Celjski TEDNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE CELJA Poštnina plačana v gotovini Od trdnosti z-veze delavskega razreda z drugimi delov- nimi množicami, je odvisna hitrost naše socialistične graditve, od nje je tudi odvisno, s kakim uspehom bomo uresničili naš petletni plan in vse druge naloge v zvezi z njim. Podcenje- vati Ljudsko fronto in zanemarjati delo na področju Ljudske fronte pomeni izpodkopavati zvezo delavskega razreda z dru- gimi delovnimi množicami, pomeni izpodkopavati podlago, na kateri temelji moč socialistične graditve v naši državi, na kateri temelji v skrajni liniji sila socialistične revolucije v naši državi in naša oblast. E. Kardelj Leto II. ■— Stev. 3. Celje, dne 15. januarja 1949 Cena 2 din Plenum okrajnega odbora Osvobodilne fronte okolice Celja je začrtal važne naloge frontnim organizacijam Pri pojačanem tempu graditve socia- lizma se poslavljajo pred Osvobodilno fronto vedno večje naloge, pri aktivi- zaciji in politični vzgoji naših ljudskih množic. Nekatere organizacije OF pa že ne- kaj časa sem zanemarjajo organizacij- sko delo ali opravljajo površno in s tem stalno padajo v neborbenost in opuščajo poliiično delo med ljudstvom. Posledica takega zanemarjanja je, da živi in dela odbor eno, članstvo pa dru- go. Članstvo nima zato stvarnih pogle- dov v bodočnost, zato rado zapada v mrežo raznih govoric in klevet, po dru- gi strani pa si sovražnik prizadeva iz- koristiti to stanje v svoje namene in spraviti delo frontne organizacije v sle- po ulico. Plenum okrajnega odbora Osvobodil- ne fronte, ki je bil v petek 7. t. m., je precej dobro analiziral stanje po front- nih organizacijah in bo verjetno oster mejnik k temeljitejšemu delu frontnih organizacij, posebno na vasi. Tovariš Ocvirk Ivan je takoj v za- četku naglasil, kako nam sovražni ele- menti širijo po terenu vesti, da bo kme- tom, ki imajo izpod 3 in iznad 20 ha zemlje ista odvzeta, da jo bomo nacio- nalizirali itd. Takim govoricam so na- sedli tudi nekateri aktivisti fronte. To- da kako je mogoče govoriti, da bo ljud- stvo, ki ima v rokah oblast naperilo samo proti sebi take drastične ukrepe. Skratka, to so laži, ki jih širijo vaški mogotci, da bi razkrojili enoinost ma- lih in srednjih kmetov, jih zmedli in tako odvrnili od borbe za osamosvoji- tev, za neodvisnost od njih. Razredna borba na vasi se z vsakim dnem bolj zaostruje. Našemu malemu in srednje- mu kmetu vedno jasneje stopa pred oči, kako mu veliki kmet stoji na poti do boljšega življenja. Bajtarji in mali kmetje vidijo v ukrepih ljudske oblasti ukrepe, ki so jim v pomoč, ukrepe, ki jim pomagajo v borbi izpod izkorišča- nja s strani velikih kmetov. Razne od- daje, kontrahaža ali kakršne koli akci- je so dokazale, da mali in srednji kmet razumeta potrebe delavstva. Srednji kmetje, ki imajo tako bridke izkušnje s si^aro oblastjo se z vsakim dnem pre- pričujejo, da jim ljudska oblast hoče pomagati in jim pomaga po vseh svo- jih močeh. Vprašanje pa je, kako OF kot orga- nizacija vodi male in srednje kmete v borbi proti vaškim mogotcem. Aktiv OF na naši vasi bi moral postaviti še ostrejšo mejo med bajtarji, malimi in srednjimi kmeti na eni in vaškimi mo- gotci na drugi strani. Osvobodilna fron- ta bi morala tem poštenim delovnim kmetom še jasneje pokazati, kako jih vaški bogataši izkoriščajo. Aktivisti bi jim morali ne samo pokazati način bor- be, temveč jih tudi odločneje voditi v borbi proti vaškim bogatašem. Velikim kmetom je njihova ekonomska moč omogočala gospodujoči položaj na vasi. Na velikem dobro urejenem in s stroji opremljenem posestvu so tako dosti več pridelali kot več malih kmetov z zasta- relim orodjem in raztresenimi njivicami. Ce se gre torej za to, da postaneio mali in srednji kmetje gospodarsko močnejši kot veliki, ne bodo mogli po- stati ob takem razd'-oblj jnem gosoo- darstvu kakršno imajo sedaj. Izhod imajo edino le v tem, da se združijo, da si na zadružnih gospodarstvih za katerih ustanovitev se že mnogokje pri- pravljajo, zagotovijo pridelke, s kate- rimi bodo presegli gospodarsko moč velikih kmetov. Take naloge stojijo danes pred Osvo- bodilno fronto na vasi. In te naloge bo izpolnila za dobrobit vsega delovnega ljudstva, le če bo okrepila svoje delo, zainteresirala široke množice članov in jih pravilno politično usmerjala. Organiz. sekretar Okrajnega odbora OF Piki Jože je nato v organizacijskem referatu govoril o vzrokih neborbenosti V nekaterih organizacijah, o slabih or- ganizacijskih prijemih itd. Med drugim je dejal: Trdna in močna organizacija je okostje, vsebina in duša fronte pa je politična zavest in pripravljenost vseh frontovcev na zavestne doprinose za skupno stvar, t. j. za socializem, torej zato, da bomo imeli v državi več tovarn, več rudnikov, več železnic, več šol, več kulturnih ustanov, več in boljših stro- jev in orodja za naša polja, da bomo kratkomalo ustvarili več možnosti za boljše življenje delovnih ljudi. Odbori Osvobodilne fronte bi morali seveda do podrobnosti in temeljito po- znati problematiko svojih krajev, to se pravi celotno gospodarsko politično in kulturno situacijo. Samo tedaj, če se pozna res dobro poprišče svojega dela, ko se obvlada položaj, samo tedaj je računati z uspešnim reševanjem in ure- jevanjem terenskih nalog. Mislim, da so redki odbori, ki bi se mogli s takim poznavanjem svojih krajev pohvaliti. Ko se bije bitka, morajo biti vodstva na čelu, morajo ta boj usmerjevati, mu dajati tempo in znati odkrivali sovraž- nike, njihove slabosti in napake in jih seveda znati tudi onemogočati. Za tako ugotavljanje sianja svoje or- ganizacije in okoliščin, v katerih ta or- ganizacija živi in dela, so potrebne se- je vodstva, torej odborov. Kako pa je s tem? Niso številni tisti odbori. ki imajo redne seje, ki se sestajajo tedensko ali štirinajstdnevno. Problemov in nereše- nih nalog pa je polno in to zahteva stalno obravnavanje in stalno pristo- panje k urejevanju. Mnogi odbori pa zasedajo le tedaj, kadar je treba izvršiti priprave za kak- šne gospodarske akcije ali kampanje, ali pa če skliče sejo okrajni aktivist, kar se pa tudi redko kdaj zgodi. Tako se, popolnoma razumljivo, izgublja živi kontakt s članstvom, ki ima s svojim vodstvom na vasi zvezo le v obliki pla- čevanja članarine. Napako predstavlja tudi dejstvo, da ni delo v odborih razdeljeno. Mnogokje je to storjeno, toda malokje se člani odbora tega držijo in polagajo o pre- vzetih obveznostih svojemu članstvu obračun. Le prečesto pada vse delo na sekretarja, ki je včasih poleg tega po nujnosti prilik še blagajnik, referent za prosveto, včasih pa je v njem zdru- žen kar celoten odbor. Sam potem, jas- no, rešuje pošto, sklicuje, če je treba, sestanke, jih dostikrat seveda tudi sam vodi in se tam, ne preredko, na žive in mrtve bori najbolj ravno z odborniki tega odbora. Tak način dela seveda nujno vodi v birokratizem ter kaže omalovaževanje in nerazumevanje vlo- ge Osvobodilne fronte. S takim delom se neizogibno rahljajo vezi med odborom in članstvom, zato množice izgubljajo vero v demokratič- nost organizacije. Ni sestankov, ni po- svetovanj, na katerih bi se obravnavala vsa vprašanja, ki se tičejo Fronte in njenega dela; potem seveda pada tudi zanimanje za zbore volivcev in za zbo- re zadružnikov ter sploh zanimanje za vsa javna vprašanja. Vse pa utrjevanju demokracije v naših družbenih in go- spodarskih organizacijah in naši ljudski oblasti prav gotovo ne koristi. S takim delom Fj-onta na vasi ne mo- re zajeti vseh delovnih ljudi, ne more na nje vplivati, niti jih vzgajati v du- hu socializma, ampak nasprotno pre- pušča pozicije sovražniku. Vsak odbor bi moral posvetiti pozor- nost preskrbi in prehrani. Vemo, da so v naši trgovini in preskrbi napake in motnje, vemo tudi, da naši ljudje na- pačno delajo, ker zabavljajo za ogli, po domeh itd. Marsikaj se da hitro in uspešno urediti, če se pristopi k temu organizirano in z dobrim namenom, napake odstraniti. Take motnje, ki so pa namenoma povzročene odstraniti ob istočasni najstrožji kazni krivca. V vsa- kem odboru naj bo en član zadolžen za to delo, to se pravi, da se bo za to po- sebej brigal in v kolikor se konkretni slučaji ne dajo tam urediti, bo potom svojega vaškega odbora javil nadreje- nemu forumu, to je Okrajnemu odboru OF. • Evidenca in statistika sta za vse na- še organizacije, za naše politično in go- spodarsko življenje ogromnega pome- na. Nihče se ne sme ustrašiti, ko sliši te dve besedi. Dober pregled dela red in disciplina v delu vsakega odbora nudi osnovne pogoje za evidenco in to ni ta- ko težko napraviti. Predvsem bi^ naj odbori ugotovili ali je kartoteka član- stva v redu, če je na tekočem, ali ima- jo vsi člani izkaznice, če plačujejo vsi članarino, ali se ta pobira mesečno in najti načine, da bodo mesečna poro- čila in statistični podatki redno odpo- slani na Okrajni odbor. Tako urejena kartoteka bi dala dober pregled, koliko je n. pr. članov sindikatov, ki še niso vključeni v svoj vaški odbor. Se vedno je približno 2000 takih, ki po reorgani- zaciji niso sedaj nikjer včlanjeni in re- gistrirani. Odstranjevanje organizacijskih napak, po drugi strani pa izkoriščanje uspe- hov, ki so jih organizacije kljub vsemu imele, mora služiti onemu, kar je osnov- no in temeljno, t. j. političnemu delu med množicami. Brez vsestranskega de- la in to temeljitega in vztrajnega, pa ne smemo računati na posebne uspehe pri socialistični preobrazbi vasi. S prepričevanjem in pravim politič- nim delom bomo dosegli, da se bodo naši delovni kmetje zaves+no vključe- vali v razne delovne akcije. S tolma- čenjem in prikazovanjem pomena indu- strije pri nas, bomo odpirali poglede v bodočnost in dokazovali, da je vse, kar se pri nas dela. samo za skupne in*e- rese in to bo ustvarilo situacijo, v ka- teri bo lažie organizirati posebne fron- tovske brigade. Rekel sem, da je osnova in temelj de- la fronte, politično delo med množica- mi. Da pa bomo pri tem dosegli uspehe, se je treba posluževati in iskati raz- nih oblik dela in organizacije, kako način proučevanja zgodovine naših na- rodov, naše NOB, proučevanja dnevnih dogodkov doma in politične situacije v inozemstvu, našim ljudem čimbolj približati in kako ustvariti okolje^ ki jim bo čim bolj domače in privlačno in niti najmanj dolgočasno. Imamo dva načina in obeh se bomo posluževali. To so študijski krožki in frontni ali vaški kotički. Povsod, najmanj pa v mejah enega KLO, bi moral biti vsaj eden študijski krožek, na katerem bi se obravnavala snov, ki smo jo zgoraj na- kazali in ki je v ostalem vedno naka- zana tudi v Organizacijskem vestniku. V okraju je sedaj 33 takih krožkov, od katerih imamo podatke, verjetno pa jih je več. Frontni kotički pa bi naj bili povsod tam, kjer so vaški odbori. Knjige, ča- sopisi, brošure, radio itd. vse bi naj bi- lo v lepo in primerno opremljenem prostoru, ki bi ga imenovali frontni ali pa vaški kotiček, članom fronte na raz- polago. Vse to bi jim naj posredovalo izkušnje drugih, jih hitreje seznanjalo z dogodki doma in v svetu ter jih utr- jevalo v prepričanju, da je naša pot pravilna. Da bi se to čimprej izvedlo, se naj odbori OF povežejo z ostalimi mno- žičnimi organizacijami in takoj pristo- pijo k delu. Organizacijski vestnik št. 18 od decembra 1948 lepo opisuje, ka- ko naj izgledajo ti kotički. Nekatere osnovne organizacije take kotičke že pripravljajo. Ob naštevanju pomanjkljivosti in na- pak pa ne smemo zamolčati, da je de- lo Fronte v preteklem letu bilo vseka- kor uspešno tako pri izvajanju prosto- voljnega dela, kakor razkrivanju na- sprotnikov in saboterje*. 440.641 ur pro^ stovoljnega dela pri raznih delih in vrednost tega dela, ki znaša 4,847.051 din, dokazuje, da so podani vsi pogoji, predvsem pa pripravljenost množic, da dvignemo in razširimo Osvobodilna fronto v našem okraju. Da bi v bodoče ne ostalo pri takih pomanjkljivostih, da bi vse naše orga- nizacije na terenu, kakor Okrajni odbor mogli res uspešno delati, je potrebno vse delo Fronte načrtno usmerjati in sicer perspektivno za daljšo dobo na- prej. To pa naj ustvari plan dela. Spominjamo se, da smo napravili lansko leto polletni plan dela. Ta je bil sprejet na plenumu okrajnega od- bora in pri tem je tudi ostalo. Od vseh naših 205 organizacij je napravilo svoje vaške plane le 9 organizacij. Ce si odgovorimo na vprašanje zakaj je bilo tako, ugotovimo in moramo pri- znati, da samo zaradi tega, ker je bil plan napravljen brez sodelovanja va- ških organizacij, ker ni bil v vseh toč- kah dovolj stvaren in ni upošteval raz- nolikosti naših krajev. Načrtno delo naše organizacije mora v bodoče temeljiti na takem planu, ki bo imel svoje korenine v naših vaških in krajevnih odborih in okrajni plan pa svoje temelje na osnovnih planih. Plani dela napravljeni in sprejeti v osnovnih organizacijah bodo postali ta- ko zakon za vsakega člana Osvobodilne fronte, bodo zato postali res življenj- ski in rodili uspehe. K tem planom pa moramo seveda pristopiti takoj. Nikakor ne smemo do- voliti, da bi začeli letošnje plansko leto šele s planom izgotovljenim enkrat v poletju. Ves mesec januar naj bo na- menjen načrtovanju in vse vaške or- ganizacije naj svoje plane do konca meseca izgotovijo. Pri tem se pri mar- sikomu nehote pojavlja vprašanje, kaj vse naj tak plan vsebuje. Mislim, da ga je treba zgraditi in napraviti predvsem na. poznavanju domačih prilik in ob- ravnavati ter pravilno povezati plan va- šega odbora z gospodarskim planom ljudskega odbora, kar se tiče gospodar- skih akcij. OstaM del plana pa naj služi dvigu in razširitvi organizacije in dvigu po- litične zavesti članstva. Primer. Koliko ljudi se bo do neke- ga gotovega časa pritegnilo k študij- skim krožkorn. do kdaj bo organiziran frontovski kotiček, kakšne proslave se bo priredilo in kako bo odbor poskr- bel za čim številnejšo udeležbo, pri- rejanje skupnih izletov in koliko ljudi bo udeleženih, dvig števila članstva, dvif, članarine, mesečno pobiranje čla- narine, koliko rednih sej, množičnih in vaških sestankov bo. sodelovanje z mno- žičnimi organizaciiami, socialni fond, urejeno sodelovanje s KLO, prehrana, in preskrba, organizacija borcev za večje pridelke, gradnja zadružnega do- ma in gospodarskih poslooij. de'ovne akcije, posebne fron*ovske brigade, raz- krinkovanje nasprotnikov, borba proti špekulantom itd., itd. Vsekakor je sno- vi toliko, da plan ne bo težko napraviti. Seveda mora biti vse konkretizirano, to se pravi, ničesar nejasnega, ampak vse naprej točno določeno. Vsak kraj pa ima neke posebnosti in bo jasno tudi te vnesel v tak plan. Vsi vaški ^odbori naj sedaj takoj skli- čejo skupne' seje z ostalimi množičnimi organizacijami in se pogovorijo ter na- pravijo predlog plana, ki pa mora biti seveda po+em sprejet na masovnem sestanku zato, da res vsak frontovce pristane na njega. Pred sprejemanjem pa naj vsaka organizacija poda kratek pregled svojega dela. O izgotovljenem pred'ogu in o pripravljenih sestankih obvestite vedno tudi naš Okrajni od- bor OF. Plani vaških organizacij, bodo služili za sestavo plana krajevnim od- borom, ti pa potem kot osnova za plan Okrainega odboja. Tako bo uresničena pobuda in delovni program frontnega dela od spodaj navzgor, postal bo za vse zakon in resnično doseženi uspehi bodo vsem lep dokaz skupnega in har- moničnega sodelovanja delovnih ljudi na vasi, dokaz demokratičnosti, ki vla- da v Osvobodilni fronti. Z izvajanjem svojih lastnih planov, se bodo krajevni in vaški aktivi vzgoji- li v res samostojne, ki bodo obvladali svojo okolico in reševali samostojno tu- di težje probleme. Tak aktiv Osvobo- dilne fronte pa bo pridobival na ugledu, zato, ker bodo ljudje ugotovili, da se je od besedičenja, od frazarenja prišlo k dejanjem, ki pri načrtnem delu rodijo tudi lepe uspehe. Tako naše delo, usmerjeno po načrtu, in doseženi uspehi, bo odgovor vsem ti-* stim, ki zanikajo vlogo Osvobodilne fronte v našem gospodarskem in poli- tičnem življenju, bo pa obenem tudi do- kaz, da je fronta ostala borbena organi- zacija, ki hodi po poti. nakarani po na- ši slavni Komunistični partiji. Pred IV. kongresom Ljudske mladine Slovenije Proglas Mestnega komiteta LMS celjski mladini Ob sklepu CK LMS in skupnega kon- gresa SKOJ-a in LMJ, da se bo vršil kongres LMS dne 6. aprila 1949. poziva MKLMS Celje vse delavske, šolske, nameščenske in zdravstvene aktive mladine na območju MKLMS Celje na medsebojno tekmovanje v čast IV. kon-.- gresu LMS. Mladina vseh delavskih aktivov bodi*- še vnaprej prvoborce za izgradnjo so- cializma, pospešuj delo v tovarnah, zuižuj polno lastno ceno ter strmi za čim višji preseg planskih nalog. For- miraj nove proizvodne brigade, zbolj- šuj kvaliteto dela ter se seznanjaj z nalogami skupnega kongresa SKOJ-a in LMJ. Poglabljaj se v politično ideo- loško delo, da ne bo mladinca, ki ne bi poznal osnovnega programa organi- zacije LMJ. Zbiraj do sedaj še neorga- nizirano mladino v mladinske organi- zacije. Mladina šol, pospeši učenje, da boš dosegla čim boljše uspehe. Kajti s svo- jim učenjem ne koristiš samo sebi, tem- več vsemu ljudstvu v naši domovini. Mladina v tekmovanju za IV. kongres LMS okrepi svoje mladinske aktive, poglobi idejno politično delo v tekmo- vanju, ker le s tem boš pripravljena za napore, ki jih zahteva izpolnitev pet- letnega plana. Do IV. kongresa LMS ne sme biti niti enega mladinca, ki ne bi bil član LMS in ki ne bi aktivno sodeloval v mladinski organizaciji. S takim delom bomo še bolje dokazali našo zvestobo partiji, našemu CKKPJ in tov. Titu! Mestni komitet LMS — Celje Mladina Tovarne emajlirane posode poziva na tekmovanje za IV. kongres LMS vse mladinske aktive kovinske stroke IX. plenum CK LMS je izdal proglas o sklicanju IV. kongresa LMS, ki pa je obenem tudi poziv vsej mladini Slove- nije za še intenzivnejše delo v izvaja- nju planskih nalog in njene organiza- cijske učvrstitve. Na tej osnovi sprejema mladina To- varne emajlirane posode v Celju sle- dečo obveznosti, ki naj bodo istočasno napoved tekmovanja vsem aktivom LM Slovenije kovinske stroke: 1. Mladina v proizvodnji: a) Do sedaj imamo formiranih 39 mladinskih in 11 mešanih proizvodnih brigad, do kongresa pa bomo ustano- vili še 5 mladinskih proizvodnih bri- gad in na ta način vključili v brigadni sistem dela še 40 mladincev. b) Za izboljšanje kvalitete dela bomo organizirali posebne kontrolne grupe (tričlanske), ki bodo pri vsaki proiz- vodni brigadi dnevno vršile kontrolo nad napakami v delu, seznanjale bri- gadirje s temi napakami in na tej osno- vi razvile tekmovanje za izboljšanje kvalitete dela. Na ta način bo omogo- čeno številčno ugotavljanje kvalitete, ki jo bomo prikazovali v grafikonih. Takih kontrolnih grup bomo ustanovili 39. c) Da povečamo kvalifikacijo mladin- cev, ki delajo v brigadnem sistemu, kakor tudi izven njega, bomo v 5 od- delkih formirali posebne kontrolne gru- pe (petčlanske), ki bodo imele nalogo, da že v delu dajejo strokovne nasvete in pomoč mladincem v delu. Te grupe se bodo posluževale podatkov, ki jih bo dobivala kontrolna grupa za kvaliteto. S tem bo dana precejšnja strokovna po- moč mladincem. d) Z ozirom na povečanje norm bo mladinska organizacija storila vse, da bodo proizvodne brigade, ki danes do- segajo normo, do kongresa presegale normo za 10—12%. Izvedbo tega zaga- rantira tudi točka c. V tem smislu bo- mo še poglobili tekmovanje. 2. Kulturno-prosvetno delo. a) Za čim boljše usposabljanje in po- litični dvig mladinskega kadra bomo organizirali dvomesečni večerni tečaj za predsednike in kulturno-prosvetne re- ferente aktivov in grup v tovarni. Te- čaj se bo vršil dvakrat tedensko 2 do 3 ure. b) V tečaj za sindikalne funkcionarje, ki ga vodi naša sindikalna podruž- nica bomo poslali 12 mladincev. c) Skupno s sindikatom bomo do kongresa pričeli z izdajanjem tovar- niškega »Biltena«, ki bo izhajal dva- krat mesečno v nakladi 2000 izvodov. d) V ideološko-politični študij bomo vključili vso mladino in preštudirali ves material nredviden po programu CK LMJ. e) Našo dramatske skupino bomo povečali za 10 članov in dali dve pri- reditvi, ženski pevski zbor bomo pove- čali Za 20 članic, folklorno skupino bo- mo povečali na 7 članov, k tovarniški godbi bomo pritegnili 5 mladincev god- benikov. f) Pridobili bomo 120 novih naroč- nikov za list »Mladina«. g) Organizirali bomo 2 izleta k akti- vom na kmečko obdelovanlnih zadru- gah kjer bomo dali kulturne prireditve in zabavo. h) Skupno s sindikalno organizacijo bomo organizirali razstavo, kjer bomo prikazali razvoj, delo in uspehe mla- dinske organizacije v tovarni. 3. Fizkultura. a) V fizkulturo bomo pritegnili 80% organizirane mladine. b) Povečali bomo mladinsko nogo- metno društvo. c) Formirali bomo 2 moštvi za od- bojko in odigrali 10 tekem izven na- ' šega mesta. d) Formirali bomo še en šahovski krožek in odigrali z drugimi mladin- skimi aktivi 4 šahovske turnirje. e) Na spomladanskem krosu bo sode- lovalo 300 mladincev. f) Do sedaj smo v predvojaški vzgoji v centru Celje zasedli drugo mesto, do kongresa pa .bomo podvzeli vse mere, da zasedemo prvo mesto. g) V »Ljudski tehniki« sodeluje sedaj 50 mladincev v treh krožkih, pritegnili pa bomo še 50 mladincev. 4. Da zagarantiramo izvedbo teh ob- vez in napoved tekmovanja, bomo for- mirali iz najboljših mladincev tovarne tekmovalno komisijo, katera bo štiri- najstdnevno pregledala rezulta+e tek- movanja ter iste redno in točno poši- ljale CKLMS-u, kateremu pa predla- gamo, da ustanovi komisijo, katera naj bi vodila evidenco tekmovanja vseh aktivov LMS kovinske stroke, ki sprej- mejo te točke našega tekmovanja. Na \ IV kongresu pa bomo o celotnih rezul- tatih teh obvez poročali. Naj živi predkongresno tekmovanje za IV. kongres LMS, ki bo dokaz naše predanosti Partiji in tov. Titu! Mladina Tovarne emajlirane posode ■• • . Celje Člani in aktivisti O F v Celfu! v ponedeljek, dne 16. januarja 1949 ob 17. uri se vrši v dvorani Ljudske presvete (Narodni dom) plenum OF me- sta Celja s sledečim dnevnim redom: 1. Politično in gospodarsko poročilo. 2. Organizacijsko poročilo. 3. Poročilo o planskem delu OF. 4. Podelitev prehodne zastave in po- hval najboljšim terenskim odborom. 5. Sklepi. Mestni odbor OF Stran 2. »CELJSKI TEDNIK« Leto n. — Stev. 3. Naše zadruge stojijo pred velikimi nalogami gospodarske dejavnosti Izvojevati je treba v vsaki kmetij- ski zadrugi prelom z dosedanjo nje- no pretežno usmerjenostjo dela za odkup in prodajo ter težišče dela prenesti na zadružno proizvodnjo. Partijske organizacije morajo ravno v prehodu od čisto trgovske delavno- sti zadrug v kmetijsko proizvodnjo pokazati svojo sposobnost in iznajd- ljivost pri tem, da najdejo tiste vrste kmetjske proizvodnje in takšen na- čin dela, ki je delovnim kmetom v dani zadrugi najbližji in najspre- jemljivejši. Na tej osnovi je treba potem razvijati najbolj primerne ob- like zadružne povezave z raznimi sektorji delavnosti, z zadružno last- nino strojev ter zadružnimi posestvi kot jedrom.« Ce bi na kratko analizirali dosedanje delo zadružne organizacije na vasi, bi morali ugotoviti, da je bila ta povsem trgovska, ki se je bavila s trgovino in odkupi, nikakor pa ni zajela svojega bistva — razvijanja zadružne miselno- sti, rai?:vijanja zadružne kmetijske pro- izvodnje. Pri vsem tem pa se neneh- no borila proti vsem oportunističnim elementom, posebno proti vaškim ku- lakom, ki so namerno zavirali njen razvoj. Sama OZKZ ni mogla reševati vseh problemov, ki so nastajali na terenu zaradi preobsežnosti okraja, na drugi strani pa je bila nezadovoljiva njena notranja organizacija. V zvezi z novimi nalogami se bo okrajna zadružna organizacija reorga- nizirala in bo izključno organizacijsko- instruktorskega značaja. Edino kot ta- ka bo lahko delala z uspehom, nudila pomoč kmetijskim zadrugam na vasi in se izključno posvetila dvigu naših kme- tijskih zadrug, dvigu kmetijske proiz- vodnje ter nalogam, ki jih je postavil V. kongres KPJ in II. kongres KPS. Organizacijsko instruktorski odsek, odsek za kmetijsko produkcijo in plan- ski odsek kot najvažnejši odseki OZKZ bodo skupno s kmetijskimi zadrugami in Okrajnim ljudskim odborom izvr- šili vse naloge, ki jim jih postavlja II. kongres KPS in V. kongres KPJ na za- družnem socialističnem sektorju. Ob sodelovanju okrajne planske ko- misije in kmetijskih zadrug bo moral planski odsek izdelati osnovne plane zadružnih posestev, plane investicij za zadružna posestva, produkcijski plan za zadružna posestva 1er zajeti vse po- trebe po strojih in orodjih. Pri tem pa bo moral dajati smernice, navodila in. nuditi pomoč ter vršiti kontrolo pri se- stavljanju plana po kmetijskih zadru- gah. Da se bo ta plan izvršil in pra- vilno razvijal, je planskemu odseku OZKZ in KZ potrebna operativna in planska evidenca ter statistika. V po- gledu evidence in statistike so KZ zelo zaostale in bodo morale posvetiti tej panogi dela vso pozornost, da se od- pravijo napake in pomanjkljivosti, ki so se pojavile to leto. Končno morajo naše KZ priti do spoznanja, da brez evidence in statistike ni plana in da brez plana ni socialističnega gospodar- stva. Z dobro evidenco in statistiko bo lahko planski odsek stalno spremljal izvrševanje plana, bo lahko analiziral stanje procesa, izvrševanje in signali- ziral ter podvzemal vse potrebne ukre- pe, da se ovire odstranijo. Pri tem pa bo prenašal v prakso vse elemente po- zitivne delavnosti, ki vplivajo na izvr-' sevanje plana. Kmetijske zadruge, ki so do sedaj se- stavile posamezne plane, so napravile veliko napako, da so jih sestavile brez podpore vseh zadružnikov. Le plani, ki so izdelani na zborih zadružnikov so stvarni plani, razmeram in potrebam delovnih množic primerni. Zato se ne smemo čuditi, če KZ planirajo stvari, ki ne koristijo kmetijski produkciji, še manj pa našemu kmetu in delavcu. — Zato je nujno potrebno, da se na zbo- ru zadružnikov sestavljajo plani in da se planirajo take oblike zad^'užne de- javnosti, ki bodo koristile zadružnikom, našemu delovnemu človeku in petlet- nemu planu. Ena najvažnejših postavk plana v zadružnem sektorju je ustanovitev 28 zadružnih posestev v okraju Celje-oko- lica. Ta zadružna posestva so že usta- novljena in imajo že dodeljeno zem- ljo. Zemlja se jim je dodelila iz va- ških skladov, iz skladov agrarne skup- nosti, iz zaplenjenih površin in pro- stovoljno dane zemlje. Naša trenutno najvažnejša naloga je, da pritegnemo v ta zadružna posestva male in srednje kmete, da stopijo s svojim premože- njem v zadrugo ter na ta način preide- mo iz individualnega gospodarstva k zadružnem skupnem obdelovanju zem- lje. Dejstvo je, da ima kmet svoj ko- šček zemlje, od katerega se mu je tež-" ko ločiti in da še danes stoji pod vpli- vom vaških mogotcev, ki ga V odvračaj o od vstopa v zadružna posestva. Toda mi nobenega ne silimo in so tudi po- vsem neosnovane klevete kulakov, ki plašijo srednjega in malega kmeta, da se bo kmetom zemlja odvzela itd. — Vstop v zadružno posestvo je povsem prostovoljnega značaja in vsak kmet, ki bo vstopil v zadrugo bo videl šele tedaj kakšne koristi bo imel od tega in' kakšne možnosti razvoja ima in kako se bo dvignil njegov življenjski stand-_ ard. Kmet, ki bo združen v zadružnem posestvu bo pridelal mnogo več, z ena- kim delom, kot do sedaj. Za svoj pri- delek bo dobival mnogo več, kot je do-• bival. Na mesto kmeta starega tipa, ki je živel v večnem strahu, da ne zdrk- ne v siromaštvo, stopa novi kmet, ki se mu odpira nova perspektiva, po- vzpeti se na široko cesto gospodarske prosperitete. Odsek za kmetijsko produkcijo bo iz- vedel plan produkcije na zadružnih po- sestvih ob sodelovanju vseh zadružni- kov. Da bo pa plan izvršen, bodo pre-" jele zadruge vso pomoč v semenih, strojih, gnojilih in ostalih sredstvih. Naj omenimo samo, da bo imela zadruž- na posest v Marofu- 180 glav goveje živine. Samo plemenske živine predvi- deva plan v letu 1949 300 glav, poleg nebroj ostale plemenske živine, kakor svinj, ovc itd. Plan predvideva poleg tega gojitev sadjereje, hmeljarstva, če- belarstva itd. vse v zadružnem okviru na zadružnih posestvih. Investicije predvidevajo gradnjo go- spodarskih poslopij na 19 zadružnih posestvih, predvsem hlevov in svinja- kov ter strojnih postaj. Da bo plan kmetijske produkcije uspešno izveden, je velika potreba po raznih obrtnih delavnicah, ki jih bo-, mo ustanovili v letu 1949 160 ter ob-' novili domačo obrt, ki je pri nas po- vsem propadla in bodo ravno zadruge morale biti tiste, ki bodo to lepo pa- nogo dejavnosti zopet dvignile. Zadruž- no obrtništvo je tesno povezano s kme- tijsko produkcijo in dvigom življenjske- ga standarda na vasi, zato je potrebno, da zadruge posvetijo tej panogi vso po- zornost in najdejo vse vire, kje in ka- ko bi se dale obrtne delavnice ustano'- viti. Imamo precej zapuščenih delavnic in dosti strokovnega kad'-a na vasi, ki se mora zajeti in pritegniti v zadrugo. Ustanavljanje raznih čevljarskih, kro- jaških, mizarskih, kovaških, ključav- ničarskih in drugih delavnic ter žag in opeka-^n bo ne samo pomagalo zadrugi, temveč tudi našemu petletnemu planu ter bi na ta način zajeli še vse neiz- koriščene vire, za katere do sedaj še' nismo vedeli in jih zato nismo mogli izkoriščati. Organizacijsko instruktorski odsek bo pri organizaciji obrtnih odsekov moral, pomagali KZ, kakor tudi pri izpolnje-: vanju niihovih nalog, dajati jim bo mo- ral potrebne instrukcije, ter posvetiti vso pozornost organizacijam posamez- ne zadružne dejavnosti, kakor organi- ziranju res prave socialistične in kul- turne trgovine, urediti knjigovodstvo po KZ ter postavitvi kreditnih odsekov pri kmetijskih zadrugah. Kmetijske zad'-uge posvečajo p^e-, malo pozornosti kreditnim odsekom. Tu bo kmet vlagal in dvigal svoje presež- ke, Ki se mu bodo oOiesLOvaa, poiom tega odcekd bo kmet lahko uredu vse svoje Kiedune zadeve itd. in kar je sedaj najvažnejše, zaradi česar morajo bili kied.ini ooseki usianovijeni je, da bodo doDiii preko teh kiedunih odse- kov pu KZ viagaia^ji-kmeije vrnjene vse vloge, ki so biie z njihove strani viožene v kreditne zadruge, hranilnice in posojilnice v siari Jugoslaviji. Da bo zadiužni sektor izpo.nil vse te naloge, so mu potrebni dobri kadri. Zaio bodo priiedui več strokovnih te- čajev, posebno za kadre v kmetijski pro- dukciji, kakor za poijede.ce, živinorej- ce, sadjarje itd., ter poseben tečaj za knjigovodje, evidentičarje in statisti- čar je. Zadruge se morajo temeljito pripra- viti na izvedbo teh nalog. Zato morajo bližnji zbori zadružnikov te naioge vze- ti resno in jih tudi izvesti. Izvolili se bodo novi upravni odbori, pri katerih izbiri morajo bili zadružniki zelo paz- ljivi, da bodo izbrali res dobre, bor- beno in zavedne ljudi, ki bodo v stanju izvesti jim postavljene naloge. Tisti zadružni odbori in uslužbenci ter za- družniki, ki te borbe za socializem na vasi ne morejo in nočejo razumeti, go- tovo v bodoče ne bodo imeli uspeha pri delu in jih bodo množice slej ali prej vrgle iz svoje srede ter na njihovo me- sto postavile nove naprednejše borbene ljudi. Udarniki na kmetijskem posesivu v denljurju v soboto 8. t. m. so imeli v kmetij- ski šoli v Šentjurju lepo proslavo. Pro- glasili so prve kmetijske udarnike. Ta proglasitev je še bolj značilna, ker sta naziv udarnika sprejela najstarejša to- variša in nič mlajša tovarišicav Vsi tri- je so s svojim zalaganjem, trudom in dolgoletnim praktičnim delom presegli povprečno predvideno normo za 40%. S svojim delom so dajali vzgled osta- lim, ki so za svoje delo prejeli denarne nagrade. Proglasitvi so prisostvovali zastopniki Ministrstva za kmetijstvo, zastopniki okraja in KLO Št. Jurij. Prepričani smo, da bodo zgledom teh starejših sledili tudi ostali, da bodo z zboljšanjem dela dokazali, da naše kme- tijstvo lahko da več, lahko da tisto, kar od nas zahteva petletni plan. ' Najbol|ši slovenski iesač \e postal tudi udarnih Delovni kolektiv gozdne uprave Šo- štanj je upravičeno lahko ponosen na svojega delovnega tovariša Petkovnik Karla, ki je postal na tekmi v Ljublja- ni dne 19. septembra 1948 prvi sloven- ski tesač. S tem se je tov. Petkovnik uvrstil med socialistične tekmovalce ter doka- zal, da je pripravljen delati z vsemi svojimi silami in z vso svojo sposob- nostjo za izgradnjo socializma v naši državi. To pa ni dokazal samo s tem, da je postal prvi slovenski tesač, am- pak se je zavezal že v začetku leta, da bo postal udarnik. Tov. Petkovnik je častno izpolnjeval svojo obljubo v gozdu Konina pri Šo- štanju, kjer je stalno prekoračeval nor- mo za 28% in tudi več ter tako dose- gel svoj cilj dne 30. 12. 1948., ko je bil proglašen za udarnika, na proslavi iz- polnitve le'nega plana celjskega gozd- nega gosopadrstva Plenum Osvobodilne fronte zahteva najstožjo kazen za protiljudske duhovnike, ki so jih pred kratkim zaprli Takrat, ko je naš narod trpel ni te- kla kri samo iz ran, ki jih je zadajal tujec, bolj so bolele rane, ki jih je za-* hrbtno zadajal domači izdajalec. Sodnijski procesi in razprave so polni dokazov, da je bila voditeljica vseh zločinov in izdajstev protiljudska du- hovščina, izkoriščajoč versko prepri- čanje naših ljudi. Odkrito oboroženo sodelovanje ene- ga dela klera z okupatorjem, sodelova- nje njihovega voditelja škofa Rozmana s krvolokom Rosenerjem pač dovolj od- krito kaže, da so tem ljudem osebni in razredni interesi bili najvažnejši, da je brezpogojno pokoravanje teh ljudi po- litiki Vatikana za naše delovne ljudi so- vražno in skrajno škodljivo. Ko danes delovno ljudstvo z napori, toda enotno in zavestno gradi sociali- zem, srečujemo med našimi nasprot- niki tudi včerajšnje sovražnike. Nada- ljevanje njihove izdajalske vloge kaže. da nočejo stopiti iz poti, po kateri so enkrat že stopali skupaj z okupatorjem. Sodelovanje z domačimi izdajalci, špe- Jvulanti, podpiranje vsega, kar je proti- Ijudsko, opora mednarodnega kapitala in ameriškega imperializma, katerih eksponent je tudi Vatikan, vse to je danes njihov program. Nihče od teh ni obsodil zločinca Rož- mrjia, nihče belogardističnih krvolo- kov in njihovih zločinov; z molkom to- rej odobravajo njihovo izdajalsko in protiljudsko početje. Iz vseh teh dejstev zahteva plenum, da naše ljudsko sodišče najstrožje ob- sodi vse tri duhovnike, ki so v rokah naše ljudske pravice, za njihovo izda- jalsko sodelovanje s protidržavnimi elementi. Za ljudi, ki so na liniji naših največ- jih sovražnikov, mora biti plačilo, le najstrožja kazen. Delegati plenuma . Pred občnimi zbori sindikalnih kulturno-umetniških društev Obogatene z velikimi izkušnjami dru- gega leta Titove petletke stopajo sin- dikalne organizacije z novim elanom v leto 1949. Kulturno-prosvetna dejav- nost je dobila širokega razmaha že ob samem dejstvu, da se naš .delovni člo- | vek vedno bolj zaveda, kakšne pred- | nosti mu nudi izgradnja socialistične j domovine in da z našo kapitalno gra- ! ditvijo rastejo materialne osnove za dvig življenjskega standarda delovnih ljudi, j Svoj prispevek v pogledu dviganja patriotske zavesti in pravega optimiz- I ma so v minulem letu dala na kultur- 1 no-umetniškem področju brez dvoma j sindikalna kulturno-umetniška društva, j kar je zlasti potrdila III. revija v Ma- riboru, na kateri so sodelovala naša tri društva s štirimi svojimi skupinami. Da bi mogla sindikalna kulturno- umetniška društva tudi v letu 1949 za- dostiti svoji odgovorni nalogi, nam bo v pripravah za občne zbore — ki se bo- j do vršili nekako vzporedno z občnimi zbori sindikalnih organizacij — osnov- na misel, da ustvarimo trdne temelje j za izpolnjevanje nalog, ki se postavlja- j jo pred delavski razred v tretjem letu I petletke. Kot vodilo nam bodo pripra- ve na II. kongres Zveze sindikatov Slo- \ venije, v katerih bo dolžnost SKUD-ov, da prirejajo z dobrim programom Go- stovanja v večjih delovnih kolektivih, pa tudi v kolektivih naših poljedelskih delavcev, pri katerih je prav sedaj naj- primernejši čas za gostovanja. Posre- dovanje izkušenj dela celotnemu član- stvu, zlasti pa pospeševanje rasti in utrjevanje društev, to je namen občnih zborov SKUD-ov, pri čemer je seveda potrebna dobra politična in organiza- cijska priprava. Dosedanji razvoj naših društev je pokazal, da smo izšli iz sta- re ozkosti pri vključevanju širokih de- lovnih množic V kulturno-umetniško delo, kot je to pri SKUD France Preše- ren, kjer delujejo 4 sekcije z okoli 120 člani in prevladujejo v njih delavci, je pa v društvu včlanjenih tudi okoli 500 'podpornih članov. Na isto pot mobili- zacije čim večjega števila članov bosta morala stopiti tudi SKUD Ivan Cankar in SKUD Ivo Ključar, ki sicer dose- gata izvestne uspehe, manjka pa jima organizacijske trdnosti, ki mora imeti svoje korenine v agilni in vodstva spo- sobni upravi. Izbiri dobrega vodstva društva, ko nam je jasno, da morajo na odgovorna mesta priti najboljši ljudje, predani stvari socializma in ki jim bo vzgoja članstva in nadaljnji razvoj društva resna skrb in naloga, bomo mo- rali posvetiti vso pozornost. Zaradi te- ga bomo že sedaj vsak v svoji skupini diskutirali o novi upravi svojega dru- štva, v katero naj pride čim več mladih ljudi, posvetovali pa se bomo o tem tudi z vsemi forumi svojega delovnega področja. Da bomo občne zbore, ki naj bodo manifestacije napredne miselnosti v urnetnosti, dobro izvedli, je potrebno poleg čisto tehničnih priprav tudi raz- pravljanje o društvenem pravilniku, poglabljanje v ideološko problematiko kulturno-umetniškega dela, razprava o strokovni oceni III. revije v Mariboru, pa tudi o programih prireditev v le- tu 1949. Stvar uprave društva pa je poleg tega tudi, da si dobro ogleda pra- vila o občnih zborih sindikalnih po- družnic, ker le tako bodo lahko dobro izvedli občni zbor svojega društva. Poročila naj bodo skrbno pripravlje- na, prav tako načrt bodočega dela. Na občnih zborih pa bomo razpravljali tu- di o upravnih vprašanjih društva, kot so prostori, finančna sredstva itd. V obdobju, priprav za občne zbore bomo razvili socialistično tekmovanje med sekcijami, ki naj poteka do kon- gresa, formirali bomo nove sekcije, kjer so za to podani objektivni pogoji, zlasti pa ustanavljali večje samostojne mladinske skupine, pomnožili bomo število aktivnih in podpornih članov, organizirali kvalitetne prireditve in go- stovanja ter tako dokazali, da se de- lavski razred tudi na kulturno-umetni- škera polju zaveda vloge oblikovalca nove družbene stvarnosti. Delo AFŽ organizacije v Družmirju lepo napreduje Ko vstopamo v tretje leto naše pet-" ietke in pregledujemo naše vsestran- ske uspehe, ugotavljamo, da so tudi žene mnogo doprinesle k izvedbi planov in dosegle na vseh poljih lepe uspehe. Tudi žene iz male vasi Družmirje niso zaostajale in so bile v okviru organiza- cije AFZ aktivne vse leto. Na novo se je razgibala organizacija ob volitvah v novo odbore AF2. Izvolile so 14 odbor- nic, ki so soglasno izvolile za svojo predsednico agilno in požrtvovalno tov. Trpinovo. Da žene prav razumejo, da bo le tr- den mir omogočil izvesti petletni plan? so že ob volitvah pristopile k podpisani akciji za podkrepitev predloga tov. Vi- šinskega na zasedanju OZN za prepo- ved atomske energije v vojne namene. Nove odbomice pravilno razumejo naloge v zvezi s planom, zato na svo- jih sejah razpravljajo in rešujejo vse važnejše probleme in jih prenašajo med pOstale žene. Sodelujejo pri reševanju gospodarskih nalog in vodijo evidenco v vsem, skrbe za dvig produkcije v kmetijstvu, sodelujejo pri planu setve, pri odkrivanju napak. Posvetile so tudi mnogo pažnje zaščiti matere in otroka. Nudijo pomoč porodnicam. Otroška ob- iskovalka tov. Trpin Berta se zaveda, da ji je poverjena važna naloga o skrbi za otroke. V predkongresnem tekmova- nju so žene častno izvršile svoje obvez- nosti. Napravile so okrog 300 prosto- voljnih ur pri zadružnem domu v Druž- mirju in pri raznih drugih delih. Zbra- le so 20 naročnic »Kmečke žene«. Nad- vse agilne pa so se pokazale tudi v pri- pravah za Novoletno jelko. Izvedle so nabiralno akcijo za obdaritev otrok, ki je dobro uspela in bi lahko uspela še boljše, če bi ne bilo med Družmirčani nekaj takih, ki mislijo samo nase, pri katerih niso tovarišice le samo zaman trkale na njihova srca, ampak so mo- rale požreti marsikatero pikro. Poleg nabiralne akcije so žene organizirale tudi aktiv za šivanje igrač. Napravile so preko 100 punčk, zajčkov, žogic itd., katero so podarile Domu igre in dela za Novoletno jelko. Ker se žene zavedajo, da vsak uspeh zavisi od povezanosti in od skupnega dela, ogorčeno grajajo vsako malomar- no obveščanje s strani predsednika KLO. da se n. pr. AFZ odbor ne obve- šča za seje in sestanke odborov ma- sovnih organizacij. Le v skupnem reše- vaniu važnih problemov bo zaželjen uspeh. Nekaleri člani OF so že prevzeli obveznosti za prostovoljno delo v 1.1949 v sindikalni podružnici št. 7 MLO Inštalacije so se na pobudo tov. Planko Otona, referenta za kulturo in presveto, tovariši Planko Oton, Gabršek Kari, Petrovič Stane, Oblak Vinko, Uplaz-- nik Ivan, C^emožnik Pe'er, Strnad Mi- lan, Rozman Tone, Sorčan Jože, Ra- tajc Lojze, Kotnik Franc. Sitar Ivan in Kolar Franc obvezali, da si hočejo v letu 1949. priboriti zlate značke z rde- čo zvezdo, to je napraviti najmanj 300 ur prostovoljnega dela za obnovo mesta Celja. Napovedali so tudi tekmovanje ostalim tovarišem v tem podjetju, ka-. ko" v ostalih prd.'e^jih kovinske indu- strije v Celju. Domenili so se, da bodo pričeli delo kar takoj. Že smo jih vi- deli pri obnovi gledališča, kjer odstra-' njujejo ruševine in kopljejo jarke ter ga obnavljajo. Delali bodo po možnosti vsak dan po službi, da bi čim preje, izpolnili svojo obvezo. Prav tako so se obvezali za leto 1949. za 300 ur usluž- benci podjetij MLO: Kristali j a. Slikar- stvo, Pečarstvo in Kamnoseštvo. C'ani sindikalne podružnice MLO In- štalacije so nam lahko za vzgled, ka- ko Je treba pristopiti k izgradnji so- cializma v naši državi. Cim več pro- stovoljnih delovnih ur bomo opravili in čim bolj se bomo kolektivno udeleže- vali prostovoljnega dela, tem hitreje bomo dosegli svoj cilj, izgradnjo socia- lizma. NASVETI BORCEM ZA VEČJE PRIDELKE | Najvažnejše sadno pleme za Slove- nijo jo brez dvoma jablana. Tudi v na- šem okraju bomo posvečali temu sad- nemu plemenu največ pažnje. Od osta- lih sadnih plemen pa bo brez dvoma breskev tista, ki se bo zelo forsirala. Republiški plan predvideva sorazmer- no med vsemi sadnimi plemeni največ- je razširjenje ravno breskovih nasadov. In to ne brez vzroka! Oglejmo si vzroke, ki nam nareku- jejo razširiti to sadno pleme: 1. V stari Jugoslaviji smo kot sadjar- ska država pri takratni mali porabi sadja — breskve uvažali. S priključi- tvijo Primorske bi pri nepovečani po- rabi sadja danes to ne bil slučaj, ven- dar moramo računati na mnogo večji konzum, ki bi ga naša sedanja produk- cija zdaleč ne krila. Razen tega obstoja možnost izvoza breskev v Švico, Češko- slovaško, PoljsRo, Nemčijo, Avstrijo itd. 2. Razpolagamo z najprimernejšimi legami za gojitev breskev. Z ozirom na dejstvo, da bomo v doglednem času od- stranili samorodnice, ki zavzemajo v našem okraju cca 500 ha, bo najmanj petina te površine, ki za gojitev žlaht- ne trte ne bo primerna, na razpolago za breskvine nasade. 3. Breskev donaša pri skrbni negi najvišje hektarske donose od vseh sad- nih plemen. 4. Breskev zarodi zelo zgodaj, že v tretjem ali četrtem letu po saditvi in rodi potem redno do izčrpanosti (ki na- stopi v 10 do 25 letih, pač negi primer- no). 5. Breskev je zelo zaželjen sad v po- letnih mesecih (zori od konca junija do konca septembra) v naših letoviščih, bo''nicah in industrijskih centrih. Breskev uspeva v vinorodnem pod- nebju, v zavetnih, sončnih, brežinastih legah. Po''eg primernega podnebja za- hteva breskev tudi njej ustrezajoče zemljo to je rahlo, toplo, rOdovi+no in dovolj vlažno, boga+o na apnu. Dobro se ponaša tudi v peščenih zemljah, kjer je možnost namakanja. Težka zemlja za breskev ni primerna, les jeseni predol- go raste — ne dozori in v zimi pozebe. Ko*; podlago za breskev uporabljamo skoraj izključno breskev semenjak, ki ga vzgojimo iz koščic poznih sort (sep- tembrskih). Pripominjamo, da je le ma-' lo sort breskev, ka+erih lastnosti bi se obdržale brez cepljenja. Žlahtne sorte breskev vzgajamo torej izključno s ce- pljenjem. Najprimernejše drevesne oblike' za breskev ie grnaič z deblom 50—§0 cta. kajti le tej obliki lahko nudimo vse, kar breskev zahteva (škropljenje, ob- re-^ovanje, redčenje krone in plodov itd) Breskev vzgajamo v kotlasti ob- liki zaradi lažjega dostopa sonca. Breskev sadimo spomladi. Ker odga- nja zelo zgodaj, je zadnji čas za saje- nje sredi marca. Jesensko sajenje, ki se na primer pri jablani zelo priporoča, se ni obneslo — jeseni posajene bre- skve rade pozebejo. Pri sajenju kore- nino le ma'o prikrajšamo, krono pa ze- lo v živo. Sadimo le enole-ne cepljence, ker se mnogo lepše primejo in tudi v poznejših leMh lepše uspevajo. Za na- pravo večjih nasadov se priporoča na- slednji postopek: Na mesto, kjer naj bi stalo bodoče drevo, se posadi par koščic bresek (3 do 4, zaradi sigurnosti kalitve!) in to najkasneje konec septembra, ker po- zneje sajene ne kalijo sigurno. Koščice rano spomladi vskalijo. do avgusta se cazvijejo divjaki najmanj do debelosti svinčnika in ti so najprimernejši za cepljenje (okulacijo). Do prihodnjega le*a ne bi smeli od'ašati s cepljenjem, ker bi bili divjaki že premočni in ne- primerni za okulacijo. V nekaj letih se razvije iz vstavljenega očesa obširno d"evo, ki nam od tretjega leta dalje do- naša že obilen pridelek. G'ede obdelovanja bresek pripomi- njam, da uspeva to sadno pleme le v tisti zemlji, ki je sta'no obdelana. Pred sajenjem ie treba zemljišče prerigo^ati, v poznejših letih pa stalno okopjavati in vsako jesen globoko prekopati, ozi- roma preorati. Kot je že omenjeno, za- hteva breskev precej vlage in je poseb- no v peščenih zemljah neobhodno po- trebno namakanje. V državah, kjer je gojenje bresek na višku (v Italiji, kjer znaša povpre- čen pridelek na odraščeno drevo 100 kg) imajo urejene namakalne naprave in nasadom lahko vsak čas dovajajo vodo. Za dosego zadovoljivega uspeha v gojenju breselć je neobhodno potrebno izdatno gnojenje. To sadno pleme za- hteva mnogo dušika in kalija, nekoliko manj fosfo^-ne kisline, pač pa mnogo apna. Breskev ne prenaša gnojenja z apnenim dušikom ali gnojnico. S takim gnojenjem bi povzročali smolikavost, pri večjem dodatku teh gnojil pa tudi takojšnje shiranje nasada. Najnevarnejša bolezen breskovega drevja je kodravost. Preprečimo jo za- nesljivo z zimskim škropljenjem s 15 do 20odstotno žvepleno apneno broz- go ali s 3 odsto'no brozgo (modra gali- ca in apno). Ce izvršimo dvakratno škropljenje s tema dvema sT-edstv!ma pravočasno (v mesecu februarju) ne bo- mo imeli s kodravostjo opravka. Ce smo ugodni čas zimskega škropljenja zamudili, bi smeli v dobi vegetacije škropiti z lodstotnim Solbarom (speci- alno prip'-avljen žvepleni preparat), ker je za ostala škropiva breskev zelo ob- čutljiva. ... - ■ , Leto II. — Stev. 3. »CELJSKI TEDNIK«' Stran 3. Razprava proti organizatorjem ilegalnih prehodov preko državne meje Pred senatom okrožnega sodišča v Celju se je 7. januarja pričela kazen- ska razprava proti devetim obtožencem, ki so na pobudo tuje obveščevalne služ- be pričeli z organiziranjem ilegalnih kanalov za pobeg preko meje ustavni ureditvi FLRJ sovražnih elementov in s tem zagrešili težka kazniva dejanja zoper ljudstvo in državo. Za razpravo je bilo v Celju in oko- lici veliko zanimanje, saj so sedeli na zatožni klopi posamezniki, ki so pri- padali vrhovom celjske predaprilske meščanske družbe: Grein Franjo, stav- benik, Ravnikar Božidar, trgovec in po- sestnik. Rode Adolf, lastnik tiskarne, Tončič Ivan, lastnik lekarne in solast- nik posestva ter Grein Marija in Rode Aga, gospodinji in solastnici nepremič- nin. Obtoženemu Greinu, Ravnikarju in Rodetu so ukrepi ljudske oblasti, zlasti zakon o nacionalizaciji, preprečili na- daljnje izkoriščevalsko delo, pa tudi pri obt. Tončiču, ki sicer ni imel nacio- naliziranega podjetja, je bila predvsem ekonomska baza tista, ki ga je poveza- la s soobtoženci in ga privedla na pot kazenske odgovornosti. Poleg navedenih obtožencev se zago- varjata Kralj Štefan, posestnik 36 ha zemlje iz Holmca, okraj Dravograd, njegov brat Kari Kralj, strojni tehniki iz Guštanja in Očko Viktorija, gospo- dinja iz Debra pri Laškem, ki so ne- posredno sodelovali pri prehodu pobeg- lih elementov preko državne meje. Prvoobtoženemu Grein Franju očita obtožnica, da je po predhodnem do- govoru z Lazarevič Todorom, bivšim celjskim industrijalcem, agentom tuje obveščevalne službe in Ravnikar Boži- darjem organiziral spomladi 1947 s po- močjo obljube nagrad Kralj Karlu in Kralj Štefanu ilegalni prehod preko dr- žavne meje v bližini Mežice, po kate- rem so nato pobegnili v Avstrijo La- zarevič Todor z ženo Pavlo in dr. Mi- lankovič Vasilij, uslužbenec Ministr- stva za notranje zadeve bivše Jugosla- vije z ženo, dr. Jovanovič Relja, šef kabineta Min. za notranje zadeve biv- še Jugoslavije in tajnik dr. Korošca z ženo in poiskusil pobegniti Nearlovič Veno, trgovec iz Zagreba z ženo. Vse te osebe je pripeljal s svojim avtom iz Celja do Kralja Štefana v Holmcu pri Guš+anju, po predhodni obvestitvi Kra- lja Karla in Štefana v svrho nadaljne sprovedbe preko meje. Poleg tega je po Ravnikarju Božidarju vedel, da se pri- pravlja za pobeg v Avstrijo Mitić N., sin bivšega veleindustrialca iz Beogra- da. Ob nacionalizaciji svojega gradbene- ga podjetja je obt. Grein prikril na raz- nih mestih v Celju in Slovenjgradcu velike količine gradbenega materiala, strojev in drugih predmetov in denar- ja, vse v skupnem znesku najmanj 1 milijon dinarjev. Drugi obtoženec Ravnikar Božidar je v svojih kaznivih dejanjih pokazal pra- vo naravo trgovca iz bivše Jugoslavije, vršil je posredniške posle, povezoval zločince z drugimi zločinci, pridobival in iskal ljudi, s pomočjo katerih bi lah- ko osebe, sovražne FLRJ prišle v ino- zemstvo in tam rovarile proti obstoječi državni ureditvi. Tako je posredoval pri Grein Franju zaradi ilegalnega pobega preko držav- ne meje za Lazarevič Todorja z ženo in dr. Milankovič Vasilija z ženo. Posre- doval je tudi za pobeg Mitič N. iz Beo- grada, kar pa mu je Grein odklonil. Nanj so se obračali vsi, ki so pozneje pobegnili preko meje, *kot na zaneslji- vega človeka, sposobnega za organizi- ranje ilegalnih kanalov. Njegovo so- vražno razpoloženje do obstoječe držav- ne ureditve jasno prikazuje tudi dej- stvo, da je vedel, da je Gorenjak Mi- lan, vajenec v njegovi trgovini, član križarske organizacije in tega ni prija- vil oblastem. Njegov značaj karakteri- zira tudi dejstvo, da je kljub prepovedi po osvoboditvi kupoval zlatnike in jih skril »za slabe čase« na ta način, da jih je zakopal na svojem vrtu. Kralj Karel in Kralj Štefan sta na pobudo Grein Franja organizirala ne- posredno ilegalni prehod preko držav- ne meje, potom katerega so potem po- begnili: Lazarevič z ženo, dr. Milanko- vič z ženo in dr. Jovanovič z ženo. Za uslugo sta od vsakih zakoncev dobila vsak po 10.000 din nagrade. Nadalje sta proti obljubljeni nagradi 100.000 din organizirala vse potrebno za ilegalni prehod zakoncev Nearlovič, kar se pa ni posrečilo zaradi budnosti varnostnih organov. Dejstvo, da je Kralj Štefan kulak s 36 ha zemlje, njegov brat Ka- rel Pa strokovnjak s primernimi meseč- nimi dohodki, dokazuje, da koristoljub- je ni bilo glavni motiv njunega proti- Ijudskega delovanja. Rode Adolf in njegova žena sta skri- vala od osvoboditve do oktobra na svo- jem domu svojega zeta Podgorška Fer- dinanda, čeprav sta točno vedela, da je Podgoršek vojni zločinec in član Kul- turbunda. Z vednostjo svoje žene je Rode Adolf nato organiziral preko družine Kreu- zinger v Mariboru ilegalni prehod Pod- gorška v Avstrijo, ter nato vzdrževal ilegalne zveze s pobeglim preko že ob- sojenega kurirja Vičujnik Vilija. Da tega ni storil samo z ozirom na svoje- ga sorodnika potrjuje dejstvo, da je imel obt. Rode posredniško vlogo v za- devi pobeglega Počekoviča Jovota in pri zamišljenem pobegu dr. Milankovi- ča. Obt. Tončič Ivo je imel posredniško vlogo pri pobegu Počekoviča in pri za- mišljenem pobegu dr. Milankoviča. V svoji lekarni je dalje časa hranil več- jo vsolo denarja in zlatnikov, last po- beglega Počekoviča. Še pred tem je v letu 1945 povezal Lazareviča Todorja z Rašič Milanom z namenom, da ta or- ganizira ilegalni pobeg Lazareviča pre- ko meje. Njegova dejanja pa ne osvet- ljuje samo povezava z vsemi protiljud- skimi elementi, temveč tudi dejstvo, da je kontrolna inventura v njegovi lekar- ni in pri raznih privatnikih odkrila zdravi'a in drug lekarniški material v vsoti 655.954 din, kar je poskril in od- tegnil množični potrošnji. Obt. Grein Marija je sodelovala pri pobegu Lazarevičevih s tem, da se je z njimi peljala iz Celja do Holmcca, ko je bila pred tem po svojem možu ob- veščena o pobegu Lazarevičevih ter ve- dela tudi za način pobega dr. Milanko- viča z ženo. Obenem je vedela, da je njen mož, obt. G^ein Franjo, prikril večjo količine gradbenega materiala in stroje. Po uvedbi preiskovalnega zapo- ra zoper Grein Franja je samoiniciativ- no prikrila pri Pančič Ludviku razno zla+nino in 200.0€0 din gotovine. Zadnja obtoženka Očko Viktorija je na pobudo Rode Adolfa peljala do me- je pri Svečini Počekoviča Jovota in da- la lekarnarju Tončiču Ivu v hrambo večjo količino denarja in zlatnine po- beglega. Po navedbi kaznivih dejanj je javni tožilec za okrožje Celje poudaril, da so obtoženci osebe, katerim družbeno- ' ekonomska struktura in ustavna ure- ditev FLRJ ni šla v račun, ker so vi- deli, da se ne bodo mogli več okoriščati z delom tujih rok. Iz svojega sovraž- nega razpoloženja so se ponižali do izdajalskih poslov organiziranja kana- lov preko državne meje, po katerih so pobegnile osebe, ki so bodisi agenti tu- je obveščevalne službe, kot n. pr. La- zarevič Todor. ali pa korumpirani urad- niki bivše Jugoslavije, ki so bili nekoč na visokih položajih. ! Pri tem kanalu je imel glavno vlo- go Grein Franjo, ki je prostovoljno prevzel nase nalogo ostvarjanja pobe- gov. Tudi prikrivanje velike količine kritičnega gradbenega materiala jasno karakterizira odnos Grelna do ljud- sko oblasti. Kajti kot stavbeniku mu je bilo popolnoma jasno, kakšno produk- tivno moč jemlje s tem skupnosti. S tem v skladu so tudi njegove izjave na- pram Kralju Štefanu o skorajšnji spremembi ustavnega reda v FLRJ. Vsa dejanja obtožencev so težka in družbeno skrajho nevarna, storjena za- vestno iz sovraštva do sedanje uredi- tve FLRJ. V razpravi, ki se je zavlekla pozno v večer so vsi obtoženci deloma pod težo dokazov, deloma pa tudi skesano priznali svoja kazniva dejanja, katere navaja obtožnica. Obtoženi Grein, Rav-. nikar, Tončič in Rode so v zagovorih skušali doka^ti, da jih je do kaznivih dejanj privedlo sorodstvo s pobeglimi, na kar se je predvsem skliceval Rav- nikar, drugi pa so se izgovarjali na prijateljstvo, sočutje in podobno. Obt. Grein se je zlasti izgovarjal, da je de- janja izvršil na pritisk Ravnikarja, če- prav je nadaljevanje razprave jasno pokazalo, da je prostovoljno pristal na vsa kazniva dejanja. Značilno za nje- gov zagovor je često menjanje trditev in zapadanje v protislovja, s čemer je močno diskreditiral verodostojnost svo- jih izjav. Edini obt. Rode Adolf je pred sodi- ščem odkrito priznal motive, ki so vso družbo povezali med seboj v protidr- žavno udejstvovanje, ko je dejal, da njemu, kakor Tončiču in ostalim niso bili po godu ukrepi ljudske oblasti; zlasti zakon o nacionalizaciji, ki jim je onemogočil delati tako, kot so delali dolga leta. Jasno pa je, da nacionaliza- cija ni vplivala na druga zagrešena de- janja, katera so obtoženci izvrševali ali pripravljali že v letu 1945 in 1946, na pobudo agenta tuje obveščevalne služ- be, industrijalca Lazareviča. Brata Kralj Štefan in Karel sta edi- na napravila videz zapeljanih ljudi, ki sla podlegla koristoljubju in vršila pre- peljavanje oseb predvsem zaradi de- narnih nagrad. Vendar dober material- ni položaj obeh zopet dokazuje svoje. Razprava je neizpodbitno dokazala, da je z izjemo obt. Očko Viktorije, ego- istični moment bil, tisti, ki je povezal obtožence na bazi skupnega sovraštva do ustavne ureditve FLRJ in jih prive- del tako daleč, da so postali poslušno orodje v rokah agenta tuje špijonske organizacije in s tem zagrešili najtežja družbeno nevarna dejanja. Dne 8. t. m. je sodišče po zaključnih govorih javnega tožilca in obrambe iz- reklo naslednjo obsodbo: Grein Franc, 20 let odvzema prosto- sti s prisilnim delom, izgubo državljan- skih pravic za 5 let in,zaplembo celot- ne imovine. Ravnikar Božidar, 15 let odvzema prostosti s prisilnim delom, 5 let izgu- be državljanskih pravic in zaplembo celotne imovine. Kralj Štefan, 5 let odvezma prostosti, 5 let izgube državljanskih pravic in za- plembo celotnega, premoženja. Kralj Karel, 7 let odvzema prostosti s prisilnim delom, 3 leta izgube držav- ljanskih pravic. Tončič Ivo, 9 let odvzema prostosti s prisilnim delom, 3 leta izgube držav- ljanskih pravic in zaplembo premože- nja. Rode Adolf, 9 let odvzema prostosti s prisilnim delom, 3 leta izgube držav- ljanskih pravic in zaplembo celotnega premoženja. Rode Aga, 3 leta odvzema prostosti s prisilnim delom, 3 leta izgube držav- ljanskih pravic. Grein Marija, 3 leta odvzema prosto- sti s prisilnim delom, 2 leti izgube dr- žavljanskih pravic in zaplembo celot- ne imovine. Očko Viktorija, 1 leto prisilnega de- la, in 1 leto izgube državljanskih pra- vic. Skupščina Ljudske tehnike v sredo, 12. t. m., se je vršila v Celju redna letna skupščina okrajnega od- bora Ljudske tehnike, na kateri so čla- ni odbora in osnovnih organizacij LT dali obračun svojega dela v preteklem letu in sprejeli plan za 1949. leto. Predsednik okrajnega odbora LT tov. Zgomba je uvodoma podal splošno po- ročilo o značaju organizacije LT in nje- ni vlogi pri odpravljanju tehnične za- ostalosti v našem gospodarstvu. Tajnik organizacije LT tov. Peperko pa je v organizacijskem poročilu naka- zal uspehe in pomanjkljivosti dela klu- bov in društev LT v celjskem pod- ročju. V preteklem letu je organizacija LT v Celju napravila velik razvoj. Število članstva je pomnožila za 200% in v celoti izpolnila ter presegla svoje plan- sko obveznosti. — Avtomoto društvo »Slavko Šlander« je svoj letni plan pre- seglo za 100%. Tu so vso pozornost po- svečali vzgoji kadrov, kar je v veliki meri osiguralo uspeh. Člani so v ore- teklem letu položili 243 izpitov pred strokovno komisijo. Za vzgojo najmlaj- ših pa je bilo usposobljenili 10 pionir- skih inštruktorjev. Društvo ima kom- pletno avto-šolo in dve delavnici za praktičen i>ouk. Da so člani avtomoto društva pravilno gledali na populariza- cijo LT priča 44 masovnih sestankov in 14 akcij na vasi, kjer so med kmeč- ko mladino budili zanimanje za teh- nično izobrazbo. Danes so na vasi po- stavljene 3 grupe in 2 krožka LT. Naj- boljša grupa je na Gomilskem, v kateri je vključeno 50% kmečkih sinov. Med klubi v tovarnah prednjači klub LT Tovarne tehtnic, ki je prav tako izpolnil vse planske obve/no^'i pred rokom. Strojni krožek poseča 50% vse- ga delavstva. Na sestankih se seznania- jo s principi tehtnic, z gradnjo in pro- učujejo možnosti znižanja proizvodnih stroškov. V kratkem bodo ustanovili še poseben novatorski krožek, na katerem bodo lahko preizkušali svoje zamisli. Uspehe kluba je pripisovati predvsem dobri povezavi kluba LT s sindikatom in upravo podjetja. Okrajni odbor je pred kratkim pri- čel z ustanavljanjem stanic mladih teh-, ničarjev, katerih namen je, vzgajati pio- inirje in mladince v ljubezni do tehni- ke. Stanice mladih tehničarjev na II. gimnaziji so že mimo začetnih težav. Preko 200 dijakov izpopolnjuje svoje znanje, pridobljeno pri šolskem pouku, na kemijskem, zemljepisnem, radio- amaterskem, modelarskem in foto- krožku. Niso pa dosegli zaželjenih uspehov v večjih celjskih tovarnah, kjer imajo za razvoj ljudske%tehnike vse pogoje, zlasti v pogledu strokovnega kadra. To velja predvsem za Tovarno emajlirane posode. Cinkarno in železarno Štore. Tg klube čaka v letošnjem letu mnogo dela, da bodo nadoknadili zamujeno. V diskusiji po obeh referatih je za- stopnik GO ES tov. Prodan poudaril nujnost pomoči organizacijam LT s strani sindikalnih podružnic, ki bodo na ta način prispevale k dviganju pre- potrebnega strokovnega kadra v pro- izvodnji ter pozval navzoče, da izko- ristijo svoje znanje za dvig produktiv- nosti strojev in tako prispevajo k dvi- ganju življenjske ravni naših narodov. Zastopnik JA kapetan Miloš Marko je izrekel priznanje okrajnemu odboru LT, ki je mnogo prispeval za širjenje LT med delovnim ljudstvom in dijaško mladino. Poudaril je potrebo za nadalj- nja vključevanje mladine v vrste LT, ki bo dala mladim članom potrebno predziobrazbo za pravilno razporeditev v vrstah JA. Delegat Tovarne emajlirane posode je poročal o delu petih krožkov, od ka- terih fotokrožek samostojno uporablja svoje znanje, strojni krožek pa izde- luje osnutek za proizvodnjo diesel-mo- torjev za jadralna letala, s čemer bo prispeval k razvoju letalskega društva. Plan za leto 1948. so izpolnili kljub ne- zadostni pomoči s strani sindikalne po- družnice. Po končani diskusiji je delegat re- publiškega odbora LT tov. Nedoh Janez iznesel naslednje zaključke: »Organizacija LT v Celju je v času od svoje ustanovne skupščine napravila veliko razvojno pot. Njen porast je pri- pisati predvsem njeni povezanosti z napori delovnih ljudi v borbi za socia- lizem — v nasprotju z njeno odtrgano- stjo od ljudstva v okviru »Tehnike in športa«. Pred vsemi organizacijami se po- javlja pereče vprašanje nabave mate- riala, v pogledu katerega smo še v pre- cejšnji meri odvisni od inozemstva. Za- to bo dolžnost vseh članov LT, da sle- herno sredstvo, s katerim razpolagajo, čim bolj smotrno izkoristijo. Štednja materiala naj bi bila vsem lastna. Po- snemanje vreden je poizkus kluba LT Tovarne emajlirane posode za izdelavo diesel-motorja. Letos bo potrebno tudi organizacijsko utrjevati osnovne organizacije LT. V ta namen je nujno, da se vsak član podrobno seznani s statutom LT, ker bo le tako lahko delal za nadaljnje po- glabljanje patriotskega značaja orga- nizacije. Zlasti tam, kjer klubi še ni- so našli potrebnega razumevanja s strani uprav ali sindikata je treba po- kazati, da LT ni samemu sebi v na- men, temveč stremi za izboljšanjem tehnoloških procesov v podjetju, za znižanje polne lastne cene in za izpol- njevanje planskih nalog. Organizacije LT bodo tudi na vasi pomagale Osvo- bodilni fronti pri izvajanju njenega pro- grama, zlasti pri izvajanju agrotehnič- nih metod.« Po sprejetju plana za leto 1949., je Okrajni odbor LT razdelil priznanja in nagrade najboljšim osnovnim organi- zacijam in posameznikom. Prehodno zastavico najboljšega društva je vdrugič prejelo avto-moto društvo »Slander«. Zastavico najboljšega kluba, katero je doslej posedoval klub »Betona« je osvojil klub LT Tovarne tehtnic. Po- hvalo in denarno nagrado so prejeli: radioamatersko društvo, stanica mladih tehničarjev II. gimnazije in Telefon- sko-telegrafski center v Celju. Pismene pohvale za uspešno delo je prejelo še 24 članov. Z demokratičnimi, tajnimi volitvami so bili izvoljeni kot delegatje za I. kon- gres LT v Beogradu naslednji člani: Peperko Rudi, Flis Jože. Zupane Al- bin. Zgomba Ferdo, Selan Oskar, član RO LT, Sentjurc Hari, Jeras Venčeslav, Mimik Bogdan in Herman Oto. Po^ sprejetju sklepov za nadaljnje uspešno delo celjske organizacije LT ^ so bile soglasno sprejete pozdravne re- solucije Glavnemu odboru LT v Beo- gradu in republiškemu odboru LT v Ljubljani, maršalu Titu in Centralne- mu komifetu KP Jugoslavije, ter Cen- tralnemu komitetu KP Slovenije. SINDIKALNO MOSTVENO PRVEN- STVO V ŠAHU V CELJU Za prehodni pokal se bori 17 sindi- kalnih podružnic. Stanje po 6. kolu je naslednje: 1. Emajlirana II. 25 t, 2. Sodišče, tož. 22.50. 3. SAP 20, 4. Železnica 19.50, 5, Fina mehanika 19, 6. Grafičar 1850, 7. Emajlirana I. 18, 8. Pošla 1 16.50, 9. Emajlirana III. 15, 10. Naproza 13.5a, 11. Bolnica 13, 12. Ind servis 12. 13. Ke- mična 10, 14. MLO Oblačilna 7.50, 15. Pošta 2 6, 16. Mestni mag. 4, 17. Nar. banka —. Ker nekatera moštva namenoma ni- so hotela igrati določenih partij po raz- predelnici določenih dnevih, naj zaosta- la kola igrajo do srede 19. januarja in v četrtek javijo na OSS. Kdor do četrtka ne bo javil rezulta- tov zadanih neigranih partij, se bo v Tudi v Celju bomo igrali hockey z nastopom zime se v Celju mnogo govori o hockeyu. Kladivar n^erava v prihodnjih dneh prikazati Celjanom, zanimivo igro hockeya na ledu. V ta namen je povečal drsališče v Mestnem parku in ga pripravlja za igranje hockeya na ledu. Da bomo vedeli, kako to gre, se seznanimo z igro! Vsekakor je igra močno podobna no- gometu, le da se igra na ledu. V Ev- ropo je prišla iz Kanade in so Kanad- čani tudi najboljši hockejisti na svetu. Zaradi izredno zanimive in hitre igre se je v Evropi hitro udomačila in je najbolj razširjena v CSR. V Jugosla- viji je zelo slabo razvita, se pa po o- svoboditvi z veliko podporo ljudske oblasti hitro razvija. Hockey se* igra na ledeni ploskvi o- Dičajne veličine 60X30 m, je pa lahko tudi onkoliko manjša. Ob daljših stra- neh je ta prostor ograjen s 25 cm vi- soko leseno ograjo, dočim je na krajših, to je za golom, ograjen s 122 cm visoko ograjo. Tako nastane veliki pravokot- nik, ki je v oglih zaokrožen. V i a ogra- jeni prostor je postavljenih dvoje vrat (golov) visokih 122 cm in širokih 183 cm. Torej so napravljena kot vrata na nogometnih igriščih, samo s to razli- ko, da so mnogo manjša. To dvoje vrat se postavi na oddaljenost treh metrov od visoke ograje, na vratarjevo črto (vratarjeva aut črta), tako da lahko igralci igrajo tudi za golom. Pred vrati je vratarjev prostor in sicer v p^avo- kotniku v veličini 91.5 cm X 213,5 cm in je zaznamovan s 5 cm debelo črto. Vsa ta ledena ploskev je na sredi raz- deljena z 10 cm debelo rdečo črto na dve enaki polovici. Na sredi te črte je center, to je mesto, kjer se igra začne. Dve vmesni 10 cm debeli modri črti pa razdelita vso ledeno ploskev na tri enake dele. Na teh dveh modrih črtah in v kotih pri vratih, oddaljenih 3 m od ograje so tudi rdeče točke, kjer se vrši umetavanje gumijaste ploščice (puck), s katero se ta igra igra. Hockey se igra s palicami, dolgimi do 135 cm, ki so spodaj vpognjene. Šes^ igra'cev sme biti na igrišču in to: vratar, dva obrambna igralca ih trije napadalci. Vsi se trudijo, da bi spra- vili to gumasto ploščico v nasprotni- kova vrata. Razumljivo je, da so vsi igralci na d^-salkah in da se zaradi te- ga igra odvija z veliko hitrostjo. Razen teh šestih igralcev ima lahko vsako moštvo še štiri rezerve in dodatno re-' zervo za vratarja. Zamenjava se vrši po uvidevnosti ob prekinjanju igre. Sodnik pa mora biti obveščen o zame- niavi. Vsi igralci imajo na hrb^u dobro vidno številke in to od 1 do 11. Vsako moštvo ima kape'ana,- ki ima na des- nem nadleh+u dobro viden trak in pa črko »C«. Kapetan moštva zanoveduje in zastopa moštvo v vseh zadevah na igrišču. Telimo, ki je ra7deljena v tritretjine po 20 minut z dvoma 10 m'nu*nima odmo-oma. vodi sodnik na drsalkah Sodn-k pa ima pomagače in sicer: t!va sodnika p^i vratih in meriVe časa. Lah- ko pa sodita tudi dva sodnika, ki so- dita vsak na svojem prostoru in sicer' po predhodni razdelitvi. Vendar je vsak merodajen le na »svojem prostoru«. Lahko pa v grobih primerih prekrškov, opozori svojega tovariša na prekršek' na »njegovem prostoru«. Zgoditek se ne prizna: ' 1. po nepravilni igri, katero je za- grešilo napadajoče moštvo, oziroma mo- štvo, ki je doseglo gol; 2. če se gumijasta ploščica dotakne telesa katerega koli igralca; 3. če se je nahajala palica igralca napadalnega moštva, oziroma moštva, ki je doseglo zgoditev nad ramenom; 4. če se ploščica, prodno je prekora- čila vratarjevo črto, zadela v soigral- ca ali sodnika; 5. če je bil off-side; 6. če ie bil vratar oviran v svojem pros'oru. Kazni: 1. Prekinjanje igre s kazenskim me- tom: Za stalne lahke prekrške, off- side. katere napravi moštvo, ki je v posesti ploščice, se igra prekine .a plo- ščica se odnese za izvršenje kazenskega meta bližje h golu moštva, ki je pre- kršaj napravico. 2. Mj^njša kazen se seston v tem, da se igralca, ki je perkršaj napravil, izključi iz igre za dve minuti in ga v tem času ne smejo nadomestiti z dru- gim iglavcem. 3. Večja kazen: Igralca se izključi za igralca za 10 minut, vendar je ta igra- lec lahko nadomeščen z nekaznovanim igralcem. 4. Disciplinska kazen: Izključenje pet minut, zopet brez zamene. 5. Kazen igre: Ta kazen se izreče za celo tekmo in se javi v kaznovanje. 6. Kazenski udarec: če je igralec bil nepravilno oviran pri dosegi zgoditka in jo bila situacija zelo velika za dose- go gola in se je pred njim nahajal sa- mo eden igralec, se mu dovoli, da po- novno izvede poiskus doseči zgoditek, toda na vratih in pred njim je samo vratar. 7. Suspenz: Za stalne prekršaje in posebno one, napravljene izven igre, ko je sodnik že izrekel kakšno kazen igre. sodnik obvesti prireditelja, kateri lah- ko v istem turnirju suspendira igralca za preostale igre, katere ima njegovo moštvo še igrati. Kazen za vratarja: Kadar se mora kaznovati vratarja, se ga kaznuje z neigranjem 1 minute za manjšo kazen, za veliko pa z ne- igranjem 2 minut. Za disciplinsko ka- zen ali kazen igre pa ga sme zame- njati rezervni vratar. Pravila igre: Vsak igrač lahko odda ploščico na svoji tretjini, bilo to z ene ali druge On sme oddati ploščico soigralcu s te strani pod pogojem, da se nahaja na isti tretjini kakor on ali pa da se oba nahajata na isti polovici igrišča, kjer se nahajajo njegova vrata, ali pa da so igrač med srednico in svojo obrambe- no črto ni mogel prestreči ploščico, ki je prišla iz njegove obrambne tretjine. Ce se naspro'no doda ploščica z ob- rambne tretjine soigralcu, ki se nahaia na drugi strani ig^-išča pT^e. kakor pa, da je v njd prišla ploščica, nastane prekršek >offsida« in se izvrši kazen- ski met namesto za umetavanie na gol-črti na isti strani, kateri je bil pre- kršek napravljen. Prav tako nastane offsid v napadalni črti, če je kateri igralec prej za napadalno črto, predno pride tja ploščica. Vsak igralec lahko zaustavi ploščico s katerim koli dela telesa, vendar jo mora takoj pustiti pasti na led in nato nadaljevati sam igro s palico. Z drsal- ko je dovoljeno samo zaustavljanje, do- čim ni dovoljeno vodenje ploščice z dr- salko. Niti ni dovoljeno dodavanje plo- ščice svojemu soigralcu z drsalko ali s katerim delom telesa. Neveljaven je tudi zgoditek, če se od nasprotnega igralca odbije ploščica v lasten gol. Vratar sme zaustaviti ploščico z roko, vendar jo sme zadržati v roki največ tri sekunde, drugače pa sme odbiti plo- ščico tudi z nogo, ali kakim drugin> delom telesa, nedovoljeno pa jo je me- tati svojemu igralcu naprej, temveč jo sme metati samo na stran, ne pa tudi v avt. So še mnoga druga pravila, ki pa ni- so tako važna, tako na primer: kdaj se sme igra'ca poriniti, kdaj ne i'd. in jih bomo obrazložili v eni prihodnjih šte- vilk tega lista. Potrebno pa je, da se pri igri hockeya na ledu publika zadrži primerno, ka- kor to liči pravilno vzgojenim fizkul- turnikom, posebno pa še sedaj v za- četku, ko pravil skoraj nobeden še ne pozna. Prireditve bodo v večernih urah in ob nedeljah dopoldne, ter bodo po^eg domačega moštva nastopali tudi naj- boljši jugoslovanski igralci hockeya in naši državni reperzcntanti. P. R. stran 4. »CELJSKI TEDNIK« Leto II. — Stev. 3. OBJAVE DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUZBA: Dno 16. januarja 1949: Dr. Sevšek Ma- A:sim, Ljubljanska c. 36. — Nedeljska zdravstvena služba traja od sobote opol- dne do ponedeljka zjutraj do 8. ure. REPERTOAR LJUDSKEGA GLEDA- LIŠČA CELJE Sobota, 15. januarja ob 20. uri: Fran Roš: Ušesa carja Kozmijana. Štiri- najstič. Nedelja, 16. januarja ob 16.30 uri: Fran Roš: Ušesa carja Kozmijana. Petnaj- stič. Prodaja vstopnic pri gledališki bla- 1 gajni.___ KINO METROPOL Od 14. januarja do 23. januarja: Tretji nemški umetniški film: Zakon v senci. KINO DOM od 11. do 20. januarja: angleški umet- niški film: Sedma tenčica. KINO »UDARNIK« VELENJE X5. januarja 1949: ob 20. uri: češki umet. film »Ukradena meja«. 16. januarja 1949: ob 16. in 19. uri: če- ški umet. film »Ukradena meja«. .19. januarja 1949: ob 20. uri: sovjetski film »Suvorov«. 20. januarja 1949: ob 16. in 19. uri: so- vjetski film »Suvorov«. OBVESTILO Prijavijence PUTNIK-ovega izleta v Maribo/ k operni predstavi »La Bohe- me« opozarjamo, da se zaradi tehničnih ovir izlet ne vrši v soboto 22. t. m., temveč v nedeljo 23. t. m. Odhod posebnega vlaka je predviđen ob 16. uri s povratkom iz Maribora ob 21.30 uri, s prihodom v Celje okoli 23. ure. VABILO Kmetijska zadruga v Medlogu vabi vse svoje člane na masovni sestanek, ki se bo vršil v nedeljo, dne 16. ja- nuarja 1949 ob 3. uri popoldne v za- družnem domu na Babnem. Na dnevnem redu je poročilo o delu zadruge in razna druga gospodarska vprašanja. Naslednji dan, to je v ponedeljek, dne 17. januarjsf 1949 pa priredi Kme- tijska zadruga enodnevni sadjarski te- čaj o čiščenju sadnega drevja in dru- gih spomladanskih delih v sadovnjaku. Tečaj se prične ob 9. uri v zadružnem domu in bo trajal dopoldne teoretični pouk, popoldne bo pa praktično delo v bližnjem sadovnjaku. Vabljeni so vsi člani zadruge in dru- gi prijatelji sadjarstva. POZIV vsem državnim in zasebnim podjetjem, zadrugam, uradom in ustanovam! Davčne komisije za odrriero dohod- nine za 1. 1948. nujno potrebujejo po- datke o dohodkih, ki so jih posamezni davčni zavezanci dosegli v tem letu. Zato pozivamo v smislu določil čl. 47. Uredbe o dohodnini LRS vsa dr- žavna in zasebna podjetja ter zadruge, kakor tudi vse urade in ustanove, ki razpolagajo s temi podatki, da jih po- šljejo najpozneje do 31. januarja 1949. poverjeništvu za finance pri MLO Ce- Ije-mesto. Vse te podatke je poslati v obliki se- znamov o izplačilih v 1. 1948. za javna dela, o sklenjenih pravnih poslih s fi- zičnimi in privatno-pravnimi osebami, ki so nastopali kot dobavitelji, podjet- niki, posredniki, zastopniki itd. Isto ve- lja za vse zadruge, za vsa državna go- spodarska ter privatna podjetja. Cari- narnica, pošte in železnice pa morajo poslati podatke o uvozu, izvozu in pre- nosu blaga. Seznami naj vsebujejo po- leg imen in priimkov tudi točne podat- ke o bivališču davčnega zavezanca ter o njegovem poklicu. Da bo odmera dohodnine čim bolj pravična in pravilna, apeliramo na vse, za katere velja ta poziv, da se temu po- zivu zanesljivo odzovejo do odrejene- ga roka. » Poverjeništvo za finance pri lO MLO Celje OBVESTILO Vse delodajalce obveščamo, da se bo- do v bodoče učne pogodbe za učence v gospodarstvu sklepale izključno samo v času od 1. junija do 1. septembra vsakega leta. Le v izrednih primerih, po dovoljenju poverjeništva za delo, se bodo učne pogodbe sklepale še do 30. decembra vsakega leta. V letošnjem letu torej od 1. julija se učne pogodbe z nobeno izjemo ne bodo več sklepale. (Ur. list LRS št. 86-48.) Poverjeništvo za delo MALI OGLASI UPOKOJENCI! Nudi se vam edinstvena prilika ZAMENJAVE STANOVANJA v Teharjih. Stanovanje je dvo- sobno, konfortno, ima sončno le- go ter je izredno pripravno za upokojence ali slične. Pojasnila v upravi lista. Uprava »Celjskega tednika« sprejme dobro pisarniško moč. Lovsko psico, črno, lepo, oddam za stal- no dobremu skrbniku. Naslov v upra- vi lista. Zamenjam dvosobno stanovanje z vse- mi pritiklinami v bližini Celja za slič- no ali enosobno v centru. Sindikalna podružnica Mohorjeve ti- skarno obvešča vse one, ki so kupili vstopnice za igro »Stvar Jurija Traj- basa«, da proti vstopnicam dvignejo denar v pisarni Mohorjeve tiskarne do 18. t. m. Po tem roku denar zapade. Kupim enodružinsko hišico ali parcelo. Naslov v upravi lista. Zamenjam sobo in kuhinjo v centru mesta za isto tudi v bližini. Naslov v upravi lista pod »100«. Prodam trgovski pult iz trdega lesa, 3 m dolg. Poizve se pri hišnici, Deč- kova cesta 3. Kupim globok otroški voziček. Naslov v upravi lista. Zamenjam dvosobno stanovanje s pri- tiklinami za dvosobno v okolici me-^ sta. Naslov v upravi pod »Zamenja- va«. Kupim kihinjsko kredenco. Naslov v upravi lista. Iščem čevljarskega pomočnika. Plev&- čak Franc, Zidanškova ulica 9. Iščem sobo, grem tudi kot sostanova- lec, ki bi pomagal pri delu ali pa proti takojšnjemu plačilu. Po možnosti v bližini Celja. Naslov v upravi lista. Na hrano in stanovanje se sprejme di- jak ali dijakinja. Naslov v upravi lista. Urejuje urcdniSki odbor — Odgovorni urednik Lojze Jure — Telefon 7 — Celje, Prešernova 17 — Tiska Mohor jeva tiskarna