LIST ŠTUBINTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE
LETO IV
LJUBLJANA, 10. OKTOBRA 1954
ŠTEVILKA 15
OB VOUTVAH ORGANOV DRtJŽBENEGA UPRAVLJANJA NA UUBLJANSKI ONIVERZI
PRVIČ V ZGODOVINI
VOLIMO SVOJE PREDSTAVNIKE
Na podlagi nedavno spreje-tega Zakona o univerzah bo-do ta mesec volitve organov, ki bodo uveljavljali družbeno npravljanje v našem visokem šolstvu — to je fakultetnih in univerzitetnih svetov ter uni-verzitetne skupščine. Kot je znano, je v teh organih dano pomenibno mesto predstavni-kom študentov, ki bodo kot enakopravni člani zastopali in uveljavljali pravice vseh štu-dentov. To je brez dvoma eden najpomembnejših do-godkov v življenju naše orga-nizacije, ki ni pomemben sa-xa.a zaradi pravic, ki so nam s tem bile dane, ampak poseb-no zato, ker ta dogodek po-stavlja pred Zvezo študentov tudi vrsto konkretnih politič-nih nalog. Od pravilne izpol-nitve teh nalog ne bo odvi-sen le pomen in ugled naše organizacije v uveljavljanju družbenega upravljanja na nniverzi, ampak se bo po njih merila čvrstost tako vodstev Študentske organizacije, kot njenih posameznih članov. Zato je UO na svoji zadnii seji razpravljal prevsem oteh problemih in sprejel tudi ne-katere važne sklepe.
Prva in brez dvoma najvaž* vedba volitev študentskih predstavnikov v fakultetne in univerzitetne skupščine. Vo-lilna pravica, tako pasivna kot aktivna, je v tem pogledu enaka za vse študente — vsak študent lahko voli in je tudi lahko voljen. Volitve šiudentskih prestavnikov bo-do vsekakor morale biti taj-ne, ne samo zato, da zadosti-mo vsem demokratičnim prin-cipom, ampak posebao zato, ker bodo s tajnim glasovanjem voljeni tudi ostali predstav-niki in bi zato drugačen na-čiu izvolitve naših tovarišev že priori nosil v sebi omalo-važevanje študentov v teh teh organih. Čeprav bo volit-ve kot take izpeljala univer-zitetna uprava ki je za to za-
nejša naloga je pravilna iz-dolžena od izvršnega sveta, pa ne smemo omalovaževati tudi njihove tehnične izvedbe. Univerzitetni odbor ZŠJ je sklenil, da bodo kandidacij-ske komisije prediagali pri-stojni odbori združenj na fa-kultetah v soglasju z uprava-mi fakultet, volilne komisije pa Unrveraitetni odbor v so-glasju z univerzitetno upra-vo. Kandidacijske liste za predstavnike študentov v fa-kultetnih svetih svetih mora-jo imeti najmanj 24 podpisov predlagateljev. ki so lahko vsi študentje, ki imajo zakonsko določen status študenta. Isto število podpisov je potrebno tudi za predstavnike v uni-verzitetni skupščini, dočim je za    predstavnike   v   univerzi-
tetnem svetu potrebno naj-maj 50 podpisov. Kandidacij-ska komisija bi iraala nalogo, da pregleda pravilnost pred-loženih kandidacijskih list, potrjevale pa bi se izključno na zborib študentov posamez-nih fakultet-
To so samo nekateri skle^ pi seje UO. Ni treba posebej povdarjati, da je pojačano in dosledno politično delo med študenti prav v času pred vo-litvami posebno važno. Te vo-litve morajo prav preko ta-kega dela postati tisto, kar dejansko morajo bili — za-vetlna akcija vseh študentov na čelu z Zvezo študentov Ju-goslavije za pravilno urejeno in pravilno upravljano socia-listično univerzo.
Ob dvajsetletnici ustanoviive KPA
KLUB PREKMURSKIH AKADEMIKOV
eden najnapred
naprednega tiska
Te dni mineva 20 let, kar je V Dolnji Lendavi izsla v urečt-riistvu pisatelja Miska Kranjca prva hevilka Ljudske pravice, glasila Komunistične partije Slo-venije.
Dvajset let izhajanja je prav gotovo lep jubilej za vsak list, ta pa )e "se toliko pomembnejsi, ker je posvečen ne samo Ljudski pravici, ampak vsemi* slovenske-mu naprednemu tisku. Čeprav v neverjetno težkih pogojih cen-zure, preganjanja in zaplenitve celotnih izda) v letib pred voj-no, je tisk, ki je rasel in se raz-vijal prav ob Ljudski pravici, opravil ogromno delo za popula-rizacijo razredne osvoboditve. Bil je odkrit in neustrašen glasnik nove dobe, glasnik revolucije in proletaridta. Ne samo to, da so uredniki in sodelavci tega tiska bili nasi najnaprednejši politični in kulturni delavci; vzrok, da so časopisi in revije r napredno tendenco tako hitro nasli pot med najširše plasti delovnega Ijudstva, je bilo prav gotovo nji-hovo brezkomprcmisno in do-tledno stališče do tistih družbe-nib problemov, ki so zanimali proletarlat. Rezultat tega je bil, da so delovni Ijudje v najtežjih dneh borbe za pravicnepi druz-beni red v teh časo\pisib nasti ne tamo svoja glasila, ampak tudl oporo za svojo borbo in tisto javno tribuno, k)er so odkrito lahko povedali svcjo proletarsko m komunistično besedo. Pri-Spevki delavcev, napisani s težko in okorno roko v najtežjih čaiih stavk, šikanacij policije in prega-njanja, kjer se je izrazala prava proletarska solidarnost, spudajo še danes med najlepse strani našega proletarskega  tiska.
Med narodnoosvobodilno borbo }e ta tisk, čeprav )e izhajal pod neverjetno težkimi pogoji, pri-Speval ogromen delež ne samo k popularizaciji ideje narodne osvoboditve in enotnosti, ampak je predstavljal prvo in edino osnovo, na kateri je rasla in se razvijala nova socialistična kul-tura. Kdo bi nastel vse deset-tisoče stevilk Ljudske pravice, Slovenskega poročevalca, listov odredov in brigad, nestete bro-}ure, ki so v skromni obliki in S se skromnejsim tiskom nasih partizanskih in llegalnih tebnik visoko dvigali zastavo svobode in komunizmuf
Po osvoboditvi \e na's tisk opravil in se opravlja pomembno nalogo posredovaka izkuien) v socialistični %rad\tvi, med njego-ve pomembne naloge prav %otovo Spada bdrba proti vsem tistim misljenjem in koncepcijam, ki so bodisi na poUličnem, bodisi na gospodarskem aVi pa kulturnem področju tuji nasi socialistični demokraciji.
Redakcijski kolegi) Tribune hkreno čestita vsem tovarisem, jei delajo pri tisku, k temu poseb-nemu jubileju z zavestjo, da )e labko samo revolucionarnost in doslednost edina osnova vsakega ticipredneza   tiska.                B    P.
2. oktobra je bila v Dolnji Lendavi svečana seja Kluba prekmurskih akademikov ob dvajsetletnici njegove ustanovit-ve. Ker je v predvojnem štu-dentskem življenju, posebno pa v političnem in kultuniem živ-ljenju Prekmurja ta klub od-igral pomembno vlogo, ne bo odveč, čc v našem listu sprego-vorimo nekaj besed o njegovem delu.
Ob času ustanovitve kluba je bila politična, gospodarska in kulturna slika Frckmurja kaj malo   zavidljiva.   Ta   del   naše
Po zaslugi nekaterih najna-prednejših Ijudi se je taka sli-ka Prekmurja sicer počasi, toda sigurno začela spreminjati. Na-predni slovenski inteligenti, ki so kazensko premeščeni priha-jali v to slovensko »Sibirijo«, so tukaj našli hvaležno področ-je za svoje narodno-vzgojno in politično delo. Ko si je Prek-murje priborilo svojo gimnazi-jo v Murski Soboti, je zelo M-tro začel rasti tudi delež doma-če inteligence, ki se je bolj kot kdajkoli prej, čutila povezana z usodo svojega ljudstva in svo-
Prekmurje — zibelka   revoluclonarnega tlska
domovine , ki je bil stoletja pod vladavino »krone sv. Štefana«, je prišel v življensko skupnost slovenskega naroda šele po ver-saillskem miru, čeprav je ostalo še nekaj tisoč porabskih Slo-vencev onkraj jugoslovanske dr-žavne meje. To tisočletno su-ženjstvo sicer ni moglo odvzeti prekmurskitn Slovencera njiho-vega jezika in njihovih narod-nih običajev, je pa brez dvo-ma imelo za posledico tako na-cionalno kot politično mlačnost ljudslva. Neverjetna zaostalost gospodarstva, prenaseljenost in nizek kulturni nivo — vse to je še prispevalo k temu, da je razredno-izkoriščevalski režim v stari Jugoslaviji imel v Prek-murju več kot hvaležno področ-je za uveljavljanje svoje poli-tike.
je zemlje. Kljub temu, da je velik del te inteligence zapadel neposredno pod klerikalni vpliv, ki je predstavljal v Prekmurju osnovno silo reakcije, se je po-časi začel od nje odločati naj-naprednejši del, predvsem štu-dentje, ki so spoznali zgreše-nost takratnega režima in nje-gove politike ter imeli dovolj volje in moči, da so se začeli boriti proti njemu. Ta borba pa je imela tudi mnogo širše obe-Iežje — z borbo proti reakciji je tekla vzporedna borba za ce-loten   napredek   Prekmurja.
Prav ta skupina je pred dvaj-setimi leti ustanovila svoj klub — Klub prekmnrskih akademi-kov z namenom, da v njem združi in koordinira svoje sile in začne z delom, kl je bilo ta-
krat najpotrebnejše — s poli-tičnim in kulturnim prosvetlje-vanjem prekmurskega ljudstva. Okrog te, v začetku malošte-vilne sksipine, so se pozneje za-čeli zbirati vsi tisti, ki so spo-znali pomen tega važnega dela. Tako je klub čez nekaj let predstavljal v Prekmnrju že pomembno napredno silo, ki je dobivala med svojim Ijudstvom, predvsem kmečki* Hilailiuo, svo-je vnete pristaše. Ne samo, da je študentom uspelo izdajati svoj list — Mladi Prekmurec; po vaseh je klub ustanavljal mnoga društva kmečkih fantov in dcklet, ki so postala politič-na in kulturna žarišča prekmur-sldh vasi, se posredno ali ne-posredno boril z reakcionarnim Kleklovim klerikalnim režimom in njegovimi predstavniki —to-rej z eno besedo delal tako, da je lahko bil ponosen na svoje delo.
Vojna Ieta 1941 je sicer pre-kinila dalekosežne načrte kluba in njegovih voditeljev, ki so zadnja leta Sedalje bolj nve-ljavljali t klubu politiko Ko-munistične partije. Toda pozi-tivna vloga, ki jo je klnb od-igral predvsem pri politlčni vzgojl svojih članov in ostalega prekmurskega ljndstva, je prav takrat prišla do svojega popol-nega izraza. Iz vrst klnba so se rekrntirali ne samo prvi borcl za narodno osvoboditev, am-pak tndi vodltelji narodno-osvo-bodilne borbe v Prekmurju, med njimi tudl narodni heroj Stelan Kova5. Po tragedijl je-seni 1941 Je delo kluba sicer nekoliko zamrlo, toda kljub obešanja In preganjanju njego-vih članov je bila ideja narod-ne osvoboditve med prekmnr-skim ljodstvom tako močna, da se je po kratkem času še sil-neje razživela.
Brez dvoma so zasluge, ki jih je s svojim delom dosegel Klub prekmurskih akademikov, tako velike, da jib je treba omenja-ti, ko govorimo o zgodovini Prekmurja ali zgodovini na-prednega študentskega gibanja. Klnb, ki je bil obnovljen pred dvemi leti v okviru Zveze štu-dentov Jugoslavije, ima v svo-jem preteklem lep vzor revolu-cionarnosti in ljubezni do svo-jega ljudstva, čeprav dela da-nes pod drngačnimi pogoji, to-da   z   istim   namenom.
Bos:dan   Pleša
POZDRAVLJENO SLOVENSKO MORJE
PODPISAN JE SPORAZUM
o Svobodnem tržaškem ozemlju
V torek, 5. oktobra opoldne so v Londonu zastopniki Velike Britanije, Zdru-i ženih držav, Jugoslavije in Italije podpisali sporazum o Trstu. Po tem sporazumu j« Jugoslaviji priznana pravica do cone »B« in manjšega dela cone »A«. Italija bo Slovencem v Trstu povrnila škodo, ki so jo utrpeli pod fašizmom in dala sredstva za zgraditev in opremo kulturnega doma.
KOMPARATIVISTI NA DUNAJU
Prejšuji teden }e bila na Dunaju skupina slušateljev Ijubljanske filozofske fakul-tete, oddelka za svetovno knji-ževnost- O^ledali so si kul-turne in zgodovinske zanimi-vosti mesta: galerije, muzeje, gledališča itd. Obširneje bomo o tej ekskurziji poročali pri-
Spomenica o sporazumu med vladami Italije, Združenega kra-ljestva, Združenih držav Ame-rike in Jugoslavije o Svobod-nem  tržaškem  ozemlju:
1.  Glede na dejstvo, da se je izvajanje    določb   mirovne  po-godbe z Italijo, ki se nanašajo na    Svobodno    tržaško   ozemlje izkazalo kot nemogoče, so vlade Združenega  kraljestva,  Združe-nih držav Amerike in Jugosla-vije imele  od konca vojne  co-no   A   in   B   tega   ozemlja  pod vojaško    okupacijo    in   vojaško upravo.    —    Ob    podpisu    po-godbe     se  sploh     ni     drugače nameravalo,   kakor   da   bi   bile te odgovornosti začasne, in vla-de   Italije,  Združ^nega   kralje-stva, Združenih držav Amerike in  Jugoslavije,   kot   države,   ki so   prvenstveno   zainteresirane, so se nedavno sikupno poaveto-vale, da bi proučile način, ka-ko najbolje rešiti sedanji neza-dovoljivi   položaj.   Kot   reznltat tega   so   se   sporazumele o na-slednjih    praktičnih    aranžma-jih:
2.   Takoj   ko  bo spomenlca  o sporazumu  parafirana  in  izve-deni   obmejni  popravki,  ki  jih določa,  bodo  vlade  Združenega kraljestva,      Združenih     držav Amerike  in  Jugoslavije ukinile vojaško  upravo v coni A in B tega ozemlja. Vladl Združenega kraljestva   in   Združenih držav Amerike   bosta  umaknili  svoje vojaške sile s področja severno od nove meje In izročili upravo nad  tem  področjem   ltalljanski vladi. Italijanska ln Jugoslovan-ska vlada bosta takoj nato raz-širili svojo civilno upravo vsa-ka na tlsto področje, za katero bosta odgovorni.
3.   Obmejnl   popravki.   ki   Jlh omenja   drugl   Clen   bodo   lzve-deni po zemljevidu iz priloge I. Predhodno  razmejitev bodo  iz-vedli    predstavniki    Zavezniške vojaške  uprave  in  Jugoslovan-ske vojaške uprave takoj, ko bo ta spomenica  o  sporazumu  pa-rafirana, v vsakem primeru pa v  roku   treh   tednov   od  dneva parafiranja. Italijanska in jugo-slovanska    vlada    bosta    takoj imenovali razmejitveno komisi-jo,   da   bl   se   dosegla   točnejša razmejitev    po    zemljevidu     v prilogi I.
4.   Italijanska   ln   Jugoslovan-ska   vlada   sta   se   sporazumeli, da bosta uveljavili posebni sta-tut lz priloge II.
5.   Italijanska  vlada se  obve-zuje, da bo vzdrževala svobodno pristanišče    Trsta    v    splošnem skladu z določbaml členov 1. do 20.   priloge   VIII.   mirovne   po-godbe z Italijo.
6.  Italijanska in jugoslovanska vlada   sta   se   sporazumeli,   da proti   osebnosti   ali   premoženju kateregakoli  prebivalca področ-ja, ki prehaja pod njuno civil-no   uprav>  v  skladu  s  to   spo-menico  o  sporazumu,  ne  bosta izvajall   nobenih   zakonskih   ali administrativnih   ukrepov   pre-ganjanja   alj  diskriminacije  za-radi prejšnie politične aktivno-
Isti   v   zvezf   z   reševanjem   pro-blema      Svabodnega     tržaškega ozemlja. 7.   Italijanska   in   Jugosiovan-___
London, Petega oktobra so v Londona po večmesečnib pogajanjib podpisali sporazum • Ttstn. Ceremonija podpisa sporazama Je bila v rezidenci bri-tanskega ministra za zunanje cadeve Anthony Bdena v Carlton Gardens ob 12. uri po londoaskem časo. Zastop-nikl držav, ki imajo svoje čete na Svobodnem iržaikem ozemlja — Velika Britanija, ZDA in Jngoslavija, ter za-stopnik Italije kot države, ki prevzema npravo nad delom STO, so najprej paraftrali »Spomenico o sporazumu«, v kateri so navedena načela rešitve tržaškega vprašanja, In sicer po abecednem redu držav po angleškem pravopisu. Prvi se je podpisal na spomenico zastopnik Italije vele-poslanik italijanske republike v Londonn g. Manlio sio, nato zastopnik Združenega kraljestva pomočnlk aega podtajnika v zunanjem ministrstvn g. Geoffrey Barrlson, zastopnik ZDA g. Llewellyn Thompson, ame-riški visoki komisar v Avstriji, ln zastopnifc FLRJ v Lon-donu dr. Vladimir Velebit.
Zastopnika Italije in Jugoslavije sta nato podplsal* Iistino, s katero so nrejena manjšinska vprašan|a. Ta listina se Imenuje »Posebni statat«. Italijanski veleposla-aik v Londona g. Manlio Brosio in jugoslovanski vele-poslanik dr. Vladimir Velebit sta nato izmenjala nekaj pisem v imeno svojih vlad.
Vse listine o sporaznmn e Trstn so napisane v angle-Skem jeziku. Objavljene bodo ob 16. nri istočasno v Londonn, Washingtonn, Beogradn ln Rima.
Od jugoslovanske strani je bil pri podpisu sporazuma navzoč tudi pooblaščeni minister v jugoslovanskem vele-poslaništvn v Londonn Jakša Fetrič.
ska vlada sta se sporazumeli, da v roiku dveh mesecev od dneva parafiranja te spomenice o sporazumu, začneta pogajanja, da bi čimprej sklenili sporazum o reguliranju malega obmejne-ga prometa, vključujoč olajšave za gibanje prebivalcev obmej-nih področij, po suhem in po morju, čez meje za normalne trgovske in ostale aktivnosti, kakor tudi za prevoz in prc-met. S tem sporazumoin bo za-jet Trst In področje, na katero meji. Dolder takšen sporazum ne bo sklenjen, bodo pristojne oblasti vsaka v svojem območ-ju, izvedle ustrezne ukrei>e za olajšanje malega obmejnega prometa
8. V dobi enega leta od dne-va parafiranja te spomenice o sporazunm, se bodo mogle ose-be, ki so bile prej pristojne na področjih, ki prihajajo pod ci-vilno upravo Italije oz. Jugosia-vije, nemoteno vrniti na ta pod-ročja. Vse osebe, ki se bodo na ta način vrnile, kakor tudi tiste, ki so se že vrnile, bodo deležne vseh pravic, kakor ostali prebivalci teh področij. Te ose-be bodo mogle razpolagati v skladu z obstoječimi zakoni 3 svojim imetjem in premože-njem, če tega med tem časom že niso storile. V času dveh letj od dneva parafiranja te spome-nice  o  sporazumu,  bodo  mogla
Tržaškj  sporazum Je dokončno  priključil   Jugoslaviji   cono  »B« in del  obale ter nekaj  vasi cone »A«, ki so označene s pošev-nimi črtami
'      TRIBUNA, 10. oktobra 1954
K diskusiji o upravljanju študentskih domov
Ali lahko istovetimo študentsko
upravljanje domov m menz z družbehim upravljanjem tovarn
na«h domov in menz, f« bi «e  Kuratorlj )e razpravl|al o cenah hrane v naših menzah
uresničila,  pomenila korak  na-
Tovariš Levičnik Andrej je v prejšnji številki Tribune napl-sal tehien članek o družbenem upravljanju študentskih domov ln menz. Je pa v članku tudl r.ekaj misli, ki po mojem mne-nju teoretdčno niso pravilno za-stavljene. Na podlagi teh misli namreč tovariš Levičnik pozne-je izvaja tudi nekatere praktič-ne zaključke, ko predlaga uki-nitev sveiov po domovih in menzah tsr prenos njihovih do-sedanjih iunkcij na upravne od-bore ali pa na Kuratorij. Ti predlogi so po mojem mnenju lahko škodljivi nadalnjemu raz-voju družbenega upravljanja fctudentske imovine, zato bom r naslednjem poskušal nanizati nekatere svoje misli, ki bodo ciorda lahko prispevale k do-končni razjasnitvi zgoraj nave-denega problema.
Tovariš Levičnik trdi, da štu-dentskega sveta ni mogcče pri-merjati z delavskimi sveti po naših tovarnah, to pa predvsem eato, ker so se delavski sveti razvijali na solidnih teoretično-rnanstvenih postavkah, dočim ia šiudentske svete tega ni mo-go5e trditi. Naprej pa pravi, da so pa študentski sveti kljub te-mu in kljub razlikam v današ-nji družbi, ki jih imata delavec in šiudent, le do-bivali take pravice in taka pccblastila, da so jih ta dejan-ska izenačevala z delavskimi sveti po naših podjetjih. Torej na eni strani odreka študent-skim svetom njihovo upraviče-nost v družabnem merilu, na drugi strani pa priznava upra-vičenost njihove družbene funk-cije s tem, da so postopoma le dobivali določenc pravice in pooblastila, torej funkcij.o družbenega organa, kar je po mojem mnenju dovolj tehten dokaz za njihovo življenjsko upravičenost. In prav ta kontra-dikcija teh dveh formulacij me moii.
Družheno upravljanje našega gospodarstva je bilo uvedeno na podlagi izkušenj in razvoja so-cializma v Jugoslaviji in pred-stavlja eno največjih pridobitev naše socialističnc demokracije. Ne zanikam, da teoretično-znanstvene postavke tukaj niso odigrale pcmembne vloge, toda te postavke niso bile izmišljene in skonstruirane vnaprej, ampak so svojo moč in znanstveno upravičenost dobivale prav v prakliči potrditvi razvoja socia-listične ekonomike. Če bi bilo narobe, dvomitn, da bi v teh nekaj lelih dosegli z delavskim samoupravljanjem tako lepe re-zultate, kot smo jih in to brez vsake nevarnosti, da bi se ideja
Stipendije ustano-
ve Borisa Kidriča
dražbenega upravljanja izrodi-la. Ker je torej družbeno uprav-Ijanje samo posledica konkret-nega razvoja socializma, ni tre-ba, da ga apliciramo samo na področje neposredne proizvod-nje, ampak lahko tako uprav-ljanje vpeljemo (in smo ga vpcljali) tudi na druga številna podiočja našega družbenega življenja.
Izkajajoč Iz tega ni nobenega vzroka, da družbenega upravlja-nja ne bi mogli uvesti tudi na naše visoke šole, še manj vzro-kov pa govori za to, da ne bi družbeno mogli upravljati tistih dobrin, ki smo jih študentje od družbe prejeli v našo uporabo. Mislim tudi, da pri vprašanju družbenega upravljanja ni bist-vene važnosti delitev upravljal-cev na produktivne In nepro-duktivne (kamor še zaenkrat spadamo študentje) člane dmž-be, ampak da je za to odloSil-ne važnosti razvoj proizvajalnih sil, razvoj socialistične zavesti in demokracije nasploh. Ker pa se je doslej družbeno upravlja-nje dodobra razvilo tudi na ti-stih področjih našega javnega življenja, ki z Heposredno pro-izvodnjo nimajo nič ali pa prav tnalo opraviti, ne vidim nobe-nega vzroka, da ne bi mogli z Istim ali pa morda še z večjim uspehom vpeljati tudi študent-skcga upravljanja v naših do-movih in menzah. V skrajnem primeru so te dobrine za štu-dente istega pomena, kot tovar-niške naprave za delavca in za-to tudi ni prav, da tovariš Le-vičnik ne najde ničesar »kup-nega med študentskimi in de-lavskimi sveti in da prvim od-reka življcnsko in funkcijsko pravlco. Po mojem mnenju oba organa družbenega upravljanja lahko popolnoma istovetimo, ne-glede na njihove specifične raz-like, ki pa ne izhajajo Iz dru-gačne družbene funkcije, ampak iz drugačne družbene struktu-re.
To misel potrjuje, čeprav kontradiktorno, sam kolega Le-vičnik v odstavku, kjer prizna-va, da so študentski sveti le do-bivali take pravice in poobla-stila, ki so jih izenačevala z de-lavsk-imi sveti. Nikjer ne trdi, da te pravice in pooblastila ne bi bila v skladu s splošnim na-čclom družbenega upravijanja ali da bi bila celo nasprotna tem načelom. To je pa dovolj močan dokaz, da je družbena funkcija študentskih svetov po-stala popolnoma upravlčena in življensko sposobna. Kot sem že prej povedal, pri obravnavanju tega problema ne smemo vedno izhajati iz ozkih teoretičnih pre-
Pred kratkim je izšel odlok predsednika Ustanove Borisa Kidriča pri izvršnem svetu LRS o razpisu štipendij te ustanove za šiudij v inozemstvu in doma. Prve štipendije so namenjene clplomantom tehničnih strok za specializacijo v inozemstvu, druge stipendije pa tisiim tova-rišem iz naše opcrative, ki za-radi stalne zaposlenosti doslcj nšso inie!i prilike za visokošol-Eki študij, kljub temu, da jih je ta veselil in da so morda »e bill vpisani na kaki fahui-teti.
Vest o tem razpisu ,je med študen&i Ijubljanske univerze nalctela na veliko odobravanje. Ne sanio zato, ker bo nekate-rim to;rarišem, ki ustrezajo po-trebnim pogojem, mosofe prifi fio lepe štJn^nČ!?«. napak prod-vsem zato, ker bo s tem še en-
encga največjib borcev za socl-
alizem — heroja Borisa Kidrl-ča. Zasluge Borisa Kidriča za razvoj našega visokega šolstva in znanosti so tako velike, da jih jc danes komaj mogoče do-volj oceniti, saj je Ljubljana po njcgovi zaslugi dobila ne samo ekojso'nskc fakutteto. ampak tti-di vrsto najmoderneje urejenih tehničnih inštitutov. Prav goto-vo pa ne bodo z nič manjšim veseljera sprejete tudi štipendije za študij doma. Tovarišem, ki so vsa lcta po osvoboditvi no-sili na svojih ramenih težko breme socialistične graditve in videli svoj vzor v neumornem delavcu Borfsu Kidriču, se bo naša skupnost s tem, da jim omo^oči končati vlsoko Solo, naidfsioineje obdolžila.
PrRnrioani smo. da bodo štl-pendije dobili tovariši, ki bodo vrcdni spomina velikega pokoj-nika.
mls, ampak nam mora biti pr-to in najvažnejie vodilo prak-tdčna Izkušenost in družbena pravilnost funkcije tako važnih organov, kot io samoupravui. Zato tudl itudentskim organom
zaj v splošni ideji, o kateri go-vorimo.
Popolnoma brez skrbl smo lahko, da se vloga študentskih svetov ne bo omejila samo na politično-vzgojno nalogo, ampak da bodo študentski svcti sčaso-ma, ko sl pridobe dovolj iz-kušenj, postali resnični organi družbenega upravljanja sicer na majhnem, ioda ne malo važ-nem študentskem področju. Se-veda jim v tem razvoju mora-mo z vsemi močmi pomagati in s tem namenom sem tudi napi-sal teh nekaj misli.
Bogdan Pleša
E
ALI BO MOGOČ
OBDRŽATI DOSEDANJE CENE
Vrata univerze  so se odprla
samoupravljanja ne smemo od-rekati pravice, da zavzemajo v kompleksu splošnega družbene-ga samoupravljanja svoje po-membno mesto, ampak jih mo-ramo prav na izkustveno-teo-retičnih temljih nadalje razvi-jati in jim nuditi vso potrebno pomoČ. Le na tak način bomo uspeli, da na tem področju ne bomo zaostajali za splošnim raz-vojem, ampak bomo z revolu-cionarnimi metodami pomagali to  idejo  razvijati  naprej.
Zaradi tega ne morem prizna-tl tovarišu Levičniku tudi pra-vilnosii nekaterih njegovih na-dalnjih izvajanj, ki temelje na že zgoraj navedeni napačni osnovi. Po mojem mnenju je nedopustna spojitev študentskih svetov kot arganov družbenega upravljanja z upravnimi odbori domov in menz. To pa ne samo zato, ker sta obedve telesi tako definicijsko popolnoma različni, ampak tudi zato, ker bi s tem, da prenesemo funkcije študent-skih svetov na upravne odbore, pravzaprav uničili tisto, za kar se borimo — to je družbeno upravljanje. Upravni odbori so po svoji današnji strukturi in funkciji le Izvršni organi orga-nov družbenega npravljanja in skrbijo le za neposredno dejav-nost doma ali menze. Prav go-tovo ni bila naloga študentskih svetov, da bi se ti vmešavali neposredno v poslovanje uprav-ni hodborov ali bolje, prevze-mali njihove funkcije, kot to navaja tovariš Levičnik. To je vsekakor bilo popolnoma zgre-Seno in se bo v bodoče potreba boritd proti temu. Zato pa še ne pomenl, da če študentje, člani upravnih odborov, soodlo-Sajo pri delu tega telesa, da je to telo tudi dovolj za upravlja-nje in to družbeno. OdloSati, kako se bo gospodarilo z nam poverjenimi dobrinami v skladu z našo splošno gospodarsko po-
litiko — to je izključna naloga študentskih svetov kot organov družbenega upravljanja, kamor pravice uprave doma ali men-ze prav gotovo ne segajo, kot nimajo te pravice tudi uprave naših  podjetij  in   tovarn.
8e bolj zgrešen pa je predlog, da bi organ družbenega uprav-ljanja postal Kuratorij študent-skih domov in menz. Kolikor je meni znano, vrši kuratorij le koordinacijsko funkcijo na tem področju, ni niti voljen cd štu-dentov in tudi študentom ne-posredno ne odgovarja. Tako je popolnoma nemogoče in zgreše-no, da bi ga smatrali za organ družbenega upravljanja ali kot predlaga tovariš Levičnik, kot »višjo inštanco«. Zdi se mi, da je doba »višjih inštanc« že dav-no minjla, vsaj v tak! obliki. kof je v navedenih izvajanjib mišljeno in da bi taka formu-Iacija    družbenega    upravljanja
29. septembra Je blla seja Ku-ratorija študentskih domov in menz, kjer so poleg drugega razpravljali tudi o zelo aktual-nem problemu zvišanja cen hra-ne v naših študentskih menzah. Na seji so bili tudi upravnikl vseh študentskih menz, ki so Kuratoriju poročali o finančnem Btanju menz v zvezi z gornjim problemom. Ker bo naše bralce gotovo zanimalo, kako je s to podražitvijo, objavljamo pri-spevek našega sodelavca, ki je prisostvoval tej seji.
KAJ KAZE GOSPODARSKI RACUN
Po točni analizi stroškov sta upravl menz v Studentskem na-selju In Akademskem kolegiju prišli do zaključka, da je treba dosedanje cene hrane povišatl in to: zajtrk od 11 na 12 din, kosilo od 44 na 50 din in večerjo od 33 na 38 din, tako, da bi ce-na celodnevne hrane namesto dosedanjih 88 din bila kar 100 dinarjev. To podražitev nareku-jejo v glavnem vedno višje ce-ne prehrambenih artiklov, kl so od lanske jeseni, odkar ve-ljajo dosedanje cene hrane, po-rasle za povprečno 12 odstotkov. Prav tako so se podražile uslu-ge, predvsem pa kurjava, ki predstavlja v študentskih men-zah še vedno velik izdatek, ker nobena nima večjih plinskih ali električnih štedilnikov in pečic. Čeprav je obema upravama uspelo znižati režijske stroške, ki znašajo sedaj 360 din na ene-ga abonenta, je to znižanje zelo minimalno v primeri s priličnim
OBVESTILO
Foto amateriji pozorl
Vse študente fotoamaterije vabimo, da se udeleže II. zvezne razstave umetniške fo-tografije, ki bo novembra v Ljubljani. Kandidati naj pri-nesejo svoja dela vsak dan od 12. do 14. ure na Univerzitetni odbor ZŠJ za tehnično vzgojo, lepi pod 6, soba 22. Rok za oddajo slik je do 25. oktobra.
porastom cen. Da bl pa zvlšali kapaciteto teh dveh menz, je povsem nemogoče, ker niti ku-hinje niti obednice ne dovoljuje-jo zvišanja števila abonentov. Poleg tega so tu še meseci, ko število študentov zaradi počit-nic pade na minimum, dočim je treba nameščence polno plačati. Torej cel kompleks vzrokov, ki so brez dvoma dovolj tehni in ki kažejo, da sta upravi obeh menz res do skrajnosti izkori-stili vse mogoče skrite rezerve. Zato ob sedanjih cenah hrane, ki jih je bilo mogoče tako dolgo obdržati na dosedanji višini le s pomočjo subvencij MLO Ljub-ljana, upravi teh dveh menz ne moreta več izhajati. Nekoliko drugačno pa je stanje v Osred-nji menzi na Miklošičevi cesti.
ALI  IMA  OSPvEDNJA  MENZA PRIVILIGIRAN POLOŽAJ?
V tej menzi je analiza stro-škov pokazala nekoliko drugač-no sliko: stroški za hrano in režijo so približno isti, kot pri prvih dveh, vendar ima uprava te menze prilično velike do-hodke od uslug, ki jih nudi dru-gim — nad 120 prehodnih go-stov in nad 100 uslužbencev pla-čuje dnevno hrano draže kot študentje. Poleg tega je upravi uspelo pritegniti v to menzo tu-di veliko število občasnih go-stov ob priliki različnih kon-gresov, zborovanj, ekskurzij itd. ki prav tako plačujejo za hrano več kot stalni abonenti. Končno pa tudi velika kapaciteta (ma-ximum 2000 obrokov za kosilo ali večerjo) prispeva svoj delež k znižanju stroškov. Vsi ti, lah-ko rečemo izredni dohodki, ki jih druge menze nimajo, so prilično visoki.
Brez dvoma imajo za tako dobro gospodarjenje in lahko rečemo, iznajdljivost, velike za-sluge upravnica in ostali usluž-benci menze, kar študentje po-zdravljajo. Toda druge ugodno-sti, kot odlična lokacija menze v centru mesta, velika kapaci-teta, dohodki od dvorane itd., torej čisto objektivni pogoji, prav  gotovo  dajejo  tej    menzi
E vprašanju združitve
pravne in ekonomske fakultete
Novi zakon o univerzah je postavM nove temelje upravlja-nju naših najvišjih pedagoških ln znanstvenih ustanov, hkrati pa je nakazal tudi vrsto proble-mov organizacijske narave, kl jih bodo morali rešiti republiški zakoni. Pri uresničevanju zami-sli o združevanju fakultet jn vi-sokih šol pa bo prišlo do po-membnili sprememb, ki lahko prav v temeljih predrugačljo fi-ziognomijo dossdanjih fakultet. To se morda najbolj izrazito ka-že pri vprašanju združitve prav-ne in ekonomske  fakultete.
Takoj v začetku moram opo-zoriti, da je treba ločiti upravno (administrativno) združitev od prave integracije obeh fakultet. Upravna združitev, kl jo določa nedavno izdani predpis Izvršne-ga sveta LRS, ne bo v ničemer spremenila lica teh dveh zavo-dov in bo vplivala le na sestav organov upravljanja. Namerava-na popolna integracija pa pome-ni zlitje obeh zavodov in ustva-ritev novega tšpa družbene fakultete, kakršnega do sedaj še nismo poznali.
V zadnjih letih smo večkrat slišali glasove, kl so se zavzema-li za takšno združitev, vendar vedno le tedaj, kadar se je raz-pravljalo o funkciji ekonomske fakultete, nikdar pa ne iz vrst pravnikov. To nam bo lažje ra-zumljivo, če premislBmo, da je bila ustanovljena ekonomska fakulteta šele po vojni in ni mogla tako izoblikovati svoje fiziognomije kakor pravna, ki de-luje že od leta 1919. Nekateri zato menijo, da gre tu v prvi vrsti za problem obstoja ln zna-čaja ekonomske fakultete, prl čemer smo pravniki prizadeti le zaradi sorodnosti pravnih in ekonomskih znanosti.
Mnenja o tem, kakšen ka-rakter naj ima nova fakulteta, so različna, pozornost pa vzbujata predvsem dve tendenci. Po eni naj bi bil prvi dve leti štu-dijski program Isti za vse štu-dente, nato Pa bi prišlo do spe-cializaclje v pravnl ln ekonom-ski vejl all pa celo v treh vejah; v pravnosodni, upravnopravnl in v ekonomski. Drugi so mne-nja, da naša praksa nujno po-trebuje tehnično izšolanih eko-nomistov in bi bila torej potreb-na visoka komercialna šola, kl bi zavzela mesto dosedanje eko-nomske fakultete.
Vprašanje, ki ga obravnavamo, je po mojem mnenju tolikšne važnosti, da ga je treba reševati ]n rešiti za celotno državo in ne samo v okviru naše republike. Pri tem je treba pusttti ob stra-ni zgolj formalne raomente, kl menda narekujejo združitev. Nikakor ne bi smelo na primer
vplivatl samo dejstvo, da se združujejo vse tehnične fakul-tete. Smatram tudi kot napačno stališče tehnikov, da se bodo združili le pod pogojem, če bo prišlo tudl do združitve pravne ln ekonomske fakultete.
Namen tega članka n>, da bl ocenjeval najrazličnejša mne-nja, kl nastajajo ob vpražanju združevanja, temveČ da opozorl na resnost problemov, pred ka-terimi stojimo. Te probleme bo treba rešiti ln zato se ne mo-remo zadovoljiti s pavšalniml Izjavami, da študentje pozdrav-
Ijajo akcijo za združitev posa-meznih fakultet, da so prepriča-ni v uspešnost reorganizacije »td. (v članku Ob reorganizaciji na-ših visokih šol v Tribuni z dne 25. septembra 1954). Ravno v primeru, ki ga obravnavamo, je treba natanko pretehtati vse ¦ okolnosti, ki govorijo za zdru-žitev in proti njei. Prav bi bilo, da študentje pravniki in eko-nomi povedo svoja mišljenia, kajtl oni so najbolj zainteresi-rani na pravilni rešitvi tega problema poleg učnega in po-možnega osebja.    Rupko Godec
določeno priviligiranost pred ostalima dvema. Prav zaradi te-ga je uprava Osrednje menze na seji Kuratorija izjavila, da pri njih zaenkrat ni potrebna podražitev hrane, kar je brez dvoma razveseljiva stvar. Toda to še ne reši že zgoraj nakaza-nega problema v obeh ostalih menzah.
DVOJNE  CENE HRANE?
Kot smo videli, v menzah na Studentskem naselju in Aka-demskem kolegiju, težka gospo-darska situacija narekuje po-dražitev hrane, Osrednja menza pa bi lahko obdržala dosedanie cene. Če bi sprejeli to koncep-cijo, bi prišlo do nevšečnih raz-lik v cenah hrane, kar bi imelo za posledico, da bi študentje iz ostalih dveh menz prešli v Osrednjo. S tem bi obe menzi zgubili večino že itak nizkega staleža abonentov in bi obe menzi prešli v še težjo situacijo. Poleg tega bi s tem dejansko one^iogočili pravilen razvoj do-movskega življenja, saj vendar težimo na tem, da bi študent • imel v domu vse udobje — ho-diti jest iz Studentskega naselja na Miklošičevo cesto pa prav gotovo ne ustreza temu cilju. Drugi predlog, naj bi uvedli dvojne cene hrane tako, da bi bolje situirani študentje plača-li več, slabše situirani pa manj, bi bil sicer pravilen iz social-nega vidika, je pa praktično neizvedljivo, ker bi tak način dela občutno povečal admini-stracijo v menzah. Zato so čla-ni Kuratorija sklenili, da stvar poskušajo rešiti na način, ki je tudi po našem mnenju najbolj primeren.
DOKONCNA  RESITEV?
Clani Kuratorija so ugotovili, da je današnja ekonomska situ-acija slovenskih študentov — vsaj za veliko večino — takšna, da bi vsako povišanje cen hra-ne zelo obremenilo njihove že itak minimalne osebne »prora-čune«, poleg tega pa imelo za vzrok še večjo fluktuacijo štu-dentov predvsem v Ljudsko ku-hinjo, ki lahko podobne obroka kot so v naših menzah prodaja po isti ceni ali celo ceneje kot ta doslej. Zato je bU sprejet sklep, da oktobra v vseh men-zah veljajo še dosedanje cerie, v tem času pa delegacija profa-sorjev in študentov obišče od-govorne tovariše pri Izvršnem svetu LRS, jim predoči težko materialno situacijo študentov in zaprosi za potreben denar, ki bi ga v obliki subvencij dobili predvsem menzi na Student-skem naselju in Akademskem kolegiju, po potrebi pa tudi Osrednja menza. Tako bi lahko ostale cene hrani vsaj za dolo-čen čas nespremenjene. Ce-prav torej problem podražitva hrane še ni šel z dnevnega re-da, vendar upamo, da nam bo Izvršni svet tudi tokrat šel na roko in nam pomagal.
Pereči problemi
na pruvni
Ob uvajanju grupnih in ka-sneje diplomskih izpitov na pravni fakulteti je bilo pou-darjeno, da so formirani vsled potrebe po poglobljenem zna-nju. Diplomski izpiti naj bi predstavljali zaokroženo snov določenega pravnega področ-ja, s čimer bi kandidat poka-zal svoje znanje in razgleda-nost v tej  panogi-
Vse se je lepo slišalo. Toda zaokroženih skupin ni bilo. Nekateri predmeti žal ne spa-dajo nikamor. Pustimo jih to-rej same. Toda: Nel Priklju-čili so jih skupinam ne glede na njih vsebino, samo, da se je lahko trdilo — celoten študij je organiziran v di-plomskih Szpitih. Tako pola-gajo kandidati poleg kazen-skega prava še ustavno pri-merjalno, poleg upravnega meddržavno itd.
Na osnovi pravilnika je bi-\o nemogoče po IV. semestiru
PRIDITE NA PLES
Akademski študenski odbor prireja vsako nedeljo ob 20 uri družabni ples v dvorani Osrednje študentske zveze na Miklošičevi cesti. S tem hače AšO poživiti družbeno življe-nje  med  študenti.
BRAZILIJA - STAVKA
V stavko so stopili študenti kmetijske visoke šole v Vi-cosi zaradi izključitve dveh študentov, ki so v nekem ča-sopisu grajali visokošolsko upravo. Istočasno pa je bila vložena tožba pri sodišču v Belo Horizonte. Če se poga-janja, ki so v teku, ne bodo končala ugodno, bodo vsi bra-zilski študenti stopili v pro-testno stavko, ki naj zavaruje svobodo tiska in poročanja.
vsakršno polaganje izpitov, proti čemur se je združenje pravnikov borilo in je tudi uspelo. Kritično stanje je bilo za letošnji IV. letnik, ker v II. ni poslušal finančnega pra-va, ter zato ne bi mogli ti slu-šatelji polagati ekonconske skupine. Dopustili so izjemo, da so polagali brez financ, za-to pa morajo polagati finanč-no pravo pri kazenskem.
Ustavno in finance pri ka-zenskem, medržavno pri upravnem... Vse to je v skladm s težnjo po poglablje-nem znanju, po zaokroženju pravnih sorodnih disciplin. Samd presodite, v kolikor je to v skladu s to težnjo.
Ižgleda, da je šlo pri vsem tem le za neresno eksperi-mentiranje pa niti to ne, šlo je za formiranje skupin radi skupin. Cemu ne morejo pu-stiti samostojno polaganje predmetov, ki nimajo določe-ne zveze s kazensko, civilna ali upravno panogo? Menda samo zato, da se lahko govori: na pravni fakulteti so diplom-ski izpiti študij je urejen. Mimogrede: ocena diplamske-ga izpita ni enotna, ampak se ocenjujejo jposamezni ^red-meti. Ali je to sploh diplora-ski izpit?
Kam pa privede kandidata tak študij? Ali res dobi za-okroženo znanje, če ob štu-diju kazenskih institucij, po-sega še v ustavne in finančno? Mar ga to ne zmede in mu ne otežkoča študija? Naj mu otežkoča, glavno — študij je urejen in niinamo več posa-meznih   izpitov.
Lepe in svetle so težnje po ureditvi študija. Tudi ini sm« za pogloibljeno znanje, vendar le tako, ki uam nudi obljub-
ljeno — zaokroiene panoge. Smo pa proti eksperimenti-ranju  in zavajanju.
Pa še ena zanimivost je na pravni fakulteti. IJčni načrt in prograui je definitiven, ni preobširen, število obveznih učnih ur je minimalno, novi predmeti se ne uvajajo. Raz-veseljivo, kajne? To je ena stran medalje. pa jo za-obrni-mo in pf>glejmo. Obveznih predmetov je malo, obstoji pa vrsta neobveznih, ki pa pred* stavljajo i/.pitno snov po iz-javi predavateljev in kot se vidi iz prakse same- Salamou-ska rešitev problema! Niliče ne more reči, da se je pro-gram povečal, kje neki' Uve-deni so le novi neobvezni predmeti. Mar je tako bistve-no, če si dolžan poslušati pre-davanje? To pa res ne. saj so predavalnice večinoma prazne, bistveno je, kaj ima-mo /,a izpite. Komu na čast tedaj ne priznajo. da so tt» končno le obvezni predmeti? Zato ne. ker je študij na prav^-ni fakultcti urejen ...
Povsod se slušatelji pri-pravliajo za izpite in navaja-jo, kdaj žele polagafti. Na pravni je uvedena novost. Polaga se po abece<Inem *°du, to pa zato. ker so prrje štn-dentje izpite odpovedali. jih presfavljali itd , «; činier se je obremenjevala dekanatska administracija- Sedaj se nihre ne o-rljavi, nihče ne odsiopi.?! Zakaj je bila uvodena <a iz-pitna loterija? Prav gofovn ne v korist študentov, nač pa na Čast adniinisfraci\e, Sprašn.je-mo se, ali re 7.a fakulteto važ-nejša admiriisfrarija a!i uspeh Študontov. ali je pornembnejši akademski naoin štndira ali komoditeta ^ekrftariatn?
Tak sistem diplomskih iz-pitov. krvt je na pravni fakul-teti, pa je tudi na kki o čemer pa prihodajič.
 TRIBUNA
GRČIJA IN CIPER
za prfldjučltev otoka Bpra Grčiji, ka se vodi že dolga desetletja, se }e pred kratkim zapet rarvnela in Oobila obliko najbolj odločnlh zahtev po pra-vifini reiitvi tega vpraSanja. D*monstracije, protestna rboro ranja in manifestacite so zgo-vorea utokaz, da «rški narod ni rozatvil aa tlstc Uudl, ki Jlm Je slta ZBodovin« preprečila zdru-žitev v domovini.
V borbd za združitev grškega naroda sodelujejo tu<H študent-je, ki se ne boje žrtev za do-sego končnega cilja. Znano nam je, da so študtentje ravno v zad*-njem času v svojiti manifesta-eijah dall ieraa ogorčenl zahte-
leg tefa Je Se 24 drugostopnih šol, kjer Je približno 11.500 štu-deatov. Učno osebje na teh šo-lah je grško. Teb nekaj podat-kov potrjuje, kakšno je stanje in na kateri stranl so zahteve upravičene.
Borba za priključitev h Grčiji Je tekla ves čas neusmiljeno. Kljub temu pa ni prišlo do za-želenih rezultatov. Protesti, ma-nifestacije — na drugi strani obljube, kj so dajale upanje na uspešno rešitev. Toda vse to ni spremenilo položaja, ki je bil vzpostavljen leta 1878. Izjave, ki so jih v istem času dajali vodilnl politiki, so same pričale, da obstoječi položaj   ni   pravi-
čen. Tako Je vodja liberalne stranke Anglije in prvi mini-ster GladstoDe leta 1880 izjavil, da Je »pot, po kateri je bil Ci-per okupiran, nesramna«. Kasne-je, leta 1897, izjavlja Gladstone, »da bi rad videl združitev Ci-pra z grško domovine, še preaea bo končal svojo dolgo življenj-sko pot«.
Vse te izjave in nešteto dru-gih, ki so dajale upanje na združitev z Grčijo, pa oiso pri-nesle zaželenlh rezultatov. Tako je prišlo leta 1931 do najbolj kntične točke, ko je upor proti nepravični urcditvi dosegel svoj višek. PoložaJ pa se ni spre-nienil.
Danes ]e zopet obdobje, ko grški narod in grški štuaentje z vso upravičenostjo znova zah-tevajo združitev Cipra z Grčijo. Združeni narodi, ki jim je po-verjena v svetu odgovorna na-loga ustvarjalca miru, bodo morali pristopiti k temu pro-bl&mu in ga rešiti.
Kakšna bo rešitev, danes še ne vemo. Zaključimo pa z bc-sdami, ki jih danes poudarjajo grški študentje: »Mi vemo, da je Ciper raajhen otok, a da so svetovni problemi veliki. Toda mi smatraimo, da v pogledu pra-vice in morale ni nobene raz-like med Velikimi in malimi, med slabotnimi in močnimi, in da imajo vsi ljudje na svetu pravico do nacionalne svobode.«
vi po idružitvl Cipra » Gr-čljo. Odločilne cahteve grških šttMfentor *> prodrle v svet, kjer so jih vsi, kl jim pojem nadonalne svobode nekaj po-m©oi, sprejeli s simpatijami.
Težnje gršKega naroda in srtfcih Studtontov so popolnotna upravičene, O tem nam zgovor-no priča zgodovina. Grško ijnd-stvo |e naselik) otok Ciper zelo zgodaj, t 14. in 13. stoletju pred nadftm štetjem. Od takrat naprej Je grški narod stalno na-seljen na otoku. V teku časa je »kupuo z drugimi deli države pribajal zdaj pod to, zdaj pod! ono nadoblast, dokler ni končno Po drugi križarski vojni prišel pod Anglijo. Od tedaj se Ciper ni nikoli več združil z Grčijo. Toda kolo zgcaovine ni imiro-valo. NaJprej ofolast Benetk, po-tem Turčije, dokler ni zopet, po Berlinskem miru 1878, Ciper pripadel Angliji; s tem pia so bili pokopani  vsi upi na združltev.
LJudstro, ki Je dancs aase-Ijeno na otoku, je večinoma grško. Govorjjo grški jezik, po-zna|o grške šege in navade — so del ljudstva, ki je ločen od svoje domovine. Ako pogletibr mo število prebivalstva, ki je nassljeno na otoku, bomo videli, da večina pripada grškemu na-rodu. 352.337 Grkov, 80.361 Tur-kov in 7756 ostalih prebivalcev je menda dovolj zgovoren do-kaz pravic, ki jih ima grški na-rod do združitve. Ne samo to, tu Je oianes 481 grških šol s 4C.810 dijaki v nasprotju z dru-gimi, kj jih je očitno manj. Po-
BELGIJSKI KONGO -PRVA UHIVERZA
V Kinmenzi pri Leopoldville bo letos oktobra odprta prva univerza v Belgijskem Kongu. Poleg tega so v gradnji še stanovanja za približno 600 študentov najrazličnejših fa-kultet, stanovanjske hiše za profesorje, dalje medicinska kllnika, biblioteka in športna igrišCa. Predvidevajo, da bo minilo najmanj 10 let, preden bodo vsi načrti realizirani.
Demonstraclje študentov univerze v Atenah za priključitev Clpra
MEDNARODNE   VESTl
ŠTEVSLO ŠTUDENTCV NAF.AŠČA
Pravni fakulteti Sidneyu ob-čutno primanjkuje primernih prostorov za predavanje. Pre-teklo leto je bilo število študen-tov na pravnl fakultetl za 112 odstotkov večje kot pred Vojno, predavalnice pa so ostale ne-Ispremenjene, tako da veliko šte-vilo študentov ni moglo obrsko-vati predavanj. Stevilo študen-tov še vedno narašča, povpreč-n<j za 7 odstotkov letno.
VEČERNA UNIVERZA
Približno 20 let že obstoja edina judovska večerna univer-za za pravne in gospodarske ve-de v Tel Avivu. Trenutno je na tej vJsoki šoli zaposlenih 50 pro-fesorjev in lektorjev, od katerih zavzema večina visoke položaje v raznih javnih ustanovah. Tudi približno 400 študntov, kb obl-skujejo to univerzo, je zaposle-nih v raznih pokllcih. Mnogi sl s tem delom zaslužijo sredstva, da po končanem študiju nada-ljujejo z delom na inozetnskih univerzah. Visoka   šola   v   Tel
GRČIJA
TROJNO  SODELOVANJE
Zastopniki študentskih zvez Grčije, Jugoslavije in Turčije so se sestali v Atenah, da bi disku-tirali o različnih skupnih vpra-šanjih. Med drugim so razprav-ljali o izmenjavi športnib in kulturnih stikov, o delovnih ak-cijah, potovanjih in podobno. Sklenjeno Je bilo, <Sia bo v Gr-čiji v bodoče izhajala ilustrira-na brošura o študentski aktiv-nosti v treh državah.
FRANCBJA
FBEMAJHNA  PODPORA
Office national de medicine se
pritožuje vsled premajhnih podpor, kl jih francoska vlada daje za mednarodno lzmenjavo študentov - praktikantov. Za inozemsike študente je na rapo-lago premalo štipendij. Medtem, ko francoskj medbcinci v ino-zemstvu brezplačno prakticirajo v bolnicah, je francoski vlada zabranila sprejemati brezplačno inozemske študente na prakso. Vsled tega stališča vlade je mo-ralo 150 francoskšh študentov odpovedati svoja študijska po-tovanje v inozemstvo, kjer so že imeli na razpolago delovna mesta predvsem v jugoslovan-skih  In   danskih   bolnicah.
BRAZILIJA
ZASEDANJE NACIONALNE STUDENTSKE UNIJE
Na zasedanju Nacjonalne študentske zveze brazilskih štu-dentov so sklenili poglobiti so-delovanje z koordinacijskšm se-kretariatom v Leidenu. Približ-no 600 študentov iz vseh delov Brazilije, ki so se udeležili kon-gresa v Rio de Janeiro, je raz-pravljalo v več komisijah o po-litičnih, ekonomskiih, upravnih in notranje - političnih vpraša-njih ter o vzgojnih problemih na univerzi. Velika pozornost je bila posvečena vprašanju re-forme univerzitetnega statuta.
AVSTRALIJA
Avlvu podeljuje akademske na-slove, ki so izenačeni z oniml angleških univerz.
PREMALO STANOVANJ ZA ŠTUDENTE
V zvezni republikl Nemčijl je trenutno 141 študentskih do-mov. V njih je prostora le za 9400 študentov. Pri približno 120.000 študentiih ]ih ima pro-stor v študentskih domovth le kakih 10 odstotkov. Eesno na-meravajo zgraditi nove študent-ske domove za skupno 36.000 študentov, vendar je to per-spektivni plan, ki ga najbrže ne bo mogoče realizirati v krat-kem času.
STALNO NARAŠČANJE. ŠTUDENTOV
Radi stalnega nafaščanja šte-vila študentov na univerzi Oslo je bilo nujno potrebno razšir»tl unlverzitetna poslopja. Sklenje-no je bilo, da se vse fakultpte preselijo v predmestje Osla. Studentje se strinjajo s tem predlogom ter so pripravljenl sodelovati pri  gradbenih delih.
KONGRES STUDENTSKEGA TISKA
Uredniki vseh avstralskih štu-dentskih časopisov so se zbrali v Adelaiosi na letni kongres študentskega tiska, ki ga je or-ganizirala nacionalna zveza NVAVS. Na kongresu so raz-pravljali o ustanovitvi pacifično - univerzitetnega giasila, ki naj bi študentske voditeUe obve&al o življenju na avstralskih in novozelandskih unievrzah.
Konferenci je bilo priloženo poročiio o uničenju 5000 izvodov študentskega časopisa iz Melbo-urna — po nalogu študentskega sveta, ker je bil objavljen nek članek, ki ni ustrezal njegovi politiki. Udeleženci kongresa so soglasno obsodili ta ukreP štu-dentskih voiiteljev..
MALAVA
STUDENTSKO     SAMOUPRAVLJANJE    NA   UNIVERZI KOSTARICA
Sodelovanje študentov v fakultelnem in un;-verzitetnem svetu, ter univerzitetni skupščini. študentje volijo rcktorja. študenfski univ. svei
Razpravljanje o študent-skem sdmoupravijanju je vedno boij pogSsto. Ubhke sa-moupravljaSjS so v posamez-nih državah in na pasamez-mh univerzah  dokaj  različne.
tem ta, da štucientje dobivajo tisto mesto na uuiverzi, ki ga
Daaes te na Tetn malo dr-uanes je na svctu maio ar-
oni obliki sodelovauj študen-tov pri reševanju uajrazlič-uejših vprašanj, ki se tičejo študentov in univerze- Pri upravljanju univerze je štu-dent nepagrešljiv član, ki mo-
 podobno: Studentje vsake fa- kultete volijo po tri predstav- nike, od kateri sta dva nado- mestna. Ti člani sodelujejo pri  delu fakultetnega sveta pod  enakimi pogoji kot na sejah  univerzitetnega sveta. St«  dentski predstavniki fakultet  so ouepem ciani oentrainegd  s»^entskega umvemtetnega  sveta 1Z katerega se voh  Predst-nik « ^iverzitet- m svet Delovanje štu- dentov v fakultetnem sve- tu je šg bolj uspešno kot v  univerzitetntem, ker študent- je veliko bolj poznajo proble- JmatLko   fakultete,   na   katerih
 d          k             l            i
 ^npduUvJa
 T" sk,ušaJ°. študentski prod- stavmki, resevati najva/nejha  ^rasanja   ki so taKo stuocni-
 l?**** «a«ja. Poleg tega  stuoentski predstavn^i, ki  so
 o   a  Jrr r kt?   a         ekre-
 m          univerze.      Studentski
 preds{avniki iimaj0 v skupšci- ,,: 12% celotnih dasov uai- ^^f Tn^efne °kar v  liki meri 0,dloča pri končni  LdT un ver5?ehiih   pred-
čiti boijšo rešitev
pio
jjosecianja praksa sodelovo-nja študentov pri 6ouprav-ljanju na univerzah po tuji-ni je pokazala pozitivne re-zultate.  Zdi se nam pravilno,
verze.
OSEM   STUDENTOV ARETIRANIH
Zaradi objavljanJa naprednega materiala Je bilo aretiranih 8 študenlov, ki so pripadali ured-ništvu časopisa »Fajar«, glasilu socialistične zveze na univerzi. Opozorilo sekretarja univerze češ, da študentje polagajo izpi-te, policija sploh ni upoštevala. Studentje so bili končno izpušče-ni, ko je sekrctar univerze po-loiil za nje zahtevano kavcijo. Na sodni razpravi v Singapuru bo študente zastopal nek znani angleški odvetnik. Za kritje iiravnih strorikov )* bila rn^d študenti izvedena zbiralna akci-ja.
 Dosedanje delo študentskih  predstavnikov bodisi v uni- verzitetnem svetu bodisi v fa- kultetnem označujejo mero,  dajni krogi na univerzi Costa
p
upravljanju na   univerzah.
Zadržali bi se na primeru študeiitskega samoupravlja-nja ua uuiverzi Costa Rica. Hredno pričnemo z razprav-ljanjem o tem vprašanju, pa bi radi opozorili na to, da ne gre za samoupravljanje, aiu-pak le za soupravljaoije štu-dentov na univerzi.
Struktura univerze nam ka-že, da je zasnovana na demo-kratični ureditvi. DemO'kratič-nost je dokumentirana v tem,
predstavniki v svetih univer-ze in fakultete dobilo celotno delovanje mnogo uspešnejšo obliko kot je bila prejŠnja.   acijo.
 If uni?e™ueetnai
Seveda  se razume, da i  predstavniki
clavci univerzifet-, kajti veliko krat se zgodi, da so mncnja raz-lična- Takrat so tudi stavke in prote«tna zborovanj.i štu-dentov. T^da zelo rcdko se zgodi, da morajo šlrdier.tski zastoipniki seči po tak<- dra-stičnih ukrepih, saj unjverzi-ietni predstavniki ponavadi uravnavaja stvar /.e prej ta-ko, da so študentje zadovolj-ni ia da  rešijo kritično situ-
stva v iiniverzitetnih organih. Studentje volijo vsako leto pi> vseh fakultetah svoje prea-stavnike, ki so dolžni zasto-pati želje štiidentov v raznih univerzitetnih organih. Naj v kratkem pogledamo, kakšno je delovno področje študent-skega soupravljanja.
Uni-verzitetni statut predvi-deva, da imajo študentje mož-nost izraziti svoje želje in predloge po posameznih vpra-šanjih, na katerih so zaintere-sirani. V ta namen določa sta-tut, da študentje sami iz svo-jih vrst izvolijo predsednike, ki jih bodo zastopali. Študent-je izvolijo na vsaki fakulteti enega rednega in dva nado-mestna zastapnika študentov. Vsi zastopniki fakultet skupno z nadomestnimi zastopniki fa-kultet tvorijo študentski svet univerze- Cilje, za katere naj se bori študentski svet, dolo-čajo študenti sami.
Delovanje študentov v uni-verzitetnera svetu je organi-zirano tako, da študentje de-legirajo na seje univerzitet-nega sveta dva predstavnika iz predhodno voijenega štu-dentskega univerzitetnega sve-ta, kjer ima vsaka fakulteta po tri predstavnike. V deba-tah univerzitetnega sveta so-delujejo študentski predstav-niki o vseh vprašanjih, ki se jim zde interesanti z njihove-ga stališča. Mišljenja študent-skih predstavnikov se upošte-vajo ravno tako kot predlogi drugih članov univerzitetne-ga  sveta. Diskrimiuacije  ni.
Delo študentskih predstav-nikov v fakultetnem svehi je
Večjo akademsko
prostost
ZAHTEVA SEf DA ŠTUS3ENTJE NE DISKUTIRAJO. NOVA UNIVERZA NE REŠS POLOŽAiA. WE%VX-VZGOJNE METODE. PROFESO^JI KAJ SE Z VZGOJO 1H NE POLITIKO. DELO IU ŠTUDIJ. ZAHTEVE SO UPRAVSČENE
 Poročila o študiju in študij- skih pogojih na tem oddaljenem  otoku so dokaj skopa. Kljub te- mu pa lahko iz nekaterih poro- čil, ki jih imamo, osvetlimo po- samezna vprašanja, ki so v zve- zi z akademsko izobrazbo.,
 Odgovorni krogi danes sma- trajo, da na Formozi ni zadost- ne svobode, kar se. tiče univer- zitetnih vprašanj. Predvsem se  poudarja, da študentje r.imajo  dovolj možnosti, da se posvetijo  Studiju, kot bi to želeli.  To, da se študentje ne morejo  vpisati na posamezne univerze,  opravičujejo s pomanjkanjem  univerzitetnih poslopij.
 Pomanjkanje univerzitetnih  poslopij je resnično pereče za  študente. Toda izgleda, da se z  novimi gradnjami nikakor ne  mudi. Predvidevana otvoritev  Tunghai univerze v Taischungu,  ki bo v prvem letu sprejela 200  študentov, spričo svoje kapaci- tete ne nudi posebnih perspek- tiv. Pojavljajo se zahteve, da bi  bilo treba graditi nove univer- ze; toda odgovorni krogi niso  očividno nič kaj zainteresirani  nad temi vprašanji.
 Tožbe, da imajo študentje po- ieg svojega študija preveč pro- stega časa katerega izrabljajo  na najrazličnejše načine so ne- upravičene. Zlasti se poudarja,  da študentje porabijo vse pre- Več časa na raznih sestankih,  ki jih sami prirejajo. Ravno ta- ko so v načelu proti številnim  diskusijam študentov. Seveda  tako samostojno razpravljanje  na setankih in diskusije o pere- čih problemih niso po godu vo- diteljem, ki smatrajo, da je le
 bolje, če se študentje ne zani- majo preveč za druge stvari in  da raje mirno gredo mimo do- godkov, nad katerimi bi se lah- ko upravičeno zamislili.
 Obstoječi problemi, ki smo  jili nakazali, kažejo na resno  nevarnost kateri so podvržsni  študentje na Formozi. Zato ni  čudno, da se pojavljajo zahteve  po vpeljavi večje akademska  svobode. Vendar problemi, na  katerih smo se zadržali, še no  predstavljajo vseh, ki tarejo  študente.
 Zahteva, da postanejo profe- sorji -n drug0 uni;erzitctno  osebje   -im  bolj   neodvisno   cd
 kakršnih koli političnih konccp- cij, čimer bo tudi njihovo znan- stveno - pedagoško delo izgubilo  svojo politično obarvanost, vsa  to daje slutiti, da dosedaj ni bi- lo vse v redu. Vse preveč vcr- jetno je, da na univerzah pro- fesorji ne vzgajajo tako kot bi  morali in da so študentje upra- vičeni zahtevati spremembe. ki  bi jim prinesle koristi v lej  obliki, da ne bi bilo potreba  poslušati raznih predavanj, ki  nimajo prav ničesar skupne^a  z znanostjo, ampak so le rezi^l- tat trenutnih političnih potreb.  Končno ša nekaj. Studentjs  kritizirajo nespametne vzgo;ne  metode, ki se jih poslužujejo  na univerzah. Še bolj ostra pa  je zahteva po študijskih pod- porah, ki so nujno potrebne,  kajti študentje delajo toliko,  da spričo prevelike preobrerr.?- nitve postanejo delno nesposob- ni vsakega resnejšega dela na  študijskem področju.
 -pp
V BORBI Z MORJEM
zemljo pred poplavami.
Holandija je najbolj znana pokrajina Nizozemske rn zato iijeno mie dostikrat napačno uporabljajo za celo državo. Uolandski mcrnarji  (podobno
Se vedno nam )e v spominu eleinentarna uesreča, ki je v februarjue preteklega leta za-dela Nizozemsko. Razburkano morje je ob izredno visoki pli-mi predrlo nasipe v pokraji-nab. Zelandiji (Zeeland) in Holandiji (Holland) ter je za-\'Ao gosto naseljene in rodo-vitne polderje. Ob tei nesreči je naslo smrt v morskih valo-vih nad 1800 prebivalcev, iito-nilo je na tboče glav živine, več v&si Je bilo popolnmna uničenih, obširni kompleksi obdelovaine površine pa so za več let neuporabni za polje-deislvo. Slana morska voda, ki je uničila T»e drevesno ra-stje je nanesla na poplavlje-no ozemlje debele plasti miv-ke in pe*ka.
Najbolj pTizadeta sta bila otok Schoiuwen-Duive]and in polotok Zuid Beveland. Na elednjem je bil v letolnjem avgustu mednarodni študent-fiki delovni tabor, v katerem s-mo bivali poleg Angležev, Diancev, Egipčanov, Franco-zov, Grkov, Italijanov, Indij-cev,    Nemcev,    Perzijcev    in
Spancev tudi Juigoslovani. Ob-navljajfi smo kanalizacijo v razdejanih polderjih, ki jih je prizadeila lanska poplava. Zeeland je ena izmed 11 pro-vinc Nizozemske in se naha-ja v njenem jugozahodnem delu. Sestavljena je iz otokov Schouwen-Duiiveland in Noord Beveland, polotokov Zuid Bc-veland — Walcheren in Tho-len ter ožjega pasu ozemlja med Belgijsko mejo in reko Zab-odno Seldo. Vse ozemlje je po obsegu manjše od na-še Gorenjske. Sedanji poloto-ki so bili pred desetletji ?e otoki, kii jih je od celine de-li'lo plitvo morje. Z nasipi so povezali otoke in celino. Med nasipi so izčrpali morsko vodo s površine, ki je zdaj pod ni-vojem morske g^ladine. Te po-vršine. ki so iztrgane morju imenujejo polderje. Prepreže-ni so z mrežo kanalov in jar-kov, med katerirai so mno(j;i primerni za plovbo. V njih za-staja voda, od koder jo s čr-palnimii stroji odvajajo v mor-je. Prej so iiporabljali črpal-ke — veternice. Danes so mli-
ni in črpalke na veter le še ostanek preteklosti ter tvori-jo z nasipi in kanali značilno potezo nizozemske pokrajine. Od XVI. stoletja se Nizo-zemci bore s Severnim mor-jem za suho zemljo. V Ze-landiji se morje globoko za-jeda v celino, kar mu omogo-čajo zlasti ustja rek Šelde, Maase in Rena. Večina površ-ja Zelandije in Holandije je v depresiji in le močno utr-jeni visoki nasipi ob morski obali in ob prekopih varujejo
kot pri nas dalmatinski), ki so v preteklih stoletih od od-kritij drugih celin dalje pre-potovali ves svet, so ponesli ime svoje deželice povsod, ka-mor so pluli in se je na ta način prijelo ime Holandija cele Nizozemske, ki se pravzaprav imenuje Neder-land.
Zelandija je tipična nizo-zemska pokrajina kjer se vrši najintenzivnejša borba člove-ka z morjem. V zadnjih sto letih so spojili s  celino otok
Zuid Beveland, nato pa so mu priključili še otok Walcheren, tako, da oba otoka skupaj tvorita zdaj nad 60 km dolgi polotok. Temu bodo pnklju-čili še otok Noord Beveland na ta način, da bodo zaprli z nasipi morsko ožino, ki loči otok od polotoka. Tako so v celi državi, zlasti pa v znanem zalivu Zuidersko morje prido-bili okrog 4000 km3 zemlje, kar predstavlja Vs vse nizo-zemske površine.
Prekopi, ki potekajo više od nivoja polderjev, predstav-ljajo zelo pomembno promet-no mrežo. V Zelandiji je naj-
Eomembnejši prekop, ki preč-a polotok Zuid Beveland od severa proti juu in povezuje Vzhodno in Zahodno Seldo. Tamka.i gre skozi ves promet med bližnjim flamskim Ant-werpenom in Rotterdamom, ki se prištevata v skupino naf-večjih evropskih pristanišč-Ker je gladina v prekopu raz-lična od gladine v šeldi, v katero sega plimovanje, so zsrrajene zapornice z baze-nom. kjer uravnavajo nivo vo-da za nemoten prehod ladij iz reke v prekop.
Pokrajino prepreza hidi ze-lo gosto cestno omrežje. Pre-ko prekopov so sopljani mo-stovi, ki se na različne nfičine ndpirafn za prehod vecjih la-di). Nekatere dvigujejo le na eni strani, drugi se razpolavi-
jo in dvignejo na obeh stra-neh, tretji se na sredini vo-doravno zavrte pod praviiu kotom tako, da je lega mostu vzporedna s prekopom ittl. Tu pridejo moderne tehnične prometne priprave najbolj do izraza. Med otoki in preko Šelde vzdržujejo promet lad-je — trajekti. Prevoz je za kot najbogatejša evrapska dr-le vozniki motornih vozil mo-rajo plačati manjšo pristojbi-no.
Na polotoku Walcheren sta pomembni mesti Middelburg in pristanišče Vlissingen, ki jma ckoli 50-000 prebvalcev. To mesto je blo v preteklosti silno poraembno pristanišče, pozneje pa ga je zasenčil Rot-terdam, a je še danes največ-je mesto Zelandije. V Middel-burgu. ki je nekoliko manjši o<i Vlissingena, so ohrapjene veličastne arhitektonske mnet-nine iz dobe, ko je Nizozem-ska pred 300 leti procvitala kot najboatejša evropska dr-žava. Naipomembnejše je v mcstu nedvomno mestna niša, ki je zgrajena v gotskem slo-gu z impozantnim stolpom i-n monumentalno fasado.
Kakor drpgod v Nizozemski. tako je tndi v Zelandiji vsaka ped zemlje skrbno in inten-zivno obdelana. Daleč naokrog se razprostirajo vzorno oskr-bovani in ne.Lrovani sadavnja-ki, polja z zelenjavo in krmil-
nimi rastlinami ter ograjeni bujni zeleni pašniki, kjer je govedo od pomladi do zime ves čas na prostem. Na eno-lični ravnini, kjer so najvišie vzpetine nasipi, se vrste veii-ke vasi z ličnimi hišami iz rdeče opeke in skrbno urejc-nimi vrtovi rbž. Med gredarai opaziš prijazno kmetico v zna-čijni zelandski narodni noši z medeninastim okrasjem v glavi, ob robu vasi pa se -vrti veternica na črpalki, ki jo po-ganja vztrajno pihajoči veter s Severnega morja.
Boris Lipužif
Ljubljanski  študentje   na  akciji v Zelandiji
ZELANDIJA
TUDI BESEDA
ŠTUDENTOV VELJA
KULTURNA      TRIBUNA
TRIBUNA, 10. oktobra
ŠTUDENT AIG
NAGRAJEN V CANNESU
RAZGOVOR Z    VTORJEM PRAVUICE 0 UUBEZNI
filmsko obogati niena nevsiljiva, zato pa nič manj pretresljiva in hkraci   topla človečnost.
Nedvomno je želja nas vseh, ki bi radi spoznaJi Hladnikovo delo (imel je tudi sodelavce in pomočnike: piri tonu študenta elektrotehniike Mtiia Urana, pri scenografiji studenta arhitdkture Erbežnika  Mirana,  film   ie opre-
MIRA MILELIC:
ZLATI OKTOBER
USPELA PREMIERA
SLOVENSKE AVJORICE
Boštjan   Hladnik?    Absolvent
AIU, oddelka za režijo, učenec profesorjev Jana, Gavelle, Bren-ka; ljubltelj, občudovalec in ustvarjalec filma — z lastno ka-mero, filmskJm trakom in sobo — kino-dvorano s platnom in Unami za projiciranje. Kot sed-mošolec leta 1947 ustvari film Deklica o gorah, dobi zanj čez pet let nagrado v Salernu; spo-mladi leta 1953 dela diplomsko delo: režija Strindbergove Go spodične Julije, odide s tem de-lom v Erlangen, kjer zasede na-ia skupina prvo mesto; posname poJeti 1953 v Italiji film vtisov ln opažanj s svoje poti LjubSm kogar ljubim (Italija 52) in do-bi februarja 1954 z nji-m na fe-•ti-valu amaterskega filma v Ljubljani prvo nagrado.
To so samo nagrajena dela. Po.eg te-ga pa študijske skice, Odlomki iz Pohujšanja, slike fe Cyrano de Bergerac, dokumen-tarni iilm o Levarju (zaenkrat ga avtor še urejuje s profesor Kumbatovičem); da ne pozabi-too: leta 1948, za maturo, po-»naftie s šolskitn kolektivom in profesorji Slovo od> mladosti.
Kritika? Ena vodilnih itali-janskih fijmsklh revij Cinema ridotto piše leta 1952: Deklica v go.dci nam prinašajo svežino in lahkotno enostavnost, ki sta ti-pična elementa novega filma. Avtor je znal vzbuditi v nas za-nimanje za preprost okviren do-godek, katerega nam je posredo-val s čistim fJlmskim jezikom, kjer ima slika daminantno vred-nost in se odlikuje po izredno plastižni kompo^iciji. Film je bii nagrajen zaradi svoje izred-Jie svežine in obvladanja film-&.::.i  izrazniii  sredstev.
Ob nastopu naših z AIU z Gospodično Julijo v Erlangenu piše Memminger Anzeiger, da režija prvo nagrajene Gospodič-ne Julije spominja na Stanislav-skega; Erlangen Volksblatt: mladi, toda nadarjeni režiser Hladnik je svoje igralce tako iz-borno vodil, da so takoj dosegH tipično stnnbergovsko atmos^e-ro temnih figur.
Znanj filmski kritik Stojan Desnica piše ob februarskem fe-stivaiu amaterskega filma: kot najboljši film leta 1953 je z naj-višjo nagrado nagrajena »Itali-ja 1952« Boštjana Hladnika. Ta fikn je resnično močna in pre-tres]ji/va reportaža, snemana vzporedno v najvišjih krogih Italije in okoli Vatikana ter v najbednejšiih četrtiih Rima, kjer vlada lakota, glad in prostituci-ja. Nekateri kadri tega filma, duhovita razporedba in vešča montaža stoje na isti višlni z najmočnejšimi ustvaritvami neo-ralističnih filmov.
V   Cannesu   približno    $00
udeležencev    festivala.    80 %
filmov    odpadlo    pri    prvem
predvajanju    od    tekmovanja.
Hladnik  eden,   redkih   nagra-
jencev.      Edini      ] ugoslovan.
Ogromna     finančna    sredstva
udelezencev.   Hladnik   se   uči
pri   velikih   režiserjih.
Cannes?  Na   stotine   tekmoval-
cev   vseh   nacij   in   poklicev.   Ve-
&noma   amaterji.   Približno^ 60%
bogatašev,   ki   jim   je   s,pričo_ do-
sropnih     in     odiliČnih     tehničnih
sredstev (mimagrede: naš Triglav
jih verjetno ne bi zmogel) ukvar-
janje   z   ozkim    filmom    prijetna
»privatna zabava za žport«; 20%
sinov  ali  bližniih   sorodnikov  tr-
govcev s filmskami potrebščinaini;
10% mladih ljudi^rudemov umet-
nostne zgodovine ali -umetnostmh
akademij.  Zanimivo: zadnje brez
izjeme   podpira  z  ogromnimi  fi-
nančnimi   sredstvii   država.   Tudi
Varikan   in   Cerkev    sploh    Virže
ogromno   denarja   v   film — le
V principu nimam nič proti akademskemu razprav-ljanju in tolmačenju sodobne umetnosti. Toda nisem za akademsko razpravljanje o sodobni umetnosti, ki gre od klasičnih del in 'Klasičnih estet-skih formulacij kakor od ne-kih sigurnih orientacijskih točk, s   rxcaterimi    pristopa   k
ne njegove umetnike, očividno vsi priznavaK| njegovo propagandno-vzgojno silo.
Na spložno \t bilo 60—70% ozkih filmov, predvajanih letos v Cajinesu, boljših ad povprečnih, ki jih vidimo v naših kinemato-grafih. V čem? Italijani pišejo v^ svojii novi reviji azkega filma L'atro cinema: ozki film je re-akpija na skomercializacijo obi-(fajnega filma; lšLi si nova pota, vsebino in obliko. Zlasti o b 1 i -k o. Naslovi kakor Jesen, BaJet nam kažejo, kam gredo ustvar-jailci — predvsem Francozi in Ira.liiani: izraziro v abstraktno-fantaziijsko impresivno smer, smer, pri kateri tehni<?no do-vršena, bleščeče čutna forma vse boli spodriva pomembnost Ldej-no-vsebinske plati filma. Z ozi-rom na to ie bil^pač Boštjan Hladnik v Cannesu izjema Ln odkritje.
Ob lanskoletnem bivanju v Italiji s« je Hla.dnUc seznanil z velikimi režiserii italjanskega neareaJizma: De Sico, Lattuado; v Nem&iij je spoznal Veit Har-lena; letos se je — po Cannesu — v Pairizu seznanil s Chrisci-janom Jaquesom (režiser filma Fanfan de Toulipe; sedaj snema Zolajevo Nano z Mairtin Caroil) kot režiser in človek ie naredil na mladega fiJmskega ustvarjalca nedvomno na-jvečiii vtis Clouzot (re&iser Povratka v živlienje, Ma-non, Pla^ila z_a strah), katerega je imel v Parizu prLliko opazo-vati pri delu — v režiji fdlma Vragolije.
Študent Hladnik snema svo-}e filme na lastne stroške. 2e leta 1952 misli na režijo mo-tiva iz Andersenovih pravljic. Ali bomo ta od mednarodne komisije nagrajeni film videli tudi ipri nas?
Nekaj Je treba pottdariti: dej-stvo, da mlademu talentiranemu režiserju ves trud, delo in napori, vsi finančni stroški, ki jih je vložil v filme, dejansko niso pri-nesle ničesar razen par medalj. Jeseni ileta 1953 mu je Triglav-fiilm ponuiial mesto asistenta pri snemanju Čopovega oiz. Mampas-santovega Greha. Z dohodki te službe je Hladnik nameraval po-snetii Voranževe Solzice. Že leta 1952 se je resno ukvarjal — z namenom, da si poižče primeren filmski scenarij — s Strindber-gom, Ibsenom, Cankarjem; zlasti Kocbekova Črna orhideja bi mu bila — idejno spremeniena — s svojo fabulativno gradnio izred-no posrečena filmska snov. Imel je že poskusna snemania z igrail-ci. Finan&i stroški so ga prisilili, da je pirenehal. Isto s Solzicami: s službo pri Grehu in z denarjem ni bilo nič. Izbrati s.i ie bilo tre-ba snov, za katero ne bj bilo treba igralcev, d,ragih tehni^nih sredstev, nki odhoda iz Ljublia-ne aii najemanja ateljeiev.
Zanimivo je, da je Božtjan Hla-dnik v svoiem scenariju idej-ročencem in nato nič manj ve-no občutno predelal Anderseno-vo tri pičle strani dotlgo zgod-bico Zairo^enca. Ošabna in do-mišliava Andersenova Zogka je tu simbol dobrega, čistega, pre-prostega bitja; Andersenov prvot-no ubogi, poniini Vrtelko, ki pa na koncu zgodbe ves ugleden in lep ne liubi veL stare in zane-marjene žogice, se ru pretvori v simbol <Sloveške nadutosti, zunanje nakičenosti in notranje praznote; Andersen^va zgodba o ljubezna, ki ni več Ijubezen, kakor hitro je eden od partneriev grd, star in nabuhel, dobi tu ostro idejino poanto; ^loveško živlienje je po eni strami tragi&o, ker seobičajno v njem sodi po videzu in ne po srcu. Po drugi strani je dobro, ker sta v njem iepota in Jiubezen srca. Podoiba revne, male deklke, ki jo je podaJa sedemletna Alenka
nje obstoja in neobstoja cseb-nosti, individualnosti, vpraša-n'e svobode, totalitarizma... Mene poleg teh vprašanj zani-ma še eno: drama kot najvišja oblika poezije.
Zakaj?
Zato, ker se mi zdi, da se v razravljanju o sodobni drami za vsemi temi  vprašanji   for-
Železnik, ki na koocu vzame svojo žogo iz smeti, si je BoŠt-jan HJadnik zamlslil po Ander-senovi deklici z vzigalicami. Mno-gi rekvizki, kakor tudi njegovi tehnlčno- in idej<no-rež'ifska ¦domi-sleiki se cpirajo na predmete in ideje Andersenovih pravljic. Kdor prebere Andersenovo pravljiico in nato Hladnikov sconairij, bo vi-del, kakor se iz preproste, ne-znatne zgodbice lahko izlusči ter vsebinsko-življemjsko in tehniično-
miil Student arhitekture Grega Kosak, maskerka Barta Meglič), ustvairjeno z rekvizdti, ki jih je Hladnik pobral po sosedovih sme-tisčih, posneto v borih 16 snemal-nih dneh na terasi Hladmikove-ga srancvanja, da se fiilm pre-kopira na široki trak an predvaija v naših kinematgrafih. Nadarje-nemiu in delovmemu mlladenru soenaristu, rcž.tserfu in snemalcu v eni in isti osebi :pa želimo tudi v  naprej mnogo  uspehov.
Kot svojo drugo premiero v letošnji sezoni je Mestno gle-dališče postavilo na oder spet delo domačega avtorja, kome-dijo Mire Miheličeve »Zlati oktober«. Ceprav to delo ni pri-neslo slovenski kulturni javno-sti kaj bistveno novega in od-ločilnega, vendar mu pripada med novejšimi slovenskimi odrskimi stvaritvami, kot so n. pr. »Odločitev«, »Pravljica o smehu« in podobne, odločno pr-vo mesto.
Snov te komedije je prepro-sta, nezapletena in ne brez du-hovitosti. Gospa Judita Sandal, izumiteljica, doživi na svoj rojstni dan dvojno katastrofo: njen izum — iz žaganja pridob-ljena maščoba — se izkaže pri svoji prvi praktični uporabi po-polnoma nemogoč; in ob istern času izve za domnevno moževo nezvestobo. Ees je, da nebog-ljeni in neupoštevani pesnik Sandal ljubi mlado Natašo kot edinega z njim sočustvujočega človeka; zato je srečen, da ga dogodki tirajo v skupno življe-nje z Natašo, saj sam ne bi bil zmožen uravnavati svoje usode. Končno se dejanje ugodno raz-reši, Nataša dobi sporočilo od svojega ljubimca in gospa Ju-dita dobi moža nazaj. Vsi so zadovoljni razen Sandala; ta se mora zopet povrniti v staro živ-ljenje, potem ko je toliko pre-sanjal o novem, nazaj med ne-naklonjene, posmehljive ljudi, od katerih ga nihče ne upošte-va in noče poslušati njegovih pesmi. Obsojen na to bedno ži-votarjenje brez razumevanja in ljubezni, se nam smešni in tepčkasti gospod Sandal pred očmi spreminja v nesrečnega, tragičnega človeka. Kakor se nam zdi ta nova, tragična nota možna in upravičena, tako ima-mo obenem popolnoma določen občutek, da ta nota v to kome-dijo ne spada, da je nenarav-na, pretenziozna in odveč.
»Vsaka komična figura ima v sebl vse možnosti za tragičnega
AŠ    FBLMSKB    KOMENTAR
fJlaeilo za jtretl}
Francoski film Plačilo r.a strah, stvaritev enega »naj-mračnejših« režiserjev Geor-gesa Clouzota, je po dolgem ča-su spet film, ki nam ugaja in nas upravičeno zadovoljuje. Po celi vrsti sentimentalnih in patetičnih zgodbic deluje umetniška objektivnost. psiho-loška preciznost in pristna. življenjska naravnost tega fil-ma na nas kot odrešujoč bal-zam.
Film Plačilo za strah nam kaže štiri ljudi v eni izmed ti-stih situacij, v katerih je člo-vek prisiljen organizirati se do skrajnih možnosti. Način, kako ti ljudje reagirajo na ta svoj položaj, kako mislijo, delajo, govorijo in čutijo, nam naibolj adekvatno odkriva njihovo pravo bistvo. Tu je veselu lah-komiselni in kot medved moč-ni Luigi s svojim treznim. pre-mišljenim in do skrajnosti di-scipliniranim tovarišem. Poleg njiju je Jo, ki vzbuja vtis, da je strahopetec in njegov prija-telj, ki vzbiija obratno, vtis, da je zelo pogumen. Ce pa si oba natančneje ogledamo, opa-zimo. da nista niti ne poplno-ma eno niti ne popolnoma dru-go.
Eden izmed osnovnih pogo-jev umetniške vrednosti neke-ga dela je umetniška objektiv-nost; temu pogoju naš film v celoti u&treza. Karak-terji so zgrajeni plasticno in
dinamično, tako da se v krizi izkažejo za nekaj povsem dru-gega. kar so bili v normalnem položaju. Jo je starejši, že v najraznovrstnejših temnih po-slih dovolj  izurjen možak, ki
njegovo korist ali škodo. Kjer pa ga situacija prisili, da gle-da smrti v oči ne le par se-kund, temveč uro za uro, nje-gova notranja moč popusti, zruši se sam vase in postanj plen divje predsmrtjie groze živega bitja, ki je podvrženo svoji samoobrambni nujnosti. Od tu dalje zanj izginejo vsa-kršne človeške vrednoste, kot
je moral imeti precej poguma in drznosti, da se je prerinil skozi tako življenje. Obdarjen pa je tudi z živahno fantazijo, ki so jo bogatile njegove iz-kušnje in doživetja. Zato mir-no in neustrašno obstoji pred cevjo samokresa, ker to deja-nje zahteva en sam, silovit napon. ki se po par trenutkih razreši, ne glede na to, ali v
n. pr. prijateljstvo, ponos i<td-in reagira — le tu in tam ukro-čen s psihično nadmočjo svoje-ga prijatelja — popolnoma in-stinktivno; samo eno boče: pri-ti čim dlje od kraja, kjer mu grozi poguba.
Tudi ostali trije so prav ta-ko živo in Iogično prikazani.
Nadaljevanje na 6. strani
pač ne bomo zagledali in spo-znali najevidentnejših življonj-skih dejstev — n. pr. to, da že recimo dvesto let nekaj s to dramo ni v redu- Da, če se že havimo s starimi formulacijami in izjavami, je rekel Goethe na nekem mestu, da ravno v umetnosti ne sme biti ničesar motnega,   mističnega:    vse je
NEAKADEMSKI DIALOG
Bodobni umetnosti in jo tolma-Či; razpravljanje, ki v bistvu dojame klasiko, oziroma vobče pristopa k njej zelo neinvenci-ozmo, neustvarjalno ter jemlje iz nje — v osnovi povsem šab-lonski prijem — neke določene formulacije, s katerimi potem nasilno obdelava to, kar v no-nem slučaju ne more blti v okviru   takih   formulacij.
To pomeni: Ce se že nasla-njamo na klasiko, potem mora biti to naslanjanje ustvarjal-ao?
Tako je. Vzemimo na primer problem sodobne drame. Ak-tualen problem; o njem se mnogo razpravlja. Cel kom-pleks vprašanj je v zvezi z : vprašanje izraza, vpraša-
malnega fn neformalnega zna-Čaja dejansko skriva problem, da bi ravno drama morala od-raziti vsebino in bistvo časa, njegove konflikte, padce, raz-oftaranja itd. — in to kot naj-višja zvrst poezije. Drama je bila to v antiki in v renesansi. Logično xn analogno bi morala bitl tudi danes ali jutri, tedaj, ko se pač pojavi genialen po-sameznik-umetnik, ko se kon-čno izoblikuje ta individual-nost, po kateri se nam toliko toži. Zdi se mi, da se moramo za tako razpravljanje o drami zahvaliti velikemu provincial-nemu konserv^tismu v slepem naslanjanju na tradicijo, trdo-glavi omejenosti na stare for-mulacije,   v    okviru    katerih
treba, da postane človeško, to je spoznavno in s tem tudi spo-znano. A mi vidimo, da ravno sodobna drama stoji v primer-javi s prozo — v znamenju luksuza; da, in očitno ni nikjer toliko motnega, mističnega in bolestnega, kakor ravno v dra-mi. — Toliko, če sledimo tem starim formulacijam.
O Miillerju in Tennessiju razpravljamo sedaj. »Sodobna tragedija«, »Mogočna varianta sodobnega izraza«...
Njihova dela so nedvomno velik umetniški podvig,
Vendar dvomim, da so ta 'lela sodobna tragedija«, da sploh morejo pretendirati na ta na-ziv, kaVsor tudi na naziv »tra-gedija malega človeka«,  »Člo-
veka na sploh«. Ali se mar ne čuti za temi deli, da je dejan-sko umetnik v zelo ponižujcH čem položaju, kako mora prosi ti to razmeroma precej senti-mentalno, spoštovano publiko: ljudje, poglejte, bodite uvidev-ni bodite »fair«, vidite, njej ni nič drugega ostalo od življenja kot steklene igračke; ali: vidi-te, Človek propada, na poti k samotnoru je.
In, ako se tu more govoriti o katarzi, ali preprosto poveda-no, o vplivu umetniškega dela, mislim — ko je že govor o umetniških piscih — da je pro-blematika današnjega človeka Tennessija mnogo bolje, globlje in bistveneje realizirana v de-lih Dreiserja ali Lewisa Sinc-laira. Če vzamemo na primer »Ameriško tragedijo«:
kdo je bolje od njega umet-niško odrazil in izoblikoval, kam dejansko vodijo naivne predstave o svetu možnih ne-možnosti in v čem so one same pogojene.------
Misliš politično, oz. ekonom-sko — socialno?
Tudi na to, a ne samo na to. Mislim, da aas ves ta kompleks vprašanj vodi samo k eni stva-ri: k soočenju z življenskim dejstvom, da je danes in zad-njih sto let — in ne samo zad-
njih sto let — še vedno osniova, psihološki fundament človeka malomeščan oz. malomeščan-ska mentaliteta. Ne želim pre-iti na ožje opredelitve in de-tajel, ker bi imelo to za po-sledico samo vznemirjanje in napačne ter pagrešne slike m predstave. Od splošnih oprede-litev te miselnosti inuislim, da prihaja v poštev in ju mo-remo fiksirati predvsem dve: veliko inercijo in formalizem.
Clovek, ki čuti in ima potre-bo, da se umakne iz te sfere malomeščanske mentalitete, ta sfera je v bistvu neposredno biološko vegetiranje, za kate-rega obsto.i je potrebno mno-go drobnih resnic in še več drobnih Iaži); ta človek ki si želi ali>se mora osvobodi-ti te sfere, mora osvojiti to, kar je za njega popolnoma ne-poznano; zato je potrebno mno-go upornosti in hrabrosti, da ne klone, da ne podvomi v humanost (kajti tak človek 1e vedno zelo naiven in zavestno ali nezavedno ohranjuje svojo naivnost; noče vedeti za nika-kršno borbo; zlasti pa ne za načelno borbo, ker se pač na-čelnosti niti nima kje učiti, ni-ti za »fair« borbo, ker se tudi tega nima kje naučiti) in da ne pade na prvi stopnici,   kar
junaka,« pravi avtorica sama v svojem pogovoru z gledalci. Res je — tu ji nimamo ničesar opo-rekati, saj smo se že mnogo-krat preparičali, da je ena in ista stvar lahko komična in tra-gična; odvisno je to le od aspekta, s katerega gledamo na-njo. Tako je tudi Sandal sprva smešna figura, ker ga kritično motrimo s praktičnega, družbe-nega stališča. Temu pogledu se dozdeva komično vse, kar od-stopa od normalnosti; in San-dal je človek, ki »s svojimi že-ljami ni kos zahtevam življe-nja«, brez tistega poznanja živ-ljenja, ki ga normalna večina tako izvrstno obvlada. Tak, ka-kršen je, Sandal med to nor-malno večino ne spada in zato je smešen. Cim pa ga gledamo z nekega splošnejšega, teoretič-nega stališča, se takoj spreme-ni v ubogo in nebogljeno bitje, ki ga življenje po mili volji premetava in ki trpi zaradi svo-je nemoči.
Toda, če smo dosledni in osta-nemo še nadalje tam, kjer smo v komičnem Sandalu odkrili njegovo tragično polovico — kaj se tudi gospa Judita ne spreminja iz samozaverovane despotke v trpeče človeško bit-je? Saj je njena tragika prav tako globoka kot tragika njene-ga moža. Leta ji potekajo brez Ijubezni in brez iskrenega pri-jateljstva, delo, kateremu je v zameno za to posvetila vse svo-
na pesnika Sandala — za vse ostale pa bi imeli le še obsod-bo, češ vi vsi ste krivi, da je Sandal nesrečen, zakaj pa ni-mate več sočutja in razumeva-nja do svojih bližnjih. In ven-dar mi te obsodbe ne zmoremo, saj smo ravnokar ugotovili, da ne gre nekomu naprtiti krivde za nekaj, Česar ni zakrivil. Če je kdo krivec, potem je to živ-Ijenje samo; a-/torica pa je to »krivdo« prevalila na ramena šibkih ljudi, ki so življenju prav tako nujno podvrženi kot nesrečna žrtev sama.
Prav to nesoglasje povzroča, da smo ob koncu komedije v zadregi. Morali bi obsojati, pa ne moremo, radi bi se smejali, pa se ne smemo, jokati pa se tudi ne spodobi. In tako nam je sveži in šegavi vtis komedije če že ne pokvarjen, pa vsaj te-meljito zabrisan.
Igralci so interpretirali svoje vloge v skladu z avtoričino za-mislijo in so svoje delo dobro izvršili, ne glede na to, da so posamezne figure precej tipizi-rane in tu in tam celo blizu kli-šejem. Po prikupni in inven-ciozni igri so zlasti izstopale Marija Nablocka kot podna-jemnica Orlova, Angela Rakar-jeva kot Rezka in Ruša Bojčeva kot gospa Judita — ter obe mo-ški figuri: Juditin brat, norec Simon, in Zlatko Sandal, ki sta ju podala Janez Albreht in Mi-ro Kopač. Tudi vse ostale vloge
Prizor iz zlatega oktobra
je življenje, se vedno znova iz-kaže za škodljivo in neplodno. Če najde v sebi spet in spet dovolj moči za svoje nesmiselne poizkuse — kdo bi ji to zame-ril in kdo bi se temu smejal? Saj smo včasih prisilieni pri-znati, da je tudi naše lastno delovanje tu in tam podobno pridobivanju maščobe iz žaga-nja ali produkciji sladkorja iz koruznih storžev. Tragika gospe Judite stoji naravnost otipljivo pred nami in je ni treba šele odkrivati. Pa vendar ostaja v naši komediji vseskozi smešna in veličastno napihnjena po-stava, ki se ji moramo smejati in ki ,bi jo na koncu morali ce-lo obsojati.
Prav tako bi se tudi Milica, sestra gospe Judite, stara ter-cialka, prebarvana z rdečo bar-vo, utegnila v drugačnih rokah spremeniti v Blanch iz filma »Tramvaj — hrepenenje«. Obe figuri predstavljata skrajna po-la, ki pa sta zrasla iz iste osno-ve. Toda avtorica nirna zanjo niti kanca sočutja — nasprotno! Oblikuje jo tako, da je med vsemi osebamd v komediji naj-bolj vredna posmeha in ob-tožbe.
In prav tu je pisateljica za-grešila hudo napako. Dokler so vse osebe s svojimi značaji in delovanjem ostajale v okviru komedije, smo se vsem od kra-ja lahko upravičeno posmeho-vali. Cim pa je ena izmed njih prestopila to mejo in prešla na področje tragičnega, bi moralo vse naše sočustvovanje preiti na to  osebo  —  v  našem  primeru
so blle solidno odigrane. To in pa živahna, tekoča režija Jožeta Tirana je pripomoglo, da je ko-medija »Zlati oktober« kljubne-katerim pomanjkljivostim do-segla pri občinstvu relativno še dokaj   ugoden   odziv.        —šk
USPELA EKSKURZIJA SLAVISTOV V BRDA
V dneh od 19. do 24. septem-bra je skupkia devetih slavistov — udeležencev in sodelavcev lanskoletnega setninarja profe-sor Boršnikove o pesniku Ivanu Gradniku — pod vodstvom pro-fesor Boršnikove obiskala pesni-kov rojstni kraj Medano. Eks-kurzija je imela dva cilja: poleg znanstvenega, literarno-zgodo-vinskega (filološko preiskati ne-katere Gradnikove lokalizme in vobče primerjati njegov jezik z jezikom Bricev, iz katerih je izšel; spoznati kraje, v katerih je Gradnik preživel svojo mla-dost in iz katerih je zajemal motive svoje poezije; videti lju-di in kmečke tipe, ki jih Grad-nik omenja, in proučiti, koliko ti kmečki Ijudje poznajo svoje-ga pesnika) tudi poljudno-aktu-alnejšega; spoznati ekonomsko-socialnc-kulturno problematiko Goriških brd, seznaniti se s kul-turno-prosvetnimi delavci teh revnih In delno zelo zaostalih vasi in z njihovim delom, ogle-dati si šole in cerkve z njiho-vim bogatim umetnostno-zgodo-vinskim materialom. — Na vsak
se danes na žalost v večini primerov še vedno dogaja in po čemer se vrača tja, odkoder je prišel — to je v okvir, v kate-rem se je življenje odvijalo po vseh starih in noviii šablo-nah, to j© po inerciji.
A ker je prisiljen in zainte-resiran, da misM o življenju, o celem kompleksu problernov, ki jih prinaša čas, mora biti zaradi svoje duhovne nemoči tudi samo formalist, ki se orientira po formalmih oprede-lltvah, ki se stalno menjajo in
so danes takšne in jutri dru-gačne; formalist, ki se torej orientira po najbolj nezane-sljivih opredelitvah in določit-vah, ki in če se vpletajo v nje-gvo življenj-e. narede to jasno mistično in nezavestno.
In naloga umetnosti tu M, da vznemirja, plaši in jeralje pogum ali da pušča človeku vtis nedoumnosti ali celo dvo-umnosti, niti da je plitko pe-dagoška in propagandna-
G. M.
 \Q. oletofea1984
ŠPORTNA      TRIBUNA
Zakaj hočemo
športno društvo
Vedno bližejedan, kobomoo ustanovili študentsko šport-   mednarodni   ekipnl   turnlr  ok-
no društvo. Mnogi se vprašujejo  zakaj   je   to   pravzaprav   tobra v Portorožu in decembra
potrebno, ko pa je delo v AšO koristno. Prav zaradi tega   v  Opatiji, povratna srečanja  z
smo se   odločili,   da  bomo  v nekaj   zaporednih   številkah   nemškimi  ekipami  v  Ljubljanl
našega lista objavili nekako zgodovino   našega    športnega   in    gostovanja    v   inozemstvu,
gibanja, to je z drugimi besedami delo naših sekcij in klu-   dvoboj s srednješolci, republiško
bov. S tem hočemo seznaniti vs©   našo   javnost    z    našhni   ekipno prvenstvo, kategorni tur-
športnimi sekcijami, hočemo prikazati, kaj vse smo že sto-   nirji,   mesečni  brzoturnirji  Itd.
rili za šport med študenti.                #    #                                      Zanimivo   pa   pri   vsem   tem
V   zadnjem   času   smo že precej pisali o AŠK in o AOK.   eno>  namreč,   da  imamo  razen
Omenili smo tudi, da je bilo pred  nedavnim  ustanovljenih   tega, da je naše moštvo član II.
nekaj novih športnih sekdj- Cas je, da se naši bralci spo-   iige,  letos svoje  zastopnike na
znajo še  z delom ostalih  klubov, poselmo tistih, ki nimajo   vseh  treh  državnih  individual-
prave športne sezone in smo zato doslej manj pisali o njih.   nih   prvenstvih   —    Vošpernik
Danes vam predstavljamo naš šahovski klab, ki si je tekom   zdravko na seniorskem, Perdan zadnjih let pridobil velik sloves, postal je eden najboljših iahovskih klubov v državi.
Sedaj smo tretji v državi
P4nogo uspehov na domačih in tujih šahovskih deskah
Prva leta po vojni, Ceprav je bik> na unlverzi zbrano lepo šte-vilo znanih šahistov, med štu-denti nd. bilo organiziranega šahovskega življenja. Bila so le posamezne prireditve, kl so Jih organlzirali večtnoma poedinci s pomočjo univerzdtetnega odbora LMS ali pa brez nje. Uspelejši dogodkl te vrste so bili: prven-etvo tehnifin© fakultete 1946 (prrak Clsar Stefan), prvenstvo unlverze leta 1948 (prvak Br-glez Franček), tretje mesto na žtudentskih igrah v Zagrebu 1948, 2 moštvenl braopoteznd roedfakultetni prvenstvl tn od leta 1948 dalje vsakoletni dvo-boj na 50 deskah s srednjeSolci ea prehodni pokal.
Ko eo vedno pogostejše in uspelaJSe prireditve pokazale lepo zanimanje za šah med 6tu-dentl, je univerziteni odbor LMS pooblastil Iniciativnl od-bor (Brglez Dušan, Verk Miloš, Vrhovec Slavko in Sivec Janez), da pripravi ustanovitev društva, ki bl dalo šahovskemu življenju Ha univerri organizirano obliko.
Tabo je bll marca 1950 usta-toovljen LUŽK. Ceprav brez fi-nančnih sredstev, brez prosto-rov in inventarja, si je novl klub že v prvih mesecih obsto-z-a s r>omrji5jo študentske orga-nizacije, ki je po svoji liniji zahtevala od študentskih vodstev po fakultetah postavitev poseb-nega referenta za šah, pridobil veliko članov — preko 200 — In postal številčno najmočnejša elbvenska   šahovska   enota.
Zal je začetni polet kmalu upadel; mnogi od onih, ki so se vpisali ob tej prvi široki akciji nabiranja članstva, nismo nikoll videli na klubskih prireditvah. Tc""Ti ie bila nredvsen vzrok nedelavnost vodstev sekcij po fskultetah, pa tudi pomanjkanje šanovskih garnitur. Odbor klu-ba je sicer mnogo delal, vendar inu organizacije po 'fakultetah ni uspelo obdržati, zlasti še, ko je z ukinitvijo LMŠ-a bil pre-pusčen popolnoma sam sebi. Po.m?n.ik.En,ia organizatoriev in lastnih prostorov, še zlasti pa materialnih sredstev so pov-zročila, da se je število članstva do leta 1953 skrčilo na kakih 70 najaktivnejših igralcev. Klub je, večinoma v centralnem ša-hovskem domu, včasih pa v večjem obsegu na Grabnu in ekonomski fakulteti, organiziral veliko število prireditev: brzo-turnirje, kategorne turnirje in medfakultetna tekmovanja, se-veda pa +.udi srečanja s šaliisii ostalih klubov in redne prven-etvene  turnirje.
Ceprav je bil napredek kluba V šlrino torej omejen s pomanj-kaniem dfilavnlinih organizator-
skoraj nujno že leta 1951 klub-ska pravila lzpremenjena v to-liko, da se lahko včlanijo tudi neštudentl — dijaki in bivši gtudenti ter ostali. 2e  v  prvih  mesecih  obstoja
Sašo na mladinskem in Kokol Majda na ženskem. Vsekakor lep uspeh.
Se mnogo bo treba storiti v organizacijskem pogledu. Vsled boljšega pregleda nad članstvom je Sah. Savez Jugoslavije skle-nil izvršiti revizijo članstva na ta način, da je izdal nove legi-timacije. V prvih mesecih je obnovilo članstvo ali se vpisalo v LUSK le cca 40 članov, čemur je morda precej pripomogla tu-di mrtva sezona. Zato bo prva naloga žal zelo maloštevilnega klubskega kadra organizELtorjev dvigniti to število na stopnjo, ki bo vsaj približno odgovarjala
Naša  šahovska vrsta
Pirc je močno ojačil viste LUŠK
jev in materialnih sredstev, pa je klub z elito svojih igralcev dosegel izredne uspehe, čeprav mu ni nikoli uspelo združ:ti v svojih vrstah vseh najboljžih igralcev — študentov, Mnogi od njih so bili ob ustanovitvi našega kluba ali pa ob vpisu na univerzo ?e člani drugih klu-bov. na kaisre *o bili navezani in jih ni*c hoteli zapustiti, rr.ar-sikdaj tudi zeradj najrazličnei-ših boljših pogojev. Zato so bila
je LUSK na prvenstvu Siove-nije v odstotnosti takrat naj-močnejžega slovenskega kluba in člana I. lige ljubljaaskega Krima osvoj.il naslov republiš-kega prvaka in pravico sodelo-vanja v II. zvezni ligi. Kljub temu, da je naše moštvo nasto-, pilo v Skoplju zaradi »nezna-nih« imen in nizkih kategorij kot »autsider«, je delilo drugo mesto in se le zaradi slabšega uspeha na prvih štirih deskah ni uveljavilo v I. ligo.
Prihodnji meseci so prinesli gahistom LUŠK nove uspehe, med njimi visoke zmage v med-narodnih srečanjih nad repre-zentanco Trsta 2-krat in po 5 in pol : 2 in pol in študenti graške univerze prav tako 2-krat po 18 : 4.
Na prvenstvu II. lige decemb-ra 1951 v Pančevu osvoji LUŠK prvo mesto in si pribori vstop v I. ligo. Prihodnje leto smo na tekmovanju zahodne skupine I. lige v Ljubljani med štirimi moštvi 3. mesto in ostali med najboljšimi  moštvi  v  državi.
Ker so se ligaška tekmovanja vsled štednje ta čas igrala le vsako drugo leto, sodeluje LUŽK leta 1953 na republiškem prvenstvu in osvoji prvo me-sto pred članom I. lige Krimom in tako postane najboljše slo-vensko moštvo.
Na prvenstvu I. zvezne lige marca 1954 v Valjevu doseže LUŠK svoj največji uspeh — tretje mesto v državi za beo-grajskim Partizanom in zagreb-ško »Mladostjo«, spet proti vsa-kemu pričakovanju brez velikih imen, toda s srčno in borbeno kolektivno igro. Takoj zatem go-stuje na Dunaju in doseže z av-strijskim prvakom Hietzingom neodločen rezultat 4:4 ter pre-maga Alserhof z 6:2.
Na gostovanju v Zahodni Nemčiji maja t. 1. izgubi LUŠK tesno s 3 in pol : 4 in pol s prvakom Nemčije Mimchenom, premaga pa reprezentanco Kol-na in študentsko reprezentanco Kolna s 6:2 oz. 5:3.
Tudi individualno so dosegli člani LUŠK lepe uspehe. Klub-ski prvaki in obenem prvaki Univerze so bili: 1951 Ribarič Marjan (prir-mat), 1952 Gabrov-šek Zdravko (teh. fizika), 1953 Grosek Branko (pravo in 1954 Krivec Slavko (strojna).
Krivec Slavko je bil 1. 1952 finalist državnega prvenstva, letos pa si je to čast priboril Zdravko Vošpernik. Člana klu-ba sta pred kratkim postala tu-di državni prvak velemojster Vasja Pirc in prvak Trsta moj-strski kandidat Božo Filipovič. Na prvenstvu Slovenije 1954 so vsi LUŠK-ovci dosegli vid-nejša mesta. Trampuš je delil naslov republiškega prvaka z internicionalnim mojstrom Pu-com, Gabrovšek in Filipovič s4^ bila tretji in četrti, Grosfek peti, Vošpemik pa sedmi. Čla-nica kluba Majda Kokolj je le-tos solastnica naslova republi-ške prvakinje in bo sodelovala na drž. prvenstvu oktobra letos. V prihodnjih mesecih čaka igralce LUŠK vrsta novih tek-movanj: klubsko prvenstvo, ki bo   letos   izvedeno   že   v   jeseni,
renomeju najboljšega slovenske-ga kluba. Razen prvega moštva
in še nekaterih boljših igralcev bo treba posvetiti več pozorno-sti tudi ostalim — slabšim in ti-stim, ki šele prihajajo. Tu pa so znatne težave predvsem v tem, ker se klubsko življenje odvija v glavnem v centralnem šahov-skem domu, ki pa zahteva za-radi visoke najemnine tako čla-narino (60 din mesečno), da je marsikateri študent težko od-dvoji, zlasti če v Šah. dom red-keje prihaja. Klub ima namen pomagati jim pri domski člana-rini, v kolikor bodo za to sred-stva na razpolago.
Če zaokrožimo, je LUŠK z do-seženimi uspehi, ki so od leta do leta večji, v celoti opravičil svoj obstoj in dostojno repre-zentiral slovenski šah in uni-verzo doma in po svetu. Tu ne gre, da ne bi omenili vsestran-ske podpore, tako materialne (denarne) in moralne ter razu-mevanja akedemsk. športnega odbora in preko njega študent-ske organizacije za težnje in uspešiio delovanje kluba, ki je v marsičem pogojilo te uspehe.
Sport na zakovipoti?
REt«TEV JE AMATERIZEM IN FEDE.iALNA UREDITEV V NOGOMETU
Našemu športnem sodelavcn v spovnin
Jesen je odprla vrata preda-valnic, novi Ijudje so zasedli svoja mesta, življenje teče po ustaljeni strugi naprej. Nekje v predavalnici je ostal prazen prostor. — Da, Dragana 2iva-noviča ni več med nami. V po-čitnicah nas je nepričakovano zapustil in odšel v krajino, iz katere ni vrnitve. Težko je spoznanje, da človeka, ki je ko-maj začel živeti, ni več med na-mi. Prevefc je ljubil planine, da bilahko pomislil, da zaradi svo-jega ravnanja lahko izgubi živ-ljenje. Vsako prosto uro je preživel vp laninah in tam je končno tudi našel svoj prerani grob. Zgodilo se je to nekega julijskega jutra, ko se je odlo-čil, da prepleza centralno smer TiČarice. Podlegel je, kot že mnogi pred njim.
Dragan Zivanovič - Gandij je bil rojen v Beogradu. Rano mladost je preživel pod toplim južnim soncem v rojstnem me-stu, kjer je obiskoval tudi gim-nazijo in maturiral. Po maturi se je vpisal na beograjsko filo-zofsko fakulteto na oddelek či-ste filozofije. Zivljenjska pot ga je lansko študijsko leto pri-peljala na našo univerzo. Komaj se je udomačil v novi okolici, že nas je tiho in brez slovesa za-pustil. Težko nas je prizadela vest, da Dragana ni več med živimi. Posebno še, ker je bil človek, ki smo ga visoko cenili in spoštovali. Njegovo delo, njemu lastna požrtvovalnost ln vztrajnost, njegova borbenost in zreli napotki nam bodo osta-li v trajnem spominn. Bil je naš sodelavec ln radi smo pre-brali vsako njegovo pisano be-sedo.
Sedaj, ko je našel svoj posled-nji dom v zemlji, ki jo je tako neizmerno ljnbil, mu želim, da bi mu bila lahka rodna beo-grajska gruda. Dragan, počivaj v tniru, tvoji ljubljanski kolegi pa te bodo ohranili v trajnem spominu!
OBVESTILO
Akademski športni odbor obvešča vse člane odbora in člane iniciativnega odbora za ustanovitev študentskega špartnega društya, da bo v po-nedeljek 11. X- 1954. ob 20. uri ksupna seja obeh zborov.
Večkrat, posebno v zadnjem času, slišiino, da gre naš šport po rakovl poti. Morda je prav, če tudi ml študentje povemo ob tem svoje mišljenje «n poizku-šamo najti kak izhod. Brez dvo-ma je naša naloga sodelovati v splošnem športnem življenju. Napačno bi bilo, če bl se držali samo ozkih sten našega športne-ga društva, ki bo v kratkem ustanovljeno.
Majava nogomeina stavba
Ce pričnemo našo analizo prl nogometu, potem smo gotovo začeli na pravem koncu. Ne mo-tijo se tisti, ki mentjo, da je nogomet začetek zla v našem športu, Morda bodo prizadeti tisti številni pristaši te lepe »n razburljive Igre, kajtl rekli bo-do: vse so zvrnili na nas. Se-veda še zdaleč ne mislinio tako. V mislih imamo zgrešeno poli-tiko našega nogometnega vodstva ln Zveze športov, ki tako poll-tiko dovoljuje.
Najprej par besed o vodstvu te organizacije. Ni naš namen kritiziratl delo posameznikov v organih Nogometne zveze, pač pa lahko ugotovimo, da je sšstem našega nogometa v celoti zgre-šen. Dokler ni bilo v našetn nogometu plačevanja in nagra-jevanj, dosler smo se omejill samo na hranarino, do takrat je bil napredek   našega   nogometa
Beara je bil tudi na Dunaju odličen
zagotovljen. Vsikvalitetni igralcl so prejemali denarno podporo za ojačanje hrane, nekateri klu-bi pa so storili še bolje. Usta-novili so lastne restavracije in tam hraniili svoje igralce, tako kot je za športno udejstvovanje najbolje. Kjer tega niso zmogli, so organizirall hrano v raznih gostinskih obratih m tako smo lahko mirno trdili, da je bil denar koristno uporabljen. Kljub
temu, da tudi to ni bll člstl amaterizem, kajti v le-tem ne sme Igralec prejemati prav no-bne podpore, smo bill vendar la-hko prepričani, da je vse to koristno za razvoj našega nogo-meta. Igralci so igrali nogomet zato, ker jih je veselil, ne pa zato, da bi si iz svojih nog na-redili premoženje. Ni bilo cele množice prestopov, borili so se za domač klub, za svoj domači kraj.
Toda doživell smo nekaj po-sebnega. Ta sistem podpiranja je bil prereven. Uvedli so no-vega na principu neamaterizma. Ta neamaterizem je popolna zgrešenost in nikakor ne more dolgo ostati pri življenju. Skoraj gotovo je, da bodo ta sistem spre-menili že v kratkem času, kajti že sedaj lahko opazujemo težke posledice tega sistema.
Državna llga ima finančno premoč, ki je taka, da drugl sploh ne morejo do besede. To-da tudi v ligi sami so razlike. Veliki klubl razpolagajo z ogromnimi finančnimi sredstvi, manjšl pa se morajo boriti za svoj obstoj. Poleg tega imajo veliki klubi več zaslužka, manj-ši pa ga imajo nianj, poleg tega pa so tudi izdatki manjših večji. Naj navedemo samo en primer. Crvena zvezda lgra kar v Beo-gradu 3 tekme (oz. 6 v celem prvenstvu), z Radničkim, Par-tizanom in BSK. Za te tekme ne izda niti dinarja, ker ni pot-nih stroškov. Popolnoma druga-čen pa je položaj Sarajeva, ki mora vedno na dolga potovanja. Toda to še ni vse. Crvena zvezda ima na svojih tekmah po 50 ti-soč gledalcev, Sarajevo pa po 5 tisoč. Iz tega je kaj lahko spoznati, da je žlvljenje velikih mnogo laže. Posledice so ne-izogibne. Veliki klubi imajo ve-liko denarja, s katerim omam-ljajo boljše igralce mallh klu-bov, ki prestopajo v velike. In spet posledica? Manjši klubi so vedno slabši, veliki vedno bolj-ši, ker poberejo vse talentirane igralc iz klubov »spodnjega do-ma«. Na ta način je konkuren-ca med našimi vodilnimi nogo-metcimi klubi vedno manjša, veliki so postali pravl mono-polisti.
Skodo takega na^Ina »nagra-jevanja« lahko občutimo tudi v državni reprezentancl. Vse več je slabih iger, vse več je pora-zov. Naša reprezentanca, ki je še pred nekaj leti veljala za eno najboljših na svetu, je sedaj precej izgubila na svojem ugle-du. Mladih moči v reprezen-tanci je bolj malo, starejši pa so uialjeni, ker nekateri zahte-vajo pomladitev državnega mo štva. Bobek je n. pr. Izjavil. da je bila tekma s Saarora n:ego-va zadnja tekm-a za državno moštvo, ker ga na ulicah žalijo, da je kriv p.vaza z Nemčijo. Sedaj je igral earno še zato, ker je hotel pokazati, da je še vedno dober igralec. Morda ga bomo res še pogrešali. Dejal je, da noče   doživetl   likvidacije  prav
sedaj, ko čutl, da je v najbolj5i formi. Raje se sam urnakne. Morda bo tako še več kor.stil svojemu klubu. Tako je torej z reprezentanco.
Ce se lotimo še sistema tekmovanja pri nas, bomo lch-ko ugotovili, da je brez vsske-ga reda. In ne samo to! LaljKo bomo trdili, da je celo nepra-vično. Kot je znano, se sistem našega tekmovanja menja iz la-ta v leto. Odgovorni iunkcio-narji vedno trdijo, da je sedaj na vrsti tak sistem, ki bo rešil doseaanjo krizo, ki bo zadovo-ljil vse, ki bo pravičen in kar je najvažnejše, stalen bo. Toda to so samo fraze, kajti še vsa-ko leto smo doživeli spremem-be. In ne samo majhne! V za-četku je bilo 10 članov I. lige, potem jih je bilo 12, sedaj pa jih je 14. Prej so tekmovali v drugi zvezni ligi, potem so jo ukinili, letos so jo spet ustano-vili in kmalu zatem že spet ukinili. Ze samo teh nekaj stav-kov iz »zgodovine« našega no-gometa nam pove, da to ne pe-lje  nikamor.
Kot vemo, je naša država urejena po federativnem princi« pu. Vsi narodi jugoslovanske skupnosti imajo enake pravice povsod, samo v nogometu ne. 2e iz sistsma današnje ureditve lahko torej spoznamo, da nogo-metni sistem tekmovanja priha-ja v nesoglasje z našo družbeno ureditvijo. Edina rešitev bi bila zvezna nacionalna liga, v kate-ri bi bili zastopani vsi narodl Jugoslavje. Kljub temu bi lahko deloma obveljalo načelo kvali-tete, saj bi imele močnejše re« publik lahko po več predstav-nikov v li.gi, slabše pa manji Brez dvoma bi tak sistem po^ menil novo fazo v razvoju ju-goslovanskega nogometa, saj bl bili deležni kvalitetne nogo-metne Sgre tudi tam, kjer je sedaj ni (v Sloveniji in Crni gori). Za te republike bi to po* menilo skok naprei k popula-rizaciji nogometa in seveda tu-di kvalitetni  dvig.
Toda vse to je neizvedljivo pri dosedanjem sistemu nagra« jevanj. Urediti b» morall nogo-met na amaterski bazi, omogo= čiti igralcem dobro hrano, po-treben počitek in čas za trening, v ostalem pa naj bi bill nogo-metaši običajni državljani. Po* tem bi bile odveč govorice, da žive nogometaši kot princi, da nič ne delajo, da imajo vile. in podo-bno. Gotovo bi to pomenilo tudi preobrat v državni repre-zentanci, kjer bi se lahko uve» Ijavili mlajši, pa tudi starejšim bi lahko dali potrebno zaupa-nje. Konec bi bilo zakulisni-h borb, zahrbtnosti, kazni In pre-rekanja okoli disclplinskih sc* dišč, igrali bi nogomet zaradi nogometa »n ne zaradi denarja. (Dalje prihodnjič)
DROBNO
Na    mednarodnem    moštvenem šahovskem   turnirju   v   Portorožu
je zmagala ekipa LUSK I. (Pirc, Krivec, Trampuž in Grosek) z 10.5 točke pred Mladostjo 10, LSK I., Zelezničarjem Mrb 8, Brani-kom 3 in pol točke. V B-skupinl je zmagalo moštvo Domžal.
Jarno na rivi, čekaču te mala{
Bili smo v Rovinju
Ko sem se zbudil, sem rahlo ugotovil, da nisem doma. Ob so-delovanju obeh očes je postala ugotovitev povsem jasna, kajti tid-c nad glavo rni je mežikala prava, dobro ohranjena podgana. Cim so zaškripale kosti, je ka-kor prolog izginila, jaz pa sem stal na deskah dogajanja. Pred rnenoj je stalo morje, prebuja-joče se v zlatninl sončnih žar-kov. Izzivalo je moje telo in sr-ce. Zanemaril sem posledice sedemurne nočne vožnje z mo-torjem, brcnil tovarčša v stvar-nost in napravil zaključek: štl-rinajst dni borao živeli kot v raju.
»... prišel sem pršpravit te-ren za trenersk; tečaj judoistov.« Z direktorjem Istituta za telesno vzgojo prof. Stepišnikom sva kmalu rešila sbtuacijo in pripra-vila načrt za bodoče dni. Ko je dan dobil ime 5. avgust, je pri-šla raja. Kakor val se je razlila po taborišču. Mir, ki je bil to-liko značilen za ta del sveta, je izgindl. Plavači, ki so se vrnili z treninga, so z bridkostjo spo-znali, da se bodo morali tudi tu baviti s problematiko stanovanj-ske krize. Naravno, da je prvi pozdrav veljal kuhinji ln meži-kanje kuharicarn je bilo pobar-vano z očitno materialistično tendenco. Resnično, bilo je 11 starih gadov Iz našega Akadem-skega judo kluba (za vzorec so pripeljali tudi žensko bitje), potem trije iz Maribora, dva od Ijublj3nskega Zelezničarja in se-dem nepogrešljivih južnih bra-tov. Po formalni ureditvi in kri-tični presoji novega bivališča, je  postalo  morje   za   spoznanje
bolj slano, v samem Rovinju pa so dobili vrtiljak, slaščičarna, ples na otoku Katarini z nujni-mi ženskirmi okraski, pečat kul-turno-zgodovinskih znamenito-sti. In teh dobrin človeškega du-ha študent-športnik ni zane-marll niti en večer. V tem okvl-ru napisanem na stenah šotorov in črepinjah spominov, je bil svet na blazini, v sencj borovega go-zdička. V ta svet nas je s toč-nostjo, študentu tako tujo, pokli-cal profesor Bergant. V eni uri zanimivih ln učinkovitih teles-nih vaj je postala preteklost se-danjost »n v tej sedanjosti ni športno srce vtč utripalo ob romantiki večera, temveč utripa-lo je ob vsaki mišici, ki jo je ubogi športnik čutil naravnost čudovito. Tri ure metanja, prije-mov jiu-jitsa, borb, natezanja telesa in možganov nas je zlačni lo in ožejalo. Ko je odbilp ura 11, smo birokratsko zapustili blazine in na valovbh našega morja vdano čakali, da bo kosi-lo. Niti po kosjlu ni večina vda-nih sinov zapustila svojega mor-ja !n ga v svoji vroči predanosti pogosto čuvala tudi čez 17. uro, žrtvujoč pri tem kos predavanja in celo kos malice.
Frofesorji so nam marsikaj lepega povedali, vzemlmo n. pr. športnik živi zmerno: ne sme kaditit, piti... Te stvari so nam globoko segale v srce in žal, da so bile to le teoretična preda-vanja.
PriSel ie dan. ko se 1e nebo zasolzilo. V smislu počitka so se enl prepuščali omami pika in kare, drugi  so se  sklanjall   nad
pismom ali nad strgano nogavi-co, pri tem pa mislili na ljub-ljena bitja, ostali pa niso nič mislill, ampak so spali. In v tem pianu harmoniije dežja ln živ-lienja pod šotorom, je planll krik: »Fantje, Fleck in Ehet>-shuber sta prišla!« Resnično. v popolnoma pravilnih dimenzijah sta se pojavila mojster Bhet-shuber in prof. Fleck, naša tež-kopričakovana trenerja iz Du-ntja. Potem pa srao se sellli. Bil je žalosten, siv dan. Dva oslička sta po ulicah mesta Ro-vinja vlekla voz poln kovčkov in nahrbtnikov, na katerih so čepeli tisti, ki jim je selitev ve-ljala. Iz opustošenih grl jim je silila pesem, turobna pesen\ o slovesu in da je bilo v mslodijah še več žalosti, sta se oglasila tudi kolega s pretresljivim »ia-ia«. Okna so se odpirala in pre-pričljiva solza bi padla lz srca, če se ne bi kolona pornikala od kolodvora proti logorju Zveze športov.
Začeli smo z garanjem. Pod rokami dunajskih mojstrov so se gnetle naše sposobnosti v znanje, kl ga b<>mo kmalu pre-sejali na druge. Sest ur so tra-jali naš! treningi ob navzočno-sti številnih gledalcev. Drugače pa so bili dnev: tudi v drugih ozirih sončni pod noviml šotorl s postel.jami, ležalniki po kosilu v senci košatih borovcev, s kras7 nim razgledom in morjem t!k spodaj. Za dve tiri smo stopili zvečer v Rovlnj Sn nastopill na trgu pod reflektorji. Bilo je ču-dovito. Okoli je stala množica občudovalcev, zvočnik je dajal stvari   posebno  obeležje   In   po-
V  Rovinju  so  se judoisti  mnogo naučili poleg tega pa ni manj kalo zabave
udarek, v sredi pa smo bili mi judoisti v belih oblačilih. Stali smo in z kvišku -obrnjenim po-glednom spremljal« pozdravne besede mestnih o<5etov. Potem se je začelo. Padci, po katerih bi človek zaman našel vse svoje kosti, duhovitl prijemi, bliska-nje noža, zvijajoča telesa, meti, vse to je gledalcem izvabljalo vzklike začudenja in krike stra-hu, kajti v Rovinju se še danes poznajo ostanki rimske vzgoje. Nap-o-sied ss je vse srečno koučalo lo. Učinek propagande smo čuti-li ves teden, kajti mladina b! na vsak način hodila po naših po-teh, starejši pa, ki so nas gleda-li cdslej s spoštcvanjern pogosto spraševall o tej alt onl zanimivosti iz jiu-jitsa. Ce pa sem nekoliko indiskreten, so sa posledice »lotta difese« opazile tuai nn črnih očoh "ii •:'.;..• mv-j ustnicah. Ganljivo je bilo.v bol-nici za kostno tuberkulozo, kjer so gledali umo::io3'!, kakw e:jve-ku. ki te napade. 7:>'~>'v''-'•"•'¦ •"•• srečnik:. katerim ie bolezen 7.1o-
mila kosti. Upanje, da bodo ne-> koč zopet zdravi, se jim je zrca-lilo na veselih abrazih. Po dol^ gem pomenku z bolniki smo bl* li zadovoljni, opogumlli srao ljiW di, ki se morajo boriti z lastnim telesom.
Studentje smo pač takl, da vsako stvar končamo z izpitomii Na izpitu se je najvišje povspe-4 lo šest tečajnikov, ki so napra-vili izpit za plav, to je četrtl šolski pas. Polsg teoretičnegaj izpita ln dveh borb je napra-vil vsak povprečno 230 metov in! 180 prijemov. Potem je končno pri.Vio tisto, česar smo se ballS dva oslička  iri  voz z nahrbtnikl
Tm. l.akoT za pogrebom. Ceprav
nista ogiašr.la dva  oslička, so sa odpirala   okna   ;n   :z sončnega   neba  so    padale
žslti--'    '-¦    ¦ rtanes :-c '¦:• ¦
T^IBTJNA, 10. okto|wa 19$
Oh, kako je dolga, težka pot
Razbegnil se je po vsej dol-žini klopi, da bi spravil svoje izmučene ude nazaj v običajni pcložaj. Mama mu je sicer pred odhodom dejala, naj ne poseda v parku. Toda on je le~ žai. To je za razloček bolj udobno. Liubljanska megla je napravila svoje, da ga vso noč ni odkriia roka miličnika. Za trenutek je bil jezen na tisto šmentano mlekarico, ki ga je Ebudila iz najlepšega sna in tnu pormdila mlea. Dobro se je odrezal.
Jaz sem prišel v Ljubljano študirat, ne pa mleko pit-
Kmalu je pcstal sila dobre volje. ko je skozi orumenelo listje kostanjev zagledal stav-bo univerze, ki se je kopala v jutranji megli. »Domov bom poslal takoj razglednico uni-verze, da bodo videli. v kako
imenitni stavbi bom diplomi-ral. Zamislite samo, Smola Joško bo študiral paragrafe. Pa bodo prihajali kmetje. Kaj pa pomeni to paragraf, tova-riš Smola? Jaz pa kratko: pa-ragraf pomeni, da so otroci naravni plodovi, ki se ločijo od matične stvari prostovojno jn brez pomena je, ali se je lo-čitev izvršila naravno ali umelno. in to zopet lahko po upravioeni ali neupravičeni osebi«, Take misli so se budile v Smolini glavi, ko je stopal proti univerzi, vzravnan in po-nosen, da mu je u&oda dcdelila tako čast.
To je bil že pravzaprav dru-gi dan njegovega bivanja v univerzitetiii metropoli- Prvi dan je porabil za ogled mesta in izlele v okolico. Najprej s; je seveda Smola ogledal zooio-ški vrt. Profesor jim ie v nsrni govoril o opici, iz katere je baje nastal človek. Pa se je hotel seznaniti s svojimi pred-niki. Doma so mu dejali, da je stare sovodnike dobro obi-skovati, zlasti še, ker je tre-nutno brez s^anovanja. Potem si je ogledal ljubljansko ribar-nico, da je zvedel vse dnevna vesti. ker za čakopis ni hotel razmetavati denana. Tega mi starejši kolegi sigurno ne bodo zamerili. Vesti pa so bile bolj sveže kot pa ribe, in iz prvega vira- Spotoma se je zanimal za cene na živilskem trgu. da bo v prverr. pismu javil do-mov, kako kaže s preskrbo v Ljubljani. Ko je bil že ves utrujen, je nenadoma zagledal napis »Mlečna restavracija«. To je neka nova pridobitev, si je mislil. Cenik je bliskovito pvemeril z očmi in pogled mu je zastal na jogurtu, ki je bil še najbolj poceni. »Tega si bom privoščil« je mrmral in zado-voljno cmoknil z ustnicami. V mlečni restavraciji se je se-znanil z brucom, ki se je že ne-koliko udomačil. Ta mu je sve-tcval, naj obišče šolo za me-dicinske sestre. če se nima karr. dati. »Sestre kažejo za nas bruce še največ zanimanja«.
— V hodniku imajo sestrice stole in mize, kjer lahko udob* no sediš. posebno sedaj, ko se lahko vsak hip vlije. Obenem pa paseš oči na lepih dekle-tih. Jaz sem včeraj ves mili dan posedal v njihovi družbi.
VPIS PRI MOJI VERI Ni LAHKA STVAR
Do kože premočen se je Smola naenkrat znašel v avli univerze. Nekoliko se je zme-del, ko je stopil v hišo modro-sti. Popravil si je kravato, obri-sal mokro čelo, nato pa začel opazovati liudi okrog sebe. Okolica se mu je zdela znana, vzdušje pa. kakor na železni-ški postaji. Dolgo je nerodno stal in premišljeval, kaj naj napravi- Ljudje so mu hodili po nogah, on pa se je opravi-čeval s »pardon«. Slednjič se Je le napotil proti vratarju, ker je videl, da od njega ostali nosijo neke tiskovine. Odprl je vrata in na smrt preplašen
—  Oprostite.   gospod  profe-sor...
—  Mladi mož, jaz sem zaen-krat samo vratar, Čeprav imam že skoraj šestdeset semestrov.
—  V&eeno-   Dovolite,  da  se predstavim.      Smola     Joško. Imam   trden  namen študirat1 na univerzi in s tem namenom prihajam. Ali bi me lahko vpi-sali. Tukaj so vsi potrebni do-kumenti. Prosim poglejte. zre-lostni izpit,  potrdilo, da   sem rojen,      priporočilo      staršev, zdravniško spričevalo in, in  . •
—  Me veseli. da sva se se-znanila. Toda pri meni lahko dobite  samo  tiskovine  in ko-leke.  Za vpis pa  izvolite na-prej po stopnicah.
—  Ponižno   prasim in   naj-lepša hvala za vse, kar ste na-pravili  dobrega za  moj   vpis. Tu je denar.
—  če vam morda ne bo kaj jasno, pa lahko vprašate sta-rejše študente-
Te besede je Smola še ko-maj ujel. Glavno je, da se čimprej vpišem. Potem sem na konju. Ostane mi še samo sta-novanje. Z naglimi koraki je sopihal po stopnicah. Srečeval se je z dekleti in fanti. Deklet ni imel korajže ničesar vpra-¦šati. Tako je bil sramežliiv že od doma. Ko &o ga v gimna-ziji napeljevali, da bi govoril o ženskah, je vedno zardel. No k sreči prihaja ravno nasproti moško bitje. Ta bo ta prav. Ga že imam.
—  Bi mi prosim lahko pove-dali,  kje  bi se  lahko vpisal. Jaz sem novinec.
—  To  sem   si   takoj   mislil. Ravno na pravega si naletel-Nad tem se bom maščeval. Tu-di mene so pred leti pošteno potegnili.   Mar  nimam  Fedaj pravice do osvete? Končno pa, kakšen smisel ima vse skupaj. Ne  z rokavicami jih ne bomo pri.iemali. Vedno sem bil pri-staš špartanskega načina vzgo-ie. Cakaj bruc, že Imam ideio. To  boš   preklinjal.   Od sramu ne boš upal niti ziniti- —
—  Vi ste torej bruc in bi že-leK zvedeti, kje se lahko vpi-šete?
—  Da. Pravkar prihajam od doma. In brez stanovanja sem.
—  Veste kaj, da vas ne bom dolgo zadrževal. Ker  se   vam gotovo mudi po opravkih. bom vanr. na kratko razložil. Pojde-te, kako naj vam dopovem.. • Veste kje ie pošta?
—  Da. Nasproti Name.
—  Greste   mimo   Name   in Da.i Dama v TivoK tx> prome-nadi. Ko boste  pnšli do mo-derne galerije, boste zagledsli pred   seboj   na   desni   straiai pritlično poslopje. To je javr^a
Naša reportaža
»vpisovalnica«- Nahaja se točno ob promenadi izpred pravo-slavne cerkve, še preden pri-dete čez železniško progo v park. Daleč na okrog je znana. ker porazno vpliva na razpo-loženje. Starejši se je poslu-žujemo samo v sili. Pri rok' vam je in formalnost opravite v razmeroma kratkem času. Kaj pa držite ta kolek v ro-kah, kakor da bi ne vedelt. kam spada. Prilepite ga ven-dar na platnice indeksa.
—  To   res lahko  takoj   sto-rim. Menda bo tukaj na vrhu pravo mesto-
RESNICO JE TREBA SPOZNATI NA LASTNI KOŽI
Zdai je imel Smola vse in-formacije v žepu. Hitel je ko-likor je magel, spotoma pa si ogledoval izložbe. Tako mu je bilo vse reliefno prikazano, da ni mogel zgrešiti. Kako mi bo odleglo, ko bom vpisan. Smola vpisan v prvi semester. Moj dragi, to ni šala. Po ma-turi največji dogodek. Prispel je pred »vpisovalnico« ravno v trenutku, ko je iz nje pri-hajal starejši možak z metlo in dezinfekcijskimi sredstvi v rokah in videz je napravil kot. da bi bil od rr.estne čistoče-Smola željan znanja in točnih informacij je nagovoril tudi njega.
—  Bi se, prosim, lahko po.  .
—  Kar naprej, saj je dovolj prostora.
—  Kaj pa tiskovine, naj iz-polnim?
—  Take stvari pa kar saml presodite. Kakor vam Lulj od-govarja.
Ravno tako dobro jih boste lahko uporabili neizpolnjene-Tako je bil Smola zadovolje.n z napredkom pri vpisu. da je popolnoma zanemaril okolico. Niti neprijetnega vonja ni ob-čutil. Pred njegovimi očmi je bil sedaj samo vpis. Šele, ko se je približal vratom je zagle-dal bela ploščo z črnimi črka-mi. »Wc. Po uporabi spustite vodo«. In v prvem trenutku ni bil toliko razsoden, da bi ugotx>vil, kaj naj to pomenL
ZMOTA PRED SONČNIM VZHODOM
Po tem. kar je doživel, ni več zaupal tuji besedi- Sklenil je, da se bo odslej prepričal na svoje oči, preden bo nap^a-vil kak nepremišljen korak. To je zato, ker je premalo anali-ziral stvari in premalo opazo-val  druge.  Odslej   bom samo
posnemal. Napotil &e je proti naselju z rahlim upanjem. da mu bo uspelo dobiti stanova-r.je. Prošnjo je pravočasno od-dal. Potem ni razloga glede sprejema. Prišel bom v dom kot pribito. V neki knjigi je prebral, da v sili odločajo ko-molci- Pa se dajmo. Jaz sem izurjen v rokoborbi.
V vratarski loži je bil samo dežurni vratar. Tako vneto ie prebiral zadnjo stran »Pavli-he«, da Smole dolgo časa ni niti opazil. Po drugi strani pa se je znal Smola tudi dobro kamuflirati. Delal se je, kot da bi na oglasni deski prebiral časopis. Tu pa tam se je azrl. če je prišel kakšen novodošlec Vsi so cddajali ali pa spreje-mali ključe. Tu je sigurno ka-kor v hotelu- Vzameš ključ in dobiš sobo Zjutraj, ko se pre-spiš, pa plačaš. Dosti mi je prenočevanja po trdih klopeh po parkih in čakalnicah. Nocoj bom v postelji. Da, postelja, bela mehka in zaspiš v njei v popolnoma drugačnem stilu kakor pa na klopi... Kratko-malo bom vzel klju?- Kai pa vedo vsi ti, ki prihajajo, kako težko je biti bruc. Ko bi me vsaj ne klicali bruc. Je že dosti lepše Smola.
Pristopil je k vratarju. potr-kal na stekleno odprtino in z nekim zapovedovalnim glasom dejal:
—  Kljufi prosim.
—  Stevilka?
—  Ni važno. Poljudna.
—  Ne zafrkavaj, kolega.
—  No redmo, na primer 62-
—  Ključa  ni  tukaj.  Gotovo je y vratih. ali pa je kdo v sobi.
—  Pa 123.
—  Izvoli.
Ključ si je najprej strokov-no ogledal, nato pa ga je sti-snil v dlan, kolikor je imel moči. Napotil se je, da bi poi-skal sobo. Ni niti slutil. kaj lahko doživi. Odpre sobo in vstopi- Lep domek. Tu se da študirati. Razgled na Rožnik. In pionirska železnica je blizu, da o živalskem vrtu sploh ne govorim. Imenitno, novinec Smola. V takšnem stanovanju morajo paragrafi kar leteti v tebe. Dobesedno jih bom po-žiral, ko začnemo s predava-nji. Lep je študij in udcnen tudi. In čast, dragi moji, ko se pcjavLš na ulici- Smola pa ni dolgo tako razmišljal. ksr sta se vrnila stanovalca, ki sia rr.u razložila njegavo zmoto. Zalosten je zapuščal sobo. To-da jutri jo bo dobil. Sicer ne take, ampak tisto s steklenimi stenami, ki ji pravijo steklena menažerija.                   Toko
Mnogo
 hrupa
za nič
Danes vam predstav-Uamo novo filmsko zve-zdo. Ta je dotna iz Hc-Iywooda. Marilan Man-roe je atomska lepotica zadnjega formata. Kljub temu, da je atomska, so mnenja o njej različna. Filmski producenti ji ne zaupajo resnejših vlog, igra večinoma le v lah-kotnih filmih. Tudi pri nas ni bila z navdu-šenjem sprejeta. Film »Niagara«, je bil po splošni sodbi eden naj-slabših, kar smo jih vi-deli. Prav gotovo si je ljubljanska Vesna pri-dobila več občudoval-cev. kot tale sex botnba iz Holywooda.
VSEGA PO MALEM
Brucem
Univerza je znanstvena in svobodna pravna oseba. Ljudje, ki so z univerzo kakorkoli v stiku, imajo vse z ustavo dolo-čene osebne svoboščine, za na-meček pa še akademske. Aka-demske svoboščine se odražajo v več smereh — akademski uči-telji predavajo osemkrat na me-sec, devetič pa pridejo po pla-čo, študentje pridejo na preda-vanja, kadar jim ugaja, plače pa nimajo in se v tem odraža njihova svoboda, ker so eko-nomsko neodvisni. Dolgovi, ki jih imajo študentje, ne kratijo osebne svobode, ker jih nihče ne jemlje resno in redkokdo tudi povrne.
Na univerzi in po fakultetah je več organov. V nekaterih sedijo tudi študentje. Ti organi so v splošnem naperjeni proti slušateljem, vendar ob močnem upornem duhu študenta često klonejo. V borbi proti njim se uporabljajo: dopisi, sestanki, konference, časopisi, radio in štrajki. Sredstva so preizkušena in odobrena. Rektor in dekani so fizične in pravne osebe. V odnosu do njih se ravna v skla-du s taktiko in strategijo, ki zavisi od časa, razvoja dogod-kov, osebnosti, ki je prizadeta itd. Bruci bodo naleteli še na administracijo in sekretarje, ki pa so le izvršni organl in v si-stemu družbenega upravljanja ne predstavljajo posebne po-stavke in se v odnosu do njih ni treba kako posebej bojevatl.
Kljub svobodi, ki vlada, ima bruc posebne dolžnosti, pred-vsem mora pozdravljati stare bajte - študente. Studij je in-dividualna stvar, dolžnost pa je boriti se za njegovo skrajšanje. V kolikor je stara bajta žejna, jo mora bruc povabiti na uži-vanje primerne tekočine. Na predavanJJh   ip   vsu*h   nal   s«»
bruc obnaša tako, kot misli, da bo najbolj  primerno.
Kadar odhajaš na izpit, imej kravato in bodi obrit, vendar le, če je tudi profesor tak; si-cer bodi kosmat, kajti sorodne duše se privlačujejo. Bruculja pa naj pouči izpraševalca in se odloči, kaj bo izbrala izmed na-slednjega: za verižico — križec, zvezdo ali zamorčka, glede oble-ke — visoko zapeto ali globok dekolte. Vedi pa, bruculja, če je tvoj eksaminator ženska, te-daj bodi ponižna, ker ženske se med seboj ne morete — pač v smislu Darwinove teorije o živ-ljenjskem prostoru.
Če ti bo, bruc, kdaj posebej hudo, tedaj pojdi k organizaciji, vendar plačaj prej  članarino.
Da boš v študiju dobro uspe-val, pokupi vse skripte, ki ti jih stare bajte ponujajo. Če za ka-tere ne veš, čemu so, se spom-ni na slovenski pregovor, ki pravi: »Cez sedem let vse prav pride.«
Prosti čas pametno izrabljaj. Izogibaj se dvomljivih žensk, katere so na slabem glasu in jih popoldne dobiš v Slonu ter Unionu, zvečer v Evropi in po-noči v baru na Nebotičniku. Tu-di v Tivoli k vrtiljakom ne ho-di, ker tam je izbira še s!abš<». Ker si še mlad, raje hodi na ples v Narodni dom in se za-bavaj po mladinsko z rajanjem.
Ljubljana je dolgočasna. Ce imaš prijetno zakurjeno sobo, z radioaparatom, z nekaj žgane ppače, če boš organiziral me-šano družbo, se bo dalo lepo ta-rokirati, ob koncu pa boš lahko ostal sam z dekletom, če ne boš več smrdel po brucovsko.
Ostala navodila boste prejell od profesorjev, na sestankih in od brucmajorja na brucovskih večerih.
 bnjta s vulmje
BISTROUMNOST
»Kolega Smolnik, ali si že slišal, da sem padel na izpitu iz anorganske kemije?«
»Kaj že drugič?«
»Nd. Prvič! Zadnjič mi je samo spodrsnilo. ^  ,
PONESREČEN NAČRT
Neko noč je Balzac slabo spal. Ležal je v polsnu v po-stelji, ko naenkrat zasliši škripanje v ključavnici. Pri-žgal je svetilko nd nočni oma-rici in zagledal tata, ki se je trudil odpreti vrata blagajne. Balzac ga nekaj časa gled, na-to pa se začne silno smejati.
»Zakaj se smejete?« reče sr-dito tat, zasačen pri kraji.
»Kaj se ne bi smejal,« reče Balzac, »ko se vi izpostavljate temnici, da bi v noč.ni temi našli denar v blagajni, kjer ga jaz niti pri belem dnevu in s pravim kljuSem ne mo-rem najti.«
PETRARKA IN SLEPEC
Zelo navdušen nad Petrar-cinimi pesmimi je stari in shtpi pisatelj Portrenoli odpe-šačil v Neapelj, da bi spoznal svojega pesnika, ki ga je zelo cenil. Ko ga ni našel v Ne-aplju, je ndSel v Rim. odtod pa v Parmo (vse peš!), kjer je končno naletel na Petrarco. »Dali ste mi toliko lepih ur, da se vas zdaj ne more\m do ¦sitega nagledati,« je dejal sta-rec Petrarci.
Na te besede starca so se vsi prisotni začeli glasno sme-jatl
»Kaj se smejete?« začudeno vpraša Portrenoli. »Zagotav-Ijam vam, da Petrarco bolj točno vidim brez oči, kakorvi z zdravim očasom. Mi verja-mete, pesnik?«
»Verjamem«, odtnne Pe-trarca, »ker vi vidite tisto, kar je v meni, drugi pa tisto, kar je na meni.«
SODOBNO IZRA2ANJE
Zadn.ie dni vpisovan.ia novin-cev je bilo na univerzi zelo ži-vo. Iz vseh strani so nas nad-legovali novinci z najrazličnej-šimi vprašan.ii. Najbolj prizadet je bil vsekakor" vratar, ker se je vsaka tavajoča duša bruca zatekla k njemu. Pa se je med drugim zgodilo tudi to. V vra-tarsko ložo je plaho pricapljal radovedni bruc: Debeluškasta pojava, markante poteze, puha-sta brada, grški profil itd. Po-stavil se je po vojaško pred vratarja In v ribniškem dialek-tu izjeclal:
»Je, prosim, tovariš direktor tukaj?«
»Ne, pravkar je odšel na neko važno sejo.«
»Potem pa bi rad dobil koga iz  delavskega  sveta?«
»Kaj bi pa radi?«
»Jaz sem prišel na univerzo.«
»Pravilno, mladi mož. Zadeli ste. Kaj bi potem še radi?«
KOLO JE ŽE SPOZNAL
Pred vratarsko ložo na štu-dentskem naselju stoji bruc. Stoji kot pribit in gleda nao-krog. Za bruca je vsaka ma-lenkost občudovanja vredna. V vsaki stvari odkriie neki globlji smisel. Stanovalci prihajajo i<n odhajajo. Bruc se nepremično zagleda   v   vratarsko   ložo.   De-
žurnemu   vratarju   postane   ne-rodno,  češ, kaj   ga ta  mladenič tako  detektivsko  opazuje.  Bruc pa   potrpežljivo   stoji   in   gleda. »Bi  kaj   radi,  možakar?« »Ali bi mi lahko povedali, kje bi našel ekonoma?«
»Najdete ga lahko v ekono-matu ali pa doma na stanova-nju v  drugem bloku.«
»Imate prav. Njegovo kolo že poznam. Njega pa nikakor ne morem spoznati.«
Plačilo
za strah
GLOSE IZ NAŠEGA ŽIVLJENJA
NOČ JE TEMNA, LUČSCE Hl
»Noč je temna, lučke ni« je postala serenada stanovalcsv študentskega naselja. Prihajajo dolge jesenske noči, temne in meglene, deževne in blatne. Menza pa skoraj na koncu sve-ta. Pa to še ni najhujše. Ena sama pot je, ki vodi do menze. Ta je naložena z gradbenim materialom, polna luž, ki so jih skopali kamioni, ob poti pa so pravi prepadi in barje. Gorje mu, kdor v deževni noči pride na stranpot. Ali ne bi bilo dobro poti na nek način raz-svetliti, dokler si še nihče ni polomil  nog?
IZPOD PREDPRAŽNIKA KRADEJO NAM ČLANKE
Smelo je to trditi, kar je za-pisano v naslovu. Pri delu še tatu nismo dobili. Toda oglejmo si stvar podrobneje. Pri sode-lavcih »Tribune« je udomačena navada, da članke puščajo pod predpražnikom pred vhodnimi vrati v uredništvo namesto v nabiralniku.
Stali smo zadnjič v pogovoru pred uredništvom. Pa pride mi-mo eden izmed urednikov in nas nekaj časa detektivsko opa-zuje, nato pa jezno vpraša:
»Povejte ali je kdo od vas sunil članek, ki je bil spravljen izpod  predpražnika?  Vas  bomo
že dobili, če boste kradli tuje članke in jih objavljali! To je že danes drugi primer. Tatovom bomo morali stopiti resno na prste. Zares vam ne svetujem, da se igrate z avtorskim pra-vom«.
ERUCOM Nl LAHKO
Starejš; študenti novodošlace rad; izrabli?io nr! ši1^ :n srneh. Brucem pa ni tako lahko. Mno-gi so ostali v Ljubi.;ani brez stanovanja in plaho tavajo po ulicah, da bi našli krov nad glavo. Tako je prišla v družino nekega kemika deklica, ki se je predstavila kot hčerka od brat-ranca. Na splošno začudenje je ni nihče poznal. Ona pa je vztrajala, da je v sorodstvenem razmerju z družino. Bila je čed-na in se je znala znajti. Oče ni vedel, kaj bi ukrenil in ji je dodelil za pomoč sina, drugače študenta kemije, z namenom. da ji pomaga najti stanovanje. Od-šla sta vsak s svojimi občutki na lov za stanovanjem. Dolgo sta zaman trkala na vrata. Končno pa je bilo sinu dovolj.
»Veš   kaj,   konec   bova   nare-dila temu brezciljnemu iskanju. Končno bomo tudi za tebe našli prostor v naši hiši!« iiMiiiiiHiiiiiimiiiiimuniimiimiiimmiimimi
Oopisujte v naš list
.    (Nadaljevanije s,4. str.)
Jojev prijatelj se nam sprva pokaže kot slabič, nezinožen: upreti se Jojevi volji, ko pa stopi na »poi smrti«, najae v sebi dovclj rnoči za mračno, brezkompromisno ZLagrizenost, ki ne dopusča ncbene misli, ra-zen ene: zmagaii! Zmag-iti /a vsako cano! Luigi je topio-krven. živahen in dober človeic brez najmanjše odpornosti. Njegcv strah pred eksploziio je bolj podcben strahu otroka, ki se trese pred palico, n3 r>a Jojevi uničujoči zavesti, da s tem prenaha obstojati. In končno še Luigijev trezni spremljevalec, ki je cboroženi proti strahu z nekakšrrlm bre^-brižnim fataiizmom ;n ki na pričakuje od usode ničesar iz-rednega. On hoče le izvršiti tisto, za kar se je bil odločil, čirn bolje in čim vestnsje. »Co že sem mrtvec, naj bom vsaj dostojen mrtvec,« pravi in si par sekund pred tem. ko zleti v zrak, obrije kosmato lice.
Štirje povsem različni Ijudje so to, ki vsak na svoj način bijejo boj za obs^anek in prej-mejo enako plačilo za strah. Vse je zaman — nam govori iiim — vse je zaman, karkoli člcvek stori. Naj gre v boj tre-petajoč od strahu ali s preser-nim nasmehom na obrazu, nai bo trezno odicčen aii uporno zagrizen — čim je boj začel, je izgubljen. Zivljenja r.e moro premagati. pa naj bo kakršcn koli; njegov delež je strah, propadanje in smrt. Ko bo pre-msgal vse ovire in misii. da je zmaga njegova. bo nenado-ma omagal in nsd niim. se oo kroholalo življenje kot ed^^i zmagovalec-
Četudi se morda docela ne striniamo s takim zaključkom in še manj s konsekvenc^mi, ki xl niega siedijo, pa moram-o priznati, da ]e film v pogle:!u režije, igre in tehnične izvcd-be brez dvoma ndličen. Izvrst-na, stroga in čista gradn.ia snr-vi cd ekspozicije do vrha no]-strsko s'O'pnjevanje in notra-nje napetosti, ki ni nik:er s:ma sebi namen. temveč zelo ostio ilustrira režiser.ievo ošnavno mi-sel objektivna in psihcloško izredno logična zgradba -nača-jev brez sentimentalnosti. ob-čutljiva, naravna in doživeta igra — to je pripomoglo, da narn bo film Plačilo za strah ostal v spcminu.             -nk
SOCIALNA USIANOVA-
Pri zadnjem pre.';'.:"d"a naše kartoteke smn ugotcvili. da je »Tribuna« nasprcti nskatorim njenim naročnikom dobrcdelna ustanova. Namreč ti jo že leta molzejo, ne da bi poravnali svo-je račune. Med preprostimi ljudmi sem nekoč slišal. da vsaki kravi, tudi najboijši, zmanjka  enkrat mleka.