435 osob ali 26 odstotkov vseh naseljencev. Leta 1S90 prišlo je tekom zadnjih treh mesecev 9163 Židov v New York, toraj za 9 od stotkov manj nego v istem času leta 1899. V zadnjem četrtletju 1. 1900 prišlo je 43.704 naseljencev moškega in 30.728 ženskega spola, doČim je prišlo v istem času 1, 1899 le 29.049 moških, ali 38-8 odstotkov, v našo luko. Največjo spolno razliko tvorijo semkaj došli severni Italijani, kajti od njih je 72 4 odstotkov moškega in le 2 7-6 odstotkov ženskega spola. Večina teh naseljencev se je podala v obrtna središča severoatlant-skih držav, kajti 57.440 v zadnjih treh mesecih v newyorŠko luko dospelih naseljencev, je v imenovanih pokrajinah ostalo. 59 odstotkov teh naseljencev je ostalo v newyorŠki državi. Od tekom zadnjega četrtletja 1900 v newyorško luko dospelih naseljencev je odpotovalo v države Alabama 83; Alaska 3: Arizona 67; Arkansas 14; California 1438; Colorado 813: Connecticut 1985; Delaware 72; District of Columbia 67; Florida 205; Georgia 39; Hawaii 22; Idaho 44; Illinois 3611 ; Indiana 445; Indian Territory 54; Iowa 523; Kansas 267; Kentucky 92; Louisiana 388; Maine 96; Maryland 417; Massachusetts 4094; Michigan 944; Minnesota 676; Mississippi 28; Missouri 432; Montana 184; Nebraska 439; Nevada 40; New Hampshire 90; New Jersey 4181, New Mexico 40; New York 32.424; North Carolina 5; North Dakota 650; Ohio 1856; Oklahoma 78; Oregon 91; Pennsylvania 13.647; Rhode Island 835;. South Carolina 4; South Dakota 858; Tennessee 65; Texas 428; Utah 66; Vermont 88; Virginia 97; Washington 213; West Virginia 278; Wisconsin 715; Wyoming 103 naseljene«v. Smešnice. Zvito. Tujec (v restavraciji na hočete poročiti? Jeli gospodična, ktero vzamete tudi lepa?" — Uradnik: ,.Kakor se vzame." — ' Tngpodar: „Dobro, toraj s'1 pa po-•^čitp, bodete saj raje v pisarni ^delil" Spomin. Ona: ,,OproBtite. 'oda kaj je z onim stotabom, ktQre-ja vam je moj rajnki mož posodil n ga še sedaj niste vrnili?" — On: .Toraj gospa — ali še sedaj nistp vašega moža pozabili?" Skušnja. Gospa A.: ,,Moi aoprog mp že dve leti ni poljubil I" — Gospa B.: „Ali si ne znaš poma-eati? Kadar pride tvoj mož po noči ^ornov, mu ti mpsto hišine odpri vrata, in videla bodeš, da te bode poljubil." Nežnočutnost. „Kaj pa ti je, ljubi mož? Zakaj si tako razburjen?"— Mož: ,,To preziranjel Sedaj mi je prinesel pismonoša smrtno naznanilo od bogate tete in ta noož je oblečen v — belih hlačah!1' Sovražnik vode. Pijanec: ,.Ako je res, da se Človek po smrti zopet spremeni v kako drugo bitje, potem bi bil vse preje rad, nego — ribal" V upanju. Nevestin oče: „Ka-ko pa je kaj z vašimi gmotnimi razmerami?" — Snuhilec: „Sedaj nemam še nič, toda podedoval bo-d^m nekoč veliko premoženje 1" — Xevest'n oče: ,,Tako! od koga?" — Suubilec: ,,Od mojega prihodnjega tasta!" Lep zgovor. Baron {krojaču, ki gaje prišel tirjati): ,,Zelo žal mi je, da ste se zastonj potrudili, toaa vi veste, da je čas zlato, in sedaj v ietini nemam Časa, da bi poravnal vaš račun!" Jacob Stonigh 89 £. Madison St., Chicago, 111. -^KNJIGE ^lika predstavlja uro za gospode (16 Size) Z dvojim pokrovom (Bosscase) in so vsakomu =nani naji>oljši pokrovi se zlatem pretegneni (Goldfield) in jamčim za nje 20 let. Kole-sovje je Elgin ali Waltham in stane s 7 kamni $15, 15 kamni $18. Rojaki, kteri želite kupiti dobro uro, se Vam sedaj ponuja lej« priložnost kupiti dobro uro za male denarje. /a obile naročbe se priporočam z vsem spoštovanjem rb Jacob Stonich, & 89 K. Madison Sc., Chicago, 111. Električni DIAMOND križ, tudi Volta križ imenovan, je iznajdba, ktera se je pred nekoliko leti vršila na Avstrijskem, vsled svoje veljavnosti našel je takoj pot na Nemško, Francozko, Skandinavijo in v druge države, kjer je dobil pri poznanje kot najbolje sredstvo proti mnogim boleznim in osobito proti revmatizmu. Ta križ ozdravljaod rev- kraj Zjed. držav. Jamčimo, matizma, neuralgije, bolezen j^Sro^^f^MB da Vam fcxxle tako koristil, v križu, bolezni v glavi, kakor kterokoli električni Živčne bolezni, otožnost, WjraHBB pas, kteri velja io ali 2okrat brezsenčnost, kap, božjest, HBH^Mijfl^l^'^VS^nH večjo syoto. Vsaki č'an slaba prebavanja, zgubljenje K\f vsake družin-? moral bi i-neti teka in bolezni zobov. BBff^S^aM^Wp^^^^jB električni Diamond križec, ** NAVODILO: ^B^^Vwfl^BBpy^l^^jS ker ni boljšega in si^ irnej- Vsaki dan dajte križ v šega sredstva proti vs.1,.0- korarec napolnjen z naj- KajP^B^MI.B^^Ml^B^^ vrstnim boleznim." Tisoče boljšim jesihom za dve mi- EŽMm^B^M/BtMWMaWg.A. priporočil od ljudi, kterim je ta križ pom ogel, o/ir« nia jih popolnoma ozdravel, potrjuje njegovo moč. Pošljite jeden dolar bodisi ro Mon-v Order ali v registriranem pismu za I križ n! za 6 križev na : The Electr ic 1 )ia-moid Cross Co.: Dep. 30. 306 Milwaukee A> e. Chicago nute. Za otroke zmešajte jesih z vodo v primeru z njih starostjo. Ta križ mora viseti na svilenem traku, okolu vratu tako, da leži modra stran naravno na koži na želodcu. Ta električni Diamond križ velja samo eden dolar ter »e odpošlje v vsaki ^ Priporočila : Vaš električni Diamond križ me je ozdravel od revmatizma v glav: po 2 tedenskej uporabi in bolezen je popolnoma ponehala. H iporočam ga povsodi svojim prijateljem. H. Millkr, Pipestone, Minn. Moja mati je nosila Vaš električni Diamond križ in v kratkem času je boie/.e;i in krč t želodcu in prsih ponehala. Sedaj se počuti zdravejšo nego !i kdaj popreje. Eli. Galli-P. Fairbanks, Ta. Moja soproga bila je veo let bolna, zdravilo jo je mnogo zdravnikov, Električni I Hu-mond križ jej je več pomogeL nego vsa druga zdravila. Bodite tako prijazen, in pošljite mi še 4 križce. J. BaJLI.E, StnUgart, Ark. Imel sem veČ let revmatizem : po 6 tedenski vporabi Vašega križa, moram j • . nau, da ni boljšega sredstva za zdravljenje od revmatizma. Paul Powiu, Milwaukee, Wise ktere imamo v naši zalogi in jih nam znesek naprej pošlje: Molitvene knjige: Fino vezane z imitacijo slonove ko3ti, ali v finem usnju in Be zlato obrezo: Zvonček nebeški. $2. Svpta ura pc $2.50, 82. Rajski glasovi, $1 2o. Nebesa naš dom po 82.70, 82 50 Pravi služabnik Marije 80 ct. Spomiu na Jezusa, usnje 55 ct, Jezus na križu, usnje 80 ct. Fil« teja, s zlato obrezo 81.20. Rafael, platuo 75 ct. „ usnje 85 ct. „ s zlato obrezo $1. Pravi služabnik, usnje 80 ct. Zvor.č k nebeški 55 ct. Druge knjige: Hitri račuuar, 40 ct. Atigleško-slovenska slovnica 75 ct. Zgodbe sv. pisma, 50 ct. Evangelij, 50 ct. Veliki katekizem 30 ct. Slovensko-nemški besednjak 90 ct Druga nemška slovnica, 80 ct. SI v*nsko-nemški slovarček 40 ct. Grundriss der slov. Gramatik 80ct. Abncedu'k (Ranzinger) 20 ct. Prešernove poezije vezane 75 ct u i, broširane 50 ct. Ave Marija, 10 ct. Bleiweis Slovenska kuharica $1.80 Naš dom I. in II. zv., po 20 ct. Guzdovnik, I. in II. del, oba 50 ct. Marjetica, 50 ct Naš cesar Franc Jožef I. 10 ct. Hubad pripovedke I., II., HI. zvezek po 20 ct. Admiral Tegetthof, 20 ct. Maršal Grof Radecky 20 ct. Baron Ravbar 20 ct. Mrtvi gostač 20 ct. Nezgoda n« Palavai-u, 20 ct. Slovenski Šaljivec, 30 ct. THE DIAMOND ELECTRIC CROSS CO., Dep. 39, -306 Milwaukee CHICAGO. II.LITŠTOTS VQ. odpošljemo poštnine prosto, ako se Burska vojska, 25 ct. Ciganova oeveta, 20 ct. Sveta noč, 30 ct. TTstanjenje, 20 ct. Strelec, 25 ct. Spominski listi iz avstrijske zgodovine, 20 ct. Nikolaj Zrinski 20 ct. Naselnikova hči 20 ct. Narodne pripovedke v Soških doli- nah, I. in II. po 12 ct. Kapitanova hči, :!0 ct. Posavček, 18 ct. Prve skrbi, 40 ct. Venec slovanskih povestij, I. in II., zvezek po 40 ct. Savinjski glasovi, 20 ct. Zeleni listki, 20 ct. Bogdan, 20 ct. Plemenita srca, 20c Baron Trenk, ^0 cc. Eno leto med Indijanci, 20 ct. Črni bratje, 20 ct. S preBtola na morišče, 20 ct. Vrtomirov prstan, 20 ct. Jama nad D -brušo 2o ct. Pod turškim jarrnon -0 ct. Najdenček, .0 ct. J zanami, 20 ct. Dve čudapolni pravljici, 15 ct. Strelec, 24 ct. Pavliha, 20 ct. Sveta Genova fa, 16 ct. Lažnjivi Kljukic, 20 ct. Mirko Poštenjakov tč, 75 ct. Sveta Notburga, 18 ct. Mrtvi gostač, 20 ct. Izidor pobožni kmf-t, 25 ct. Šaljivi Slovenec [zbirka kiatk i- časuic itd. j 00 ct. Velike eanjeke bukve, 30 ct- Tišoč in ena noč od 1 do 51 zvezka poštnine postu $6.50. [Posameznih zvezkov ne damo proč.] 1 Mestna hranilnica ljubljanska | na Mestnem trgu zraven rotovza i _ g M posluje nad n let in ima do sedaj hranilnih vlog uže blizo 15 milijonov kron, | % ktere obrestuje po 4 odst. brez odbitka rentnega davka, kterega -|E: sama iz lastnega plačuje, nevzdignjene obresti pa pripisuje vsacega pol leta h kapitalu. Mesto ljubljansko je kot ustanovitelj porok za vse pri tej hranilnici vložene denarje z vsem svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Poleg te varnosti nabira mestna % hranilnica ljubljanska iz vsakoletnega dobička tudi rezervni za- \ -A klad, ki znaša sedaj nad K. 270.000. f Ker je torej taka varnost za hranilne vloge nedvomljivo po- \ 4-: polna in se vsled tega vložniku ni nikoli treba bati, da bi kaj ; izgubil, pričakovati je od vseh slovenskih rodoljubov, da vlagajo \ j| svoj denar pri mestni hranilnici ljubljanski. j & fr ** Q ti ** Q ti Q ti »f 5j ti Z* m ** S3, m Rojakom v CALUMETU in DOLLAR BAY naznanjam, da sem otvoril tudi na CALUMETU svoj SALOON,in imam sedaj Central Saloon JOHN BARICH, Prop. v Dollar Bay and Calumet, Michigan. V obeh saloonih bodem točil vedno sveže pivo, najboljši whiskey in druge likere, kakor tudi dobra vina, ter prodajal fine smodke. Rojaki počastite me mnogokrat. Dalje naznanjam, da sem tudi v zvezi z g. Fr. Sakser-jem, 109 Greenwich St., New York, ter po isti ceni pošiljam novce v staro domovino, ter rojakom tudi vse drugo potrebno preskrbim. john MRICH, DOLLAR BAY & CALUNET, Mich. ft ft ft ft ft ft Podpisani priporoča vsem Slovenoem svoj krasno vrejeni Hotel Florence 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. Vedno bodem točil razno izvrstno »veže pivo, posebnost pravo importinai plzen-sko pivo, fina vina; izvrstne imodk« in okusna jsdila bodsm dajal vs*m gostom proti zmerni cani; na razpolaf anj« js lepo Posebno se priporočam rojakom za razne svečanosti, veielice, porok« itd., ker storil bodem kar je v moji moči. Slovenci obiščete ms obilokrat I Svoji k svojim! spoštovanj e na v Frank Gole, hotelir 177 Atlantic Ave., Brooklyn, N. Y. *John Russ m § ft ft priporoča SLOVENCEM i n HRVATOM svoj ^ ft ft ft 432 So ;th Santa Fee Avenue, Pueblo, Colo, ft ¥ , ft ^ Točim vedno sveže, fino pivo, importirana in do- ^ mača vina, najboljši whiskey in likere. § ft ^ PRODAJAM DOBER TOBAK iN FINE SMODKE. J^ Naznanjam tudi, da sem glede pošiljanja denarja in ^ Hjri druzih zadev v zvezi z g. FR. SAKSER-JEM, 109 Green- J^ j ^ wich St. v New Yorku. Jj* Slovencem in Hrvatom se uljudno priporočam za mno- * j/ gobrojen obisk jj^ J"o~h -n IR-clss, ^ 432 So. SANTA FEE AVE., PUEBLO, Colo. !ft _____s Sprememba buče v glavo zamorca. •" a- žŠ: ■■ - -'i lini-* ' i, : 12283232 II! j Jugoslovanska Katoliška Jednota. III lukorp^riraua due 24. januvarija 1901 v državi Miui-est ta. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKI : Predsednik: John* Habjax, Box 303, Ely, Minnesota; Podpredsednik: Josip Pezdirc, 1024 S mth 13th St., Omaha, Neb. I. tajnik: Jožef A<;xič, Box 266, Ely, Minnesota ; II. „ Štefan Banovec, Box 1033, Ely, Minnesota ; Blagajnik: Ivan Govže, Box 105, Ely, Minnesota; NADZORNIKI: Ivan Pakiž, Box 278, Ely, Minn.; , John Globokar, Box 3/1, Ely, Minn.; George Stkpan, Box 1153, Soudan, Minn. Naznanilo. Vsem društvam spadujočim k Jugoslovanski katoliški Jednot naznanjam, ker se bliža čas četrtega glavnega zborovan a, da izvolijo ia«t pnike meseca aprila in mi naznanijo njihove naslove, di jih potem priobčimo v glasilu Jtduote in l odnmo tudi vedeli gl<-df> vožnjih listkov. Letos je dana prilika vsem društvam nad 30 članov broječim od-poslati zastopnika, ker vožnje liBtke plača bi gajna J> dnote; mala društva lahko po dva skupaj pjšlejo enega dul^gata, toda oba društva morata šteti 30 udov. Srčni pozdrav udom Jugoslov. kat. Jednote. Na sndanje dne 4. julija ua Calum^tu, Mich. 1 Josip Agnitch, I. tajnik. PRISTOPILI: Pristopil k društvu sv. Jožefa štev. 12, PittsKurc, Pa., Jakoh Brancelj star *24 let. Društvo šteje 110 udov. Dopisi naj se blagovolijo pošiljati na L tajnika : J o e A g n i č, Box 'J06, Ely, Minn., po svojem zaHtopuiku in nobenem drugem. D^narnn pošiljatve naj se pošljejo blagajniku: Ivan Govže, Box 105, M um , in po svojem zastopniku. Društveno glasilo je „GLA8 NARODA". Plača kralja Edwarda VII. London, 4. aprila. Odbt.r državnega zbora d >vo!il je novemu kralju \ugli»e $3 000 000 letne plače; za tasnbue izdatka S550 000, za hišno gospodarstvo $560.000, za njegovo ,,delo" 8100 000 in za„kraljeve darove" 566 000 i a leto. Hčere uzor-nega kralja dobe $90.000 na leto, a kraljica, ako E .ward preje umrje, iobi S350 000 na leto. Vojvoda yorSki dobi £100 000, a njegova žena $60 000 letne ,,plače". Ljudstvo bode moralo kralju in njegovim trabantom p'ačevati 83,000 000, do-čim je p-.kojua kraljica Viktorija potrebovala letnih 82,765 000 ljudskega denarja. južni __ ljajo, da j* med mlajšim' ruskimi častniki opažati revolucionarno g'hanje. Mlajši častniki namreč javno sočustvujejo z dijaki in naprednim državljanstvom in branijo vojakom z ,..uporniki"' surovo postopati. Več častnikov je prosilo dopust, da se jim tako ni treba udeležiti preganjanja dijakov. Petrograd, 5 aprila. ,,Novoje Vremja" poroča, da bo ruski kapitalisti za dobo 75 let vzeli v najem perzijsko carino. Perzija je namreč sila zadolžena in je najela v Rusiji posojilo. Manila, 5. aprila. Na otoku Masbate, južno od Luzona, so našli zlato. Drobnosti. 2502 potnikov naparniku „Rhein". S parnik >m „Rheiu", ki je pri-pljul dne S. aprila v newv >rško luk->, prišlo je 2449 potnikov v m-dkruvja in 53 potnikov v kajitah v mtše mesto. Naselništvo v Baltimore. Baltimore, Md , o aprila Danes je pripljul parnik ,,Ko!u" iz BrM m»*na Ž njim je prišlo 1637 nase Ijetjcev iz Evrope. To je dosedai največje število potnikov v letoš nj^tn letu, ki so prišli z jed ni ni parobrodom v na^o luko. Od 1. jauuvarija do s daj prišlo v balti-mjrško luko 4956 naseljencev. Parnik .,Chester W. Chapin" obti-tičal v pesku. V noči cd 3. na 4. aprila obtičal j« pari i k „Ch ester W. Chapin", ki je last ..Providence Line", na potn iz Provideuce v New York v bližini Patience Island v pesku. Ko se pripetila n*zg da, polastila se je 200 potnikov nepopisna razburje nost, vendar se je pa kap.tanu po srečilo potnik« umiriti. Po večur-nem hrezvsp^šuem trudu prišel je parnik ,,Bay Queeu" na pomoč, na kterega s» se vkrcati prestrašeni potniki. Ponesrečeni paruik je o 12 čevljev d !g in 64 čevljev širok. šest osob utonilo. Tadonssac, Canada, 4. apri'a. Obitelj Terrien vozila se je danes v malem čoluu čez reke Saguenay. Pr n dši sred r*-ke seje čoln prevr n I, mati n pat^ro otrok je utouilo le oč«» se je rešil. Zažgali razarensko svetišče. Dunaj, 5 aprila. V Velikem Va radinu na O? sk^m je zgorelo d« sei člau« v verske sekte Nazarenov. 4.* no »omarico Italije, ktera pride osob j- tvžko ranjenih. dui v Tnu'on. Najareni so se uair.reč zbrali % Smyrna, Mula Azija, 3 aprila, svojem sv t.šču, di opravijo molit Tu J13 pripetilo preganjanje Ži ve T da ko naj sj se sleduje pri <*t>v. kteri BO b®Je j^dnega dečka č^le, ko so drutroverniki cbkolil •▼etišče in ga z^igili. Stedil jf j ie 10 0 0 Grkov, ki so odšli v ži-grozeu priz- r. Naaareni so planil 1dovski okraj mesta in tu do neza-k vratim, kjer je nastala taka gnje ! vesti pretenli vsacega Ž da, kterega ča, da j*- bilo več osob pohojeuih. j 8° dobili- t«r plenili židovske hiše, Med tem so oni, ki niso mogli prit i dokler jih ni vojaštvo prepodilo, do vrat, zgoreli ali pa se zadušili j 15 osoh j* smrtno ranjenih. Petrograd, 3. aprila. Dne 31. 15.000 Angležev do sedaj v Afriki usmrtenih. London, 4 aprila. V-jni urad je dam s cbjavT angleške zgube v ju-g^afriški vojski Od početka vojake do konca februvarija Hlo je 690 čsstuikov in 13.734 mož U3mrtenih, 17 častnikov iu 75S vojakov se y zgubilo in po vrnitvi v domovino so umrli 4 častniki in 300 mož vsled zadobljenih ran. Tekom meseca marca bilo je 9 častnikov in 109 mož usmrtenih ter 26 častnikov in 270 mož ranjenih. Evropejske in druge vesti. Budimpešta, 3. aprila. Tukajšnji ,,Pester Ll< yd" jsvno priznava, da je s trozvezn pri koncu in svetuje, da morati Avstrija in Nemčija vse mogoče storiti, da obdržiti Ita'ijo še na dalje v trozvezi. Toulon, 3. aprila. Rusko rojuo ladjevje, ki je prišlo v tukajšnjo luko, dobilo j<» povelje nemudoma >dpljuti, da se tako ne smde z voj- V staro domovino so se podaii: Blaž Manner iz -Johnson, Mies., v Črni Log; Anton Bučar iz Fleming, Knng., v Zatičino; Joe Modic iz L^adville, Colo., v Lož pri Rakeku ; A. Oswald in .Janez Kovač iz John-pon, Miss., v čabar; Štefan Sestak iz Rackoway, N. J., v Kozoveke, Slavonija ; Anton Matjašič iz Steel-ton, Pa., v "Rakovce pri Metliki; Simon Kupfn^r iz Clarksburg, VV. Va , v Zillerthal; Jakob Troha iz Trestle, Pa., v Skofjo Loko; John Golica iz Sheboygan, Wis., v Brezovico; Franc Bevc iz Sheboygan, Wis., v Cerovec; .Jakob Pečaver iz Lacrom^ Pa., v Kran jskogoro; John Marčelja iz Pueblo, Colo., v Mar-č<4je pri Reki; Lorenc Marinčič iz Thwra, Minn., na Vrhniko. * * * Velike sitnosti je imela v čeirtek na pristanišču francoskega parnika ž^-na Frank Skerl>eca iz Clevelanda, O Žena je imela ieboj troje otrok, jedno najmlajše bolno in zato nika-kega plačanega vožnjega lista; „agent" v Clevelandu jej je rekel, da je prost, a vedel ni nič. Odklonil jo je zdravnik, dasije doplačala za malega otroka in le na prošnjo našega zastopnika, kteremu se je smilila jokajoča žena in d^ca, so jo sprejeli, na paruik. Z na je pa tudi tožila, da jo je nek Zid dobro rskubil, p item pa nan iskala po N» w Yorku. * * Umrl je v Novem mestu c. kr. nadinžener gogpo. Tomaž Val na. * * * Potres. 22 marca ob se jf čutil v Ljubljani rahel potres, kte r^ga večina prebivalcev niti zaps zi'a ni. V gledališču med sloven-ko predstavo se je precej močne čulo podzemsko grmenje, kteremu je sledil kratek in lahek streljaj Ker se je na od t u ravuo igralo, sf je čulo grmenje ter seje čutil stres-ljaj tem bolje. Občinstvo je planilo pr-Btrašeuo pokonci, a nekaj po gumnejših je napravilo hipni paniki naglo konec. Ker sta igralce na odru (gospod in gospa Danilo) vzlic hrupu mirno igrala daije, Bf je razburjenost zopet naglo polegla * * » Trgovska akademi ja v Ljubljani. Trgovska in obrtnika zbornica ze Kranjsko se je bavila 20. marca s tem vprašanjem. Prišlo je do pre c~j redke razprave med govornik slovenske večine iu uemške manj Sinj. Prvi so po vsej pravici očital-drugim, da hočejo tudi to vpraša uje potisn ti na politično polje. Za stoj so jim jatrjevali slovenski govorniki, da se bo tudi nemškemu jeziku in drugim svetovnim jeiikorr posvečala rajvečja pozornost — Nemci so načelno proti-slo-venBki akademiji, ne kakor trgovci, ampak kakor — Nemci 1 V odsek Največji parnik sveta. I marca rgorel je carski kovinski Belf st, 4. aprila. Danes so Bpu- arad. Prouzro*euo škodo cenijo i a ladje stili v Harlaud & WoHTovi delnici novi parnik ,,Celtic", ki jf last družbe „White Star L^ue", v morje. ,,Celtic'* je največji parnik •veta ; nosi 20 880 ton tovora, poleg tega ima za 3000 potnikov prostora. AmeriSki skabje za Anglijo. Is Loudoua se poroča, da je vodstvo hlevov taoKŠnjega dirkališča nijelo v Ameriki 250 konjskih hlapcev, kteri bodo dobili mesta dosedanjih hlapcev, ki štrajkajo. Skabje bodo v kratkem s parniki družbe „White Star Line" in »Atlantic Transport Co." odpljulli ▼ Anglijo. . j;. Pri vojaškem nabora v Ljubljani je bilo 57 mladeuičev potrjenih k vojakom. * * • Grozna nesreča. Iz Dol.Log^tcp se piše: Dunajski brzovlak povozil je 20. marca v bližini logaške postaje dva. Jednemu je popolnoma odtrgal glavo, a drugemu je pa glavo čisto zmečkal in ga hudo ranil na hrbtu, tako da je bil na mestu mrtev. Koga krivda zadene, pokaže komisija, a uramo, da je tu vsaka krivda nemožna, k«jti povožen ca sta — srna in srnjak. Te dpn preje je pa ravno tam povozil — malfga srnjaka * • * Grozna nesreča. Na železniški progi y pomorskem arsenalu v Polju je povozil 19. marca zjutraj železniški vlak 601etnega kotlarja Martina Ladovaca iz Visa hšt 238: kolesa so ga popolnoma zmečkala in je nesrečnež ostal takoj mrtev. Nesreča se je zgodila vsled tega, d? Ladovsc zbok, skoraj popolne glu-ho-ti, ni slišal ropota bližajočega se vlaka. * * » Dva obešenca. Na Ptujski gori je obesil Franc Smolnik. V Narap-ljah blizu tam pa so našli obešenega neznanega moža, k' je imel zaznamovano perilo s črkrmi R. Š. • * * Južna železnica in državna uprava. Dosedaj je plačevala južna železnica državi kot takozvani kupni novčič v letnih obrokih dogovorjeno svoto. Letos pa je sklenil generalni svet južne železnice, dR plača takoj državni upravi za pet let naprej 15,224.000 K Ugiha se sedsj, ali ima južna ž^teznica preveč gotovine, al* pa je državna blagajna hvaležna za ,,drobiž". * * * Krščanska l jubezen ali lep vzgled V Mariji Reki pri Laškem je pred oekterimi dnevi pogorel posestnik M. .J. Ker ni bil zavarovan, in mu je zgorela tudi vsa živina ter nims lastnega leeu za stavbo, mislil jp orodati golo zemljo t°r oditi s trebuhom za kruhom v daljni Bvet. A tega mn ni bilo treba storiti. Vrli R^čani mu namreč niso samo darovali ves za stavbo potrebni les in škop, ampak sta^ jo mu zdaj tu di brez plačila novo kočo. Le za napravo hleva bode moral najeti nekaj delavcev. * * * Slovenci v Celovca. Po letošnjem ljudskem štetju je v Celovcu 492 os^b vpisalo slovensko narodnost. L°ta 1890 je pri ljudskem štetju slovensko narodnost pripcznalc 723; torej se je Nemcem posrečilo znižati to število za 231. • * • Lvovski občinski svetniki, h Krakova poročajo: List „Naprzod" javlja, da je bilo 64 občinskih svetnikov v Lvovu dolžnih davek. Že dva dni kasueje pa je mogel župau lr. Malachovski v občinski seji sporočiti, da dolguje davek samo še 31 občinskih svetnikov. Med tem je namreč 33 občinskih svetnikom svoj dolg poravnalo. Župau j« prosil namestnika grofa Pininskega. da bi uradno glasiloimen dolž'iifco\ ne objavilo in s tem mesta Lvov šf hujše ne kompromitiralo, • » * Madjari proti frakn Pri civilnih por ikah se je na Ogrskem vn»d običaj, da prihajaj o že i ii m^ sto atilah v frakih. Sedaj pa so ztčeli listi ostro agitacijo proti fraku, in za narodno obleko — madjarsk« atilo. • * Darovi. G. John Bukove iz Alleg. h*py, Pa., je nam doposlal $6.20, dnrovali so: Andrei Mlinar, Frank Arh, J >hn K reu, Matija Kor, Fr. En čimer. Ant Lokar, Ant. Kolar, Mary Bučai. Audrej Teršelič. Mat Ule, John Grilc, Marko Kučič, J Muc, Matija BUčič, Jurij Drago-van, Dominik Barbalič, Ignac Zu pančič, John Bukove po 25 c*. Anton Hauptman in Mat Matičič po 20 ct., John Kašček, J. Kašček in Fr.Mustarpo 15 ct ; Alojzij Kos, Stif Oblak. L^jz Tornič, Anten Zupančič, Frank Bregar, Miha Saje, Ignac Derganc, Joe Medved, Anton Zupan, Frank Penca po 10ct G. John Rejc iz Mountlron, Miun., je doposlal $2, darovali so: John' Rejc 75 ct-, Martin Štukel, Jobn Simonič, J hn Sitarič, Fr. Pogorele in Markus Schober po 25 ct Skupaj $8 20, v 27. štev. izkazanih $186.74, toraj Bkupaj $194.94. Listnica uredništva. Rojakom odpošljemo sedaj za $20.55 100 kron avstr. veljave, pri-dejati je še 20 centov za poštnino ker mora biti denarna pošiljatev registrirana. G. T. V. v L. Wyo. Tismo in 30 ct. v postnih znamkah donili, toda žai, objave ia /eni-tev ne sprejmemo: toraj si morate kranjska dekleta, oziroma neveste na drugi način preskrbeti. Ta brez zamere. V Buffalo k razstavi —: in :— na Niagara Falls I. RAZRED se lahko pelje zastonj vsakdo, kteri nam pridobi 20 naročnikov pred-plačnikov in sicer iz Now Yorka, Clevelanda, Pittsburga iu Chicaga. To velja od 15. maja naprej. Vožnji listek veljaven za sem in tja pet dni. Upravništvo ,,Glas Naroda". Kje je? Frank Junc, doma iz Št. Petra pri Novem Mestu; pred tremi leti je šel iz Clevelanda v New York in od takrat se ni več zglasil. Blagovoljna pojasnila prosimo poslati županstvu ali pa farnemu uradu v St. Petru pri Novem Mestu, Kranjsko, Austria. Kje sta ? Brata Lovrenc in Jože Bozovičar, doma iz Pevna pri Škofji Loki na Gorenjskem. Lovrenc je prišel v Ameriko leta 1S92, Jože pa leto pozneje. Ako kdo rojakov ve kaj o nju, naj blagovoli naznaniti: Martin Bozovičar, 432 Santa Fe Ave., Pueblo, Colo. [6ap] Kje sta? John Červan in Martin Poclaj, prvi doma iz Kostanjevice na Dolenjskem in sva bila pred 2 leti skupaj v Claridge, Pa.; drugi pa je duma iz litijskega okraja, ter sva bila skupaj pred 8 meseci v Jenny Lind, Ark. Njun naslov bi rad zvedel: Josip Majhen, P. O. Box 50, Jenny Lind, Ark. [ioapj NAZNANILO. Društvo sv. I etra in Pavla, spadajoče k Jugoslov. Kat. Jednoti, je znižalo vstopnino in se nudi sedaj rojakom prilika v pristop. Zato vabi Slovence v Pueblo, Colo., in bližnji okolici, da mnogoštevilno pristopijo, kei vsakdo ve kako dobro pride podpora v bo le/ni. po smrti pa vdovi, otrokom, ali drugim iledičem. Rojaki, pristopite preje ko mogoče! [ijun] Anton Prijatelj, tajnik. 1207 S. Santa Fe Aye., Pueblo, Colo. Tisoče delavcev pride v Johnstown, Pa. Cambria Steel Company v Franklin Borough dela nove tovarne ter odpira nove pre-mognkope, v kratkem bodo pričeli delati z veliko delavci. Slovenskim delavcem in njihovim družinam se ponuja lepa pri.ika, da si zagotr yijo bodočnost in sicer s tem, da si nakupijo zemljišča v lote razdeljena, teh je 1000 na ponudbo. Loti so dobiti v najlepšem kraju, kjer se bode v kratkem času živahno delalo. Domovje, oziroma stanovanje je za delavce prva stvar in to pri vsakej obrtuiji. ti loti so dobiti od Sioodo S300. Toraj je ugodna prilika napraviti v par mesecih lep dobiček in taka prilika s? le redkokedaj ponuja. Nobenemu se ni potreba bati, da bi bil nje- I gov dennr v nevarnosti, ako se potrudi prej 1 ko mogoče par lotov kupiti. Vsi loti se nalia- j jajo v kraju, kjer se v kratkem razviie velika JSKS -Boardinghou.se. Pmd»jal hodem glede lot, plačevanja itd. daje naS rojak: I V©dliO SVeZO PIVO, dobro VinO ID MARTIN SIBERT, ž9anJe' fine smotke ter skrbel za >apj con n F M aug 11 pa okusno Jed- Za obilen obisk se pn- NaznanilPi Slovnncem in Hrvatom priporočam moj SALOON NA PRODAJ. V bližini NOVEGA MESTA (onrheln) je na prodaj Iej>o posestvo obstoječe iz jednonadstropne prostorne hiše, gospodarskimi poslopji, lepim poljem, g o j z d o m, na novo zasajenim sadnim drevjem. Posestvo je na prodaj pc*l ugodnimi pogoji, pripravno je živinorejo, gostilno, mle karno, ali letovišče. Več pove: f'°»p] F. TANDLER. trgovec s knjigami v NOVEM MESTU, (Dolenjsko, Avstrija.) poročam b spoštovanjem ANTON SMITH, FRONT RET. SALOON EAST HELENA, MONT. Hiša na prodaj. Iz proste roke je na prodaj hiša št. 31 v Kandiji pri Novem Mestu. Ista se nahaja tik novega železnega mo sta, in je za kupčijo najugodneji ležeča, ker je na razpotju treh glavnih cest: tudi zdaj se hiši nahaja pra%' vspešna trgovina, ter j< lastnik proda le iz uzroka, ker se namerava radi družinskih razmer od tu seliti. Več povi lastnik ravno tam. [ljaPJ Krvav dogodek v stražnici. I7 $325,000. Paris, 3 aprila. Francoska vlad« je naroSi'a gradenie 20 novih pod vodn>h torpedovih čolnov. Sofia, 3 aprila. Dne 17 aprila bode zboroval mac^douski kongres. Minister notranjih zadev, general Petro*, je ukazal več macedonskih agitatorjev, ki so bili v zvezi z uporniki \ Macetioniji, zapreti. Bo'carski ča tniki, kterih je mnogo članov mac^donskega odbora, so sklenili raje od vojske odstopiti, kot ogta-viti macedonska društva. Berolin, 4. aprila. Zasebna poročila is Petrograda in Moskve jar- izvoljeni: Anton Klein, Fran Koll-mann, Job. Lenarčič, Filip Zupančič in Feliks Urbane Nemška manjšina je oddala prazne glasov nio. * * * Žensko društvo snujejo v Ljublja ni. Istemu je namen : vs^Btran&ka organizacija ženstva ier bo s'on-h na načelu popolne jeduakopravno* sti, jednakoveljavnosti vseh stanov Svoj namen bo dosezalo s poučeva-uji, predavanji, prirejanjem izletov ustanovitvijo kujižnice itd. itd Pravila so sestavljena in jih t* dni predlože vladi v odobrenje. Načeluica prir ravljalnegaodbora j^ gospa Berta dr. Trillerjeva, od-vetnikova soproga v Ljubljani, ki tudi daje vse potrebne informacije. KJE JE? Pavlina Spendai., pred dvemi leti je bila v Clevelandu, Ohio, kamor je prišla iz start dežele. Njen naslov bi rad zvedel: Frank Go-risek, Jenny Lind, Ark. Kje je? Marija Kastelc, doma iz Brezovega dola. okraj Žužemberk: lani meseca aprila je pri-lla v to delelo. Njen naslov bi rad zvedel: Urh Vidmar, P. O. Box 15, Rutland, 111. Kje je? jožefa J a kos, doma iz Drage pri Zatičini pred dvema mesecema je od, o to vala v A me riko; ako kdo rojakov ve za njen naslov, na ga blagovoli naznaniti: Frank Jakos, Stipp ville, Cherokee Co., Kansas. Naznanilo. Slovencem in Hrvatom na Ely, Minn., in okolici priporočam mojo prodajalnico, v kterpi prodaiam hišno in kuhinjsko pripravo, postelje, omare, mi-ze, stole, peči iu vsakovrstno že-leznino. Dalje oskrbujem tudi pogreloe m odredim vse potrebno za nje, prpskrbim krste in kar spada v to stroko. Govori Be tudi slovenski in nemški. S spoštovanjem M. E. GLEASON^ ELY, MINN. ALOJZIJ VIRANT, Cor. Tenth Ave., and Globe Street, LORAIN, OHIO, priporoča Slovencem in Hrvatom svojo ostiliio9 v kterej toči izvrstno Pabst Milwaukee pivo, kakor tudi dobra vina in whiskey in dobre smodke. Rojak naj rojaka obišče. Kje sta ? Martin Gorišek in John Si*ki a. prvi dom: iz Vrhpolja. fara ^St. Jernej, drugi pa i/ Stranskr vasi,fara Sniihelj pri Novem Mestu, pred dvemi leti sta bila v Jolietu, III Za nji naslov bi rad zvedel: Josip Jordan, 221 Gro-sat St., l^a Salle, III. " " [27ap] Slovencem in Hrvatom priporočam svoj SALOON, 564 Centre Ave., Chicago, III.,. V kterem vedno točim sveie p i T O, dobro vino in whiBkey. Prodajam tndi na debelo avstrijske viržinke po nizke j ceni. S pošto van jem Lenard Puh, 564 Centre Ave., Chicago, 111. za ustanovitev akademije so bili | Stalnega Belegagrada poročajo, ds se je dogodil v stražnici na prog med Bakonyem inŠarkanjem krvav zločin. Pred nekolikimi dnevi je prišel v odsotnosti stražnika n.eki potepuh in prosil ženo stražnika Somogyja, ko je ravno dojila, za miloščino. Žfcna je dala potepuhu par krajcarjev, a potepuh ji je iztr gal otroka od prsi in ga vrgel na tla, nato pa skočil na ženo ter jo sunil z nožem petnajstkrat. Pet let stari Binček ie baš takrat pritekel V stražnico, a potepuh je ranil tudi njega na glavi. Š*stletua hčer- MATIJA POGORELO, PRODAJALEC v, Tsrižic, uhinov in druge zlatnine, Bogata zaloga raznih knjig. Cenik knjig pošiljam poštnine prosto. Pišite po-nj! Cene uram so naslednje: Nikel ure 7 Jewels $6.00 15 Jewels Waltham S9.00 Srebrne ure z enim ■ t ----I pokrovom - $12.00 ka pa |e zbežala. Lopov se je bal z 2 pokrovoma $16.00 menda, da je šla klicat pomoč, zato je pobegnil. Žena je menda umrla, a otroka bosta okrevala. Orožniki so prijeli nekega Rabla, ki je bil že 10 let v ječi in je prišel šele pred kratkem is nje. . i -i in višje. Boss case 20 let garancije 16 size 7 Jewels Si 5.00 »» »5 u $iS.oo Boss case 25 let garancije 16 size 7 Jewels $25 00 „ 17 „ $30.00 ali Waft V svoji zalogi imam tudi Fin pismeni papir z navedenimi okraski v narodnih barvah. CENA: V kuverti ducat kuvert in papirja - $0.15 V Skatlji 2 ducata „ „ $0.35 0.60 0.75 pomba. Vse zlate ure so z dvojnim pokrovom. Kolesovje pri naštetih urah je Elgin ham, kakorŠTiega kuor želi. Blago pošiljam po Express c. o. d. Vse moje blago je garantirano! Math. Pogorele, 1009 East B. St., Pueblo Colo. i&diMi ■ t-' L * ■ Slabotni. (Dalje.) Ivan je v svojem življenju 1<» redkokedaj imel a ženskami opravi ti, ljubil je le jedno, in ta j-* bila njegova mati. O.i je bil prvorojenec; dee sestri sta mu umrli takoj po rojstvu. Po smrti mlajfiih otrok je mati njega Se iskreneje ljubila in tako je imel dovolj prilike spoznati materino ljubezen v vsej meri, kajti mati ga je nad vse ljubila. Ko seje narodil Tomo, bil je Ivan že na pol odraščen in je vsekako vedel, da mora mati vedno bolebnega Toma negovati, krog kterega se je odšle,. ▼ nadalje enkalo vse rodbinsko živ ljenje. Kasne1" , po že imenovanem prepiru b svojim ofidtom, odšel je na tuje, kjer je dolgo vrsto let vztrajal z malo podporo, ktero mu je mati skrivaj pošiljala. V teb okoliS&iuah in vsled prenapornega dela, je imsl s samim seboj prevef opraviti, kakor da bi iskal veliko-mestua Ijubavna razmerja. Do one ga 6asa če ni našrl ženskega bitja, kterega bi želel imenovati svojim ; v ostalem pa na potu svojega življenja ni srečal baš najb Ije csobe. Vsled t^ga je pričel živeti jeduc-■tavno življenje, mladostne želje s-sgiuole baš takn hitro, kakor bo pojavile, konečno j« bil brez žel a kajti borba za obstanek in težave življenja zomorč tudi najiskrenej* želj* mlad*m$ke do^e. Toda čudno, aad/ij ko je žh v m< ževi dobi, gp" znal jp, da zamore 11 j* govo srce št ljubit«; polastili se gaje nepopisni Čmernoet, spominjal se je svojege sam tuega stanovanja v tovarn*, videi je upala smrtno bleda licu trudnih delavcev, kteri so ga udano pozdravljali, kadar je prišd v delavske prostore. V duhu primerjal je Jelko z vsemi, ktere je poznal, toda le ona se mu je dopadla, h ona bila je prava: naivna, popolnoma taka. kakoršno sije želel tovar Sico življenja. Nehote pričel je Črti ti vse meščanke, na jasnem je bil s ponarejeno naivnostjo, bolestmi in ljubavnimi odzivi kakoršne je najti v mestih. Jelka se mu je dozdevala drugačna. Je li ona bolja od meščank? O tem ni niti trenotnk preruSljal. Srce mu je velelo, da bode drage volje pozabil domovino iu mili rojstni kraj, po kt r^m je t liko let žaloval, ako bi mu J lka sledila v njegovi novo domoyj*. Kljub vednosti, da je njena olika proti njegovej le malenkostna in njena ljubav preti njegnvej - 1 majhna, bilo je njegovo hrepenenje v*duo večje, kajti baš to ga ;e vzp dbujalo d ■ vedno večje ljuba vi. Ou je želel Jelko po svojem priučiti svetu, da bi mu bila prava družica v življenju; on je hotel njeno poluotročjo naklonjenost, ktero je pri njej — ssj po njegovem mnenju — večkrat opazoval, spremeniti v pravo ljubezen in spojiti njuna srca vj^duoin isto mišljenje. Mogoče ga je vzuemiril d jmači kraj, ali milo pomladno ozračje, ktero je zarladalo nad cvetočim p djem ; toda kadar je bil na nje-nej strani, in ko je mislil, da bi mogel zopet br*i uje odpotovati v pre strani svet, dozdevalo se iru je življenje br» z pravega cilja. Iu ali bi stsm ne rrš.l J dke bednega stanja, is kterega jo je hotel rešiti? Vendar jej pa še ni hotel odkriti svoje srčne tajnosti; s to stvarjo nikacor ni hotel hiteti, kajti Ivan nikakor ni bil ljubitelj, kteremu bi bilo *sej«dnot ako je njegova ponudba s prej »ta ali ne, poleg tega ga je pa tudi rad^atilo videti, da mo ie Jelka vedno bolj naklonjena, in da ga vedno spoštuje, kakor on tadi sasluži. N koč je bil odločitvi vaekako bliso. S«del je namreč t J-lko pr« d hišo, kjer sta s<= šalila in op&aovala vedno r^Mtočo a^nc "» bližnjih dre-vea. Ko je soince zašlo za gozdom, in ko je zasvetila prva zvezda na obiorju, vprašal je Ivan Jelko ako bi hotela iti ž njim in sa vedno oataviti domovino. Ona tega vprašanja ni smatrala resnim, gledala je Ivana m kako bojazljivim, a vendar ream m pogledam: „Ti, potem bi pa ljudje morali mene ■ priim- kom „milostljiva gospa" nazivati?" — postala je rndeča in oči je nehote povesila. Ivan jo je hotel objeti in iskreno poljubiti, toda v tem trenotku je prišel Tomo in Jelka je prestrašeno zbežala v hišo; Tomo jej je sledil, njegov obraz je bil še bolj bled in upadel kakor običajno. Ob tej priliki se je Ivanu prvič vsilila misel, da je mogoče med Jelko in njegovim bratom kako razmerje Toda to 89 mu je dozdevalo Bkoraj nemogoče, in če prav — svojega tekmeca se ne boji l Nekdaj me jo Tomo ispodrinil, ker je slaboten," govoril je Ivan sam seboj, „ako namerava to tudi sedaj storiti, mu lahko povrnem v jednakej meri." Doma - šel je po stranskih potih -našel je mater jako žalostno. Tomo prišel domov nekoliko pijan in s^ je z materjo dalj časa pogovarjal. On mora proč, kričal je Tomo in tolkel s pestmi ob mizo, ,,proč, če ne, se bode nekaj zgodilo. Ti si ga lomov privabila, ti ga moraš zopet odstraniti. Tusii prostora za naju." Ivan se oni dan ni mnogo zmenil sa Tomove grežnje, niti za solzne materine oči. On je bil s svojim početjem in sklepom na jasnem, in ni uvaževal druzih stvari. Mati seje >čividno sama b seboj bojevala in Dosvetovala; nekoč je že pričela : ,T> Ivau----« Toda kakor hitro jo e I pan pogledal, je obmolknila. Ko je šel spat, objela ga je mati ;okaie in nennčakovano, a on pomladil je svojo mater po licu: „Kai »a je mati? Si li postala nervozoa, n« obožaval! Eli ao mati z imore pripovedovati ko iko srčnih bolesti prouzroči posredovanje med lastnima otrokama etera imata različne zahteve, kak< žko je materi gledati prepir med astno d^co, v kterem je vsako po iredovanje brezvspešno, kjer ni ruge rešitve, kot da se jeden drugemu umakne. Do sedaj je vedm oolji otrok slabeje dobil in ona j« vedela, da tudi daues ne more bit» IrugaČe, — k temu je morala celc *ama pripomoči, čeravno proti svo pj volji. Ona je bila posredovanja ž-j do grl a sita, ali kljub temu je lobro vedela, da je čaka še najte-žavneja naloga. Vendar — ona je hotela imenovano nalogo preložiti, kolikor je bilo le mogoče. Tega jej gotovi • ihče ne more očitati. Vse nade je :udi še niso Bplavale po vodi tforrfa je Tomo samo vsled ljubo ^umnjBti tako postopal, morda Ivan uiti ne misli na Jelko. Neumno dekle 1 Je li ona toliko vredna, da mora človek radi nje prena Sati toliko bolesti? Mati se je jela jeziti; Tomov vpljiv na njo je bil t^lik, da se je jezila cel6 na Ivana m vendar, ko je bila sama je vzdihovala : „Da, Tomo, Tomo I" Tudi v koči tete Marice je bilo vse narobe. Jelka se ni več smejala. Tudi ona se je sama b seboj bojevala in se ni mogla odločiti. Že kot otrok je vedela, da bode edino le Tomova; in b ti žena posestnika tu-di ni slabo, radi tega jej ni treba vpoštevati osobo. Naposled Be jej je pa približal drugi, kteri jej je brezdvomno bolje ugajal, kar mu tudi ni prikrivala, t^da slednji je bil za njo tuj človek. Brezdvomno. Ivan je imel za njo večjo vrednost, a Tomo jej je bil zagotovljen. Tudi seje Jelka spomnila, da je Ivan star in preučen, in da ona k njemu ue pristaja. Sama sebi je očitala, da ne postopa pravilno in vendar ni nikomur atorila krivice. Skoro nepr etauo je jokala ter se imenovala nesrečno in pomilovanja vred uo. Nestrpno je pričakovala nedeljo, kajti bila je prepričana, da se bode vsa stvar v nedeljo odločila, ktera bila je zadnja za časa Ivano vega dopusta. (Dalje prihodnjič.) JOHN GOLOB 203 Bridge Street, v Jolietu, lil., izdelujem KRANJSKE HARMONIKE najboljše vrste in sicer: 2. 3. 4. do 5. glasne; cena 2 glas- | nim je..............$18 do 40; oena 3 glasnim........$25 do 80; cena 4 glasnim.... od $55 do $100; cena 5 glasnim----od $8u do $150. Na željo rojakov uglasnjem orgije ,,sharp" ali „flat": f, e, d, c, a, h, kakor si kdo želi: Nova spričevala. Spoitovani prijatelj! — Prijel sem vaše harmonike in se vam za nje lepo zahvaljujem; prav po volji so mi in tudi drugim dopadejo, ko jih slišijo. Box 113, Walkerville, Mont., Peter Spehar. Dragi prijatelj! — Naznanim ti, da sem prejel harmonike. Strašno me vesele in reči smem, da se nisem nadejal tacih. Res me stanejo čez $50, a sedaj jih ne dam za Sioo. — Zato se ti tako lepo zahvaljujem, ker so harmonike tako močne in posebno v glasovih, ki se prav aobro ujemajo. — Rojaki, ki želite imeti dobre orgije, obrnite se na moža, ki vam bobro postreže. — Večkrat sem že videl tvoja spričevala v naših slovenskih listih in prosim te, da tudi mojega uvrstiš med nje če te je volja, zakaj tacega moža morama ceniti. Leadville, Colo., A. Križman. Spoštovani g. John Golob! — Vaše harmonike sem dobil in sem tudi ž njimi zadovoljen, ker so prav močno izdelane. Bienville, La., Jakob Škrbic. Dragi prijatelj John Golob! — Prejel sem tvoje harmonike in ti naznanjam, da sem za-dovljen l njimi in da se mi glasovi prav dapadejo. Crested Butte, Colo., M. Sodja. Vina na prodaj. Dobra črna vina po 40 do 55 ct. galona s poBodo vred. Dobra bela vina po 65 do 65 ct. galona b posodo vred. Manj nego deset galon ni naročiti, ker jih nemorem poslati. Z vsakim naročilom naj Be mi blagovolijo poslati oovci ali Money Order. S spoštovanjem: Nik. Radovich, 702 VermontSt.,San Francisco, Cal Svoji k svojim! Podpisani se priporočam bratom Slovencem in Hrvatom, da blagovolijo obiskati moj v kterem točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey, kakor tudi druge likere in prodajam fine smodke. Naznanjam tudi, da pošiljam denarje v staro domovino po nizkej ceni in sem v zvezi z g. Fr. Sakser-jem. S spoštovanjem I Martin Verzuh, j Crested Butte, Colo. Slovencem in Hrvatom v Rock Springs, Wyo., in okolici priporočava najin saloon9 v kterem vedno točiva sveže pivo, vino in whiskey, ter imava na razpolago fine smotke. Dalje Be lahko na nasobrne vsak rojak v bližini gle-dfepošiljanja denarjev v staro domovino in glede parobrodnih listkov, kar sva v zvezi z g. Fr. Sakserjem v New Yorku, lahko vsakemu cen*-in točno postreževa. Za obilen obisk se priporočata: Dalapicoia in Fr. Keržišnik, Rock Springs, Wyo. Slovencem in Hrvatom, posebno delavcem pri dogah v gozdovih Mississippia, Arkaneasa, Tenessee itd. priporočam svoj St. Nicholas Hotel Corner Main in Washington Streets, v Memphisu, Tenn. Pri meni bode vedno dobiti čedno in ceno stanovanje in hra-d a, dalje sveže pivo, vino in whiskey kakor tudi fine s m o d-k e, vse po nizki ceni. K obilnemu obisku se priporočam Slovencem in Hrvatom s spoštovanjem BLAŽ. TURK. PAUL SCHNELLEK. Notary Public yCalumetu, - - Mich., naznanja, da je pričel poBlovanje, ter se Slovencem in Hrvatom priporoča za oskrbovanje v pravnih poslih v stari domovini. Pisarna: 521 Pine Street. IZVRSTNE SHGDKE! Vržinke z r' rno, S20 tisoč komadov. CErnidi-beauty (Kranjska lepota) $20 tisoč komadov. Seed Cigars $14 tisoč komadov. Dobiti so pri meni tudi fine Bmod-ke od $14 do $40 tisoč. Za mnogoštevilne naročbe se uljudno priporoča: F. A. BUSHEK, Office: 1323 2nd Ave., New York Compapie Generale Transbtlantique, Francoska parobrodna družba. DIREKTNA ČRTA DO HAVRE-PAR1S-ŠVIC0-INNSBRUK LJUBLJANA. POSTNI PAR NI KI SO: 12.000 ton, 25 000 konjskih moči. 12.000 „ 25 000 ,, ,, 10.000 ,, 12.000 ,, „ 10,000 ,, 16.000 ,, ,, S.000 0.000 ,,La Lorraine", na dva vijaka................ i ,,La Savoie**, ,, ,, ,, _______________ | ,, La Touraine", ,, ,, ,, ............... „L*Aquitaine", ,, „ „ ............... i ,,La Bretayne"_______________________________ I „La Champagne",.............................. S.ooo ,, 9.000 ,, „ j „U Gascognc",.......N....................... 8.000 y.o<>o Parniki odpljujejo od sedaj naprej vedno ob četrtkih ob 10 uri dopoludne. Pzirniki odpljujejo iz pristaniška štv. 4'2 N. rth River, ob M rton Strmet 11. aprila 1901. ! La G^scogne 27. apri'a 1901. IS. aprila 1901 j La Br tagn1 2. maia 1901. 25. fprila 1901 La Champagne maja 1901. Glavna agencija: M BROADWAY. XEW YORK, La Champagne ! La i orreiue I. 'Aquitaine Josip Losar v East Helena, Mont priporoča svoje grocerijsko blago kakor tudi OBLEKO, OBUVALA za možke, tenake in otroke. Dalies VINO, FINE SMODZB in ŽGANJE in KUHINJSKO OPRAVOL Vse prodiumm po n^foiffi <*oV™'S -v/-- . -V- .•f Pošilja najceneje in r^v^: najhitreje denarje v { ?=f" staro domovino. L-^^V '-M- ■ oX oX^e&aT K s- or - - rV - € FR.SAKSER 109 greenwich street, new york. i vs 1 v>v -;- t? Kili) STJlR LINn (prekomorska parobrodna družba ,,Rudeča zvezda") New VoRKfi v Aiitwespei vozi naravnost iz n . . « —___- Philidelfhia y ^?:twerpeh prevaža potnike z slovečimi poštnimi parniki: dr-. v* * Y^Tt ft---7 r- m m mmi^iskš- - '--st, * . ."S te^ • SVOJI K SVOJIM! ,,VADERLAND'\ na dva vijaka, 12000 ton. ..ZEELAUD"....... 12000 ton ».SEITSINuTOK", na dva vijaka, S669 ton. ..SrTJTHWABE' , na - a yijaka. 8607 ton. ,,F I33LAND"......7110 ton. ..WESTSr.irL^i'E", . . . . 57^0 ton. ..NOCRELA . L'-......5712 ton. J. GLOBOKAR, M. P. CO. ELY. MIN. priporoča Slovencem in Hrvatom svojo novo TEaOVIlTO. Pri njem je dobiti: obleka za m0zke, ženske in deca; raznovrstno obuvalo; perilo, ovratniki, klobuki; hišna in kuhinjska oprava. Vedno sveže Vse blago po najnižji ceni ; postrežba hitra. Pismena naročila naj se pošiljajo na Box 371. Pri cenah za medkrovje so vpoštete vse potrebščine, dobra hrana, najboljša postrež1?? Pot čez Antwerpen je jedna najkrajših in n; ipn:e'^ -i h za p tnike iz ali v Avstrijo : na Kranjsko, Štajersko, Koroško. l r;inorje, Hrvatsko, Dalmacijo in druge del'* Avst: ^ j. Iz NEW YORK A odpljujejo parniki vsako sr do . ; 1 pomola št. 14, ob vznožju Fulton St. — Iz PHILADELPHIJE vsako drugo sredo od pomola ob vznožju Washin^t--n Št. Glede vprašanj ali kupovanja vožnjih listkov seje obrniti na : International Navigation Company 73 Broadvray, NEW YORK. — Cor. Dearborn & Wes* St.. 0ETC - J. ~ SO Montgomery St , SAN PEAN0IS00. - Third & Fixe St., ST. LOUIS, * _ali ra cjenft 2£.stouiiike. Zastopnik te družbe je tudi FR. SAKSER. Pošiljam denar v staro domovino, posredujem prodajo prekomorskih vožnjih listkov, v zvezi sem v New Yorku z g. Fr. Sakserjem. Slovencem in Hrvatom, prijateljem in znancem se priporočam v mnogobrojen obisk in naročila. * S spoštovanjem J. GL0B0KAR, M. P. C0. Holland-America (HOLLAND AMERIŠKA ČF TA vozi kraljevo nizozemsko in pošto Zj :dinjrnih r- • New Yorkom in I :, preko Boulogrs e v Uii " om KNAUTH, NACHOD & KUEHNb N«. 11 Williau Street, Predaja ia pošilja ma ne dele «reta deosrae askaiBiJ!«. aen»ic 'a d#lima pisaa. IipMlije ia iaterjije aapaščiae ia del^tTr. Osreči s-v^oj cloancL s tem, da kupiš našo domačo godl»eno skriniico (Home Music Box) Ista je najbolj čudovita in mdi najcenejši godbeni instrument kolikor ]ih je na prodaj. Daje Teč zabave nego orgije za SiocL karti yedno je pripravljena igrati za vsacega. God bene vzgoje ni notreba. ker tudi otrok lahko igra. Vsi kupci so pres