1 , L)«1 liter» »■ . Cof ejjp Ali* i M' Matii je# ibe|!' 0 IZHAJA VSAKO SOBOTO ZJUTRAJ, POSAMEZNA ŠTEVILKA LIR 15, DIN 5, ZA06TALE ŠTEVILKE DVOJNO. CELOLETNA NAROČNINA LIR 700, POI,LETNA LIR 360, TRIMESEČNA LIR 190. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: TRST, UL. MONTECCHI 6-II — TELEF. 95-919 — DO- PISI SE DOSTAVLJAJO UREDNIŠTVU. NEFRANKIRA-NA PISMA SE NE SPREJEMAJO, ROKOPISI SE NE VRAČAJO. - OGLASI: V SIROKOSTI ENEGA STOLPCA ZA VSAK MIL. L. 30. OGLASI SE PLAČAJO VNAPREJ. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI, SPED. ABB. POST. Obnovljena izdaja leto II. štev 81. DELO GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA SVOBODNEGA TRŽAŠKEGA OZEMLJA Ne misli, da ti bodo imperialisti prizanesli z atomsko bombo, če ne boš podpisal zahteve za njeno prepoved. Ne bodo pa mogli izvesti tega zločina, če bomo vsi ljudje strnjeno glasovali proti njeni uporabi. Podpiši še danes, jutri bo že morda prekasno! TRST SOBOTA, 8. JULIJA 1950. Cena 15 lir r Ameriški zločinski napad na Ko-ei° in na Formozo je sprožil celo fsto vprašanj, ki so življenskega y°mena ne le za narode Daljnega dioda, temveč tudi za vse ostale arode sveta. Prvo in najvažnejše med vsemi vprašanji je kako ohra- 1 ' mir v svetu in preprečiti, da ,? sP0r iz Azije ne »prenese na osta-1 svet. Prav tako pa je važno vpra-.;nie, kako preprečiti podobne °vokacije imperialistov v drugih «Jelah. t Korejski primer more služiti od-ei kot velik nauk, s katerim bo ?°šoče v bodočnosti odvrniti sli-ne provokacije a'i na jih vsaj redčasno razkrinkati. To delo "Mhodnega razkrinkovanja je eno ^učinkovitejših orožij proti ne-'Cem vojne. Na eni strani je mo-*0Ée nameravano provokacijo pre-ffeeiti, na drugi strani pa nrido-J*i čim večje množice v borbi prosojnim hujskačem .^a nas Tržačane je ta nauk še q Sebno velikega pomena. Naše temi je, ki je že tri leta pod ile-."lno okupacijo angio-ameriških in •(u8osiovanskih čet, se nahaja nam-?* v zelo podobnem položaju kot *žeie Daljnega Vzhoda, katere je ruman proglasil za obrambno podale ZDA. Na isti način bi to mo-Proglasiti iutri tudi za evrop-p dežele in še posebno za Trst. ' se že itak nahaja pod okupacijo ,eSovih čet. Kot nam zgovorno j/^ajo dogodki zadnjih 14 dni v aeiliku, tudi ne moremo pričakati, da bi nam v primeru podane imperialistične pustolovščine a°Sla kaj koristiti jamstva Varjenega sveta in mirovne pogodbe, Jtero tako Anglo-amerikanci, ka-k tudi beograjska in r-mska via-»*e tri leta načrtno kršilo. t poiožaj za nas Tržačane je še t jko bolj kočljiv, ker smo poleg ujaške okupacije še obdani od k*1 držav, Jugoslavije in Italije, 'sta svojo zunanjo politiko po-°n°ma podredili interesom ame-Jupga imperializma. Tudi v korej-ia m Primeru sta obe vladi to . spo dokazali s tem, da sta od-ali prikrito podjirli težnje ll."oianove osvajalne politike. Itagli je poleg tega članica Atlant-v^8a vojnega pakta, v katerega je *'.lučeno tudi anglo-ameriško podaje Tržaškega ozemlja in ki daje ut oh 01 ZDA vsak trenutek možnost « j .r°zene intervencije v atlantskih ,eze|ah in — po potrebi in sodbi 'tiurike "«Ja. Trumanov imperializem doživlja na Daljnjem Vzhodu neprijetna presenečenja INTERVENCIJA AMERIŠKIH ČET ne more upognili korejskega Ijudslva Nadaljnji dokazi, kako so ameriški imperialisti in njihovi hlapci v Koreji pripravili osvajalno vojno - Nota vlade Kirn Ir Sena in izjava Gromika - Govorice o uporabi atomske bombe Cele ljudske armade Koreje so prebile tudi ameriško obrambno črto južno od Suvvona ter zavzele mesta Honan, Piongatek in važno testno križišče Cungju. Ameriška divizija je izgubila skoraj vso svojo težko oborožitev in streljivo ter se umika na reko Kum, severno od sedanjega (tretjega) glavnega mesta južne vlade, Tajdena. Celo ameriška komanda v Koreji je morala priznati, da so izgube v topništvu in materialu «skoraj popolne», medtem ko so «občutne» izgube v moštvu. Tako se tudi ameriška voj- tudi preko njihovih ska v boju ni izkazala mnogo bolje od južnokorejske. Oddelki korejske ljudske vojske, ki so bili izkrcani na začetku sovražnosti v bližini .pristanišča Fu-san so razširili krog svojih operacij. Pridružili so se jim številni partizanski odelki in krajevno prebivalstvo. Sedaj prodirajo proti severu, proti mestu Tejon, da bi se tako združili z divizijami severne vojske, ki prodira v smeri Tajdena proti jugu. Na ta način se približuje trenotek, ko se bodo ameriške čete nahajale med dvema ognjema. V preteklem tednu se je še bolj jasno izkazalo, da je bila državljanska vojna v Koreji izzvana načrtno od klike Sigman Rheeja z napadom proti Severni Koreji. Pristranost komisije OZN 25. junija se je nahajala'v Južni Koreji začasna komisija OZN, ki jo sestavljajo, Ameriki prijazni delegati (tako je njihova «verodostojnost» neoporečna). Ta komisija je poslala takoj potom radija poročilo na OZN. V poročilu obvešča OZN, da je Demokratična republika severne Koreje naznanila preko radija, da so čete Juga prekoračile na treh mestih mejo ter začele ofenzivne operacije, ki predstavljajo pravi napad. V radijskem poročilu je opozarjala vlada Severne Koreje vlado Južne Koreje, da naj takoj prekine operacije, sicer bo pristopila k odločnim korakom. V svojem poročilu piše delegacija OZN, da je vlada Singman Rheeja zanikala poročil'/ radija Pyongyang. Na osnovi tega je komisija OZN v Koreji smatrala, da se spor lahko reši potom direktnih pagajanj ter predložila, da bi ona podvzela korake v tej smeri. V poročilu začasne komisije OZN, v kateri se nahajajo prijatelji ZDA, ni torej niti besedice o tèm, da bi bila Severna Koreja napadalec, nego izgleda nasprotno, čeprav se komisija o tem ne izraža. Ce torej upoštevamo dejstvo, da se komisija OZN v Koreji ni hotela izraziti, kdo je napadalec in da so nasprotno dali vodilni ljudje Južni! Koreje kot tudi ZDA razne vojne izjave še pred spopadom, nam je popolnoma jasno, kdo je pripravil in sprožil spopad. Tako je Singman Rhee, še pred 25. junijem izjavil večkrat «Moja vojska je pripravljena za napad proti Severni Koreji». Ameriški vojni hujskač, Dul-les, ki je imel tudi več sestankov 2 Mac Arthurjem in drugimi ameriškimi osebnostmi, je izjavil koma) teden pred začetkom državljanske vojne v Koreji: Oči sveta so obrnjene na vas». Lažnjivo je nadalje vse pisanje reakcionarnega tiska da Singman Rheejeva klika ni bila pripravljena in da ni imela primerne oborožitve ter vojske. Po izjavah ameriškega „ **0 volji ameriških vojaških kro-je bil Trst spremenjen v voja-Ij 0 bazo, v izhodišče za vojne po-I, fle Proti deželam ljudske demo-t*c'je in Sovjetski zvezi. Poleg t **• da je naše mesto takoj upo-a. no kot pristanišče za vojne laik in izkrcavanje čet, kakor tudi 0?* baza za letalske napade, je fnem tudi strateško izhodišče za j/pUanJe čet na fronto. Poleg že-,‘Hiških prog vodijo v zaledne dr-l v'e tudi nove strateške ceste: pre-H Vidma, Trbiža in Avstrije na (.barsko in čežko mejo, preko Jubl]ane, Zagreba, Beograda pa . meje Albanije, Bolgarije, Ru-,j Uni.ie in Madžarske. To cesto gra-a t't°fašisti s pospešenim tempom, , Istvo, ki že samo dokazuje so-6r.v v pripravi pa je j li Sredozemski vojni pakt kot He6°lnilo Atlantskega. V pospeše- w"1 tempu se oborožuje jugoslo- j tiska in vladnih osebnosti Južne vojska, za katero je dolo-1 Koreje je štela južna vojska 100.000 Itg 'h 35 odst. vseh državnih izdat- mož. ki so bili oboroženi z dobrim !,_• Poleg tega je Amerika odsto- in modernim ameriškim orožjem. Tako je dal general Roberts, vodja ameriške vojne misije v Koreji izjavo dopisniku «New York Herald Tribune» (5. junija): «V Koreji ima ameriški davkoplačevalec izvrstnega psa čuvaja za svoje investicije v tej deželi. To je sila, ki smo jo organizirali z najmanjšimi stroški, to je zgovoren dokaz, kako more modra razdelitev 500 ameriških častnikov pripraviti 100 tisoč vojakov, ki bodo streljali za vas. Edina stvar, ki jo rabijo sile Singman Rheeja je napad v velikem obsegu». Izjava tega krvi željnega ameriškega generala ne rabi nobenega komentarja. Ona je dokaz, kako so imperialisti pripravljali vojno in hoteli uporabiti ljudstvo Južne Koreje kot topovsko meso. Nič čudnega ni, če taki načrti niso bili po volji vojakom južnokorejske armade in je bila ta v nekaj dneh razbita. republike. Ta korpus je oborožen z ameriškimi topovi 105 mm. Vež-banje je imelo svoj višek v velikih strelskih vajah, pri katerih je bil prisoten tudi predsednik Rhee. Spremljali so ga ameriški vojaški strokovnjaki. Kakšni so bili razlogi za napad Južne Koreje proti Severni? V svojem poročilu v komisiji za zunanje zadeve je tov. Scocimarro izvrstno obrazložil to vprašanje. Razlogi so dvojni: notranjepolitični in zunanjepolitični. Politični položaj v Južni Koreji je postajel iz dneva v dan slabši. Nezadovoljstvo je naraščalo. Tako je bilo na dan samega napada v Južni Koreji izvedeno 14 tisoč aretacij političnega značaja, a ubit je bil vodja «opozicije» v južnoko-rejskem parlamentu. Celo angleški lisk je označil ta uboj, za «umazano zadevo». V tem položaju je videla Singman Rheejeva klika edino rešitev v zunanjepolitičnih uspehih, v zunanjih zmagah. Po vzorcu Hitlerja in Mussolinija se je ta klika oborožila ter pristopila tudi k enakemu napadu na svojega severnega soseda. Vendar so se stvari temeljite izpremenile od poslednje vojne pa do danes. Čeprav šteje Severna Koreja le1 tretjino celotnega prebivalstva, se je za primer napadov (obmejnih incidentov je bilo do sedaj že preko 1200) dobro pripravila. Po drugi strani pa je bilo dobro in podtalno organizirano tudi ljudstvo Južne Koreje. Tako je doživela fašistična vojska vkljub vsem pripravam poraz in razsulo. Reakcionarna propaganda dokazuje, da so napadle čete Severne Koreje, češ one sn prodrle na južno ozemlje, ki je brio baje nepripravljeno. Vendar imamo prav po vojni primer, koje napadalec bil takoj na samen začetku poražen. Tudi v preteklem tednu so čete ljudske armade v Koreji napredovale na vseh odsekih, zavzele Su-von, Inhon in celo vrsto drugih mest ter prodrle nadaljnih 50 do 80 kilometrov. Ze ,v prejšnji številki smo poročali o zločinskih napadih ameriškega letalstva na mesta Severne Koreje, kar pomeni klanje civilnega prebivalstva. V četrtek so poročali, da je ameriško letalstvo uničilo od začetka operacij v celoti 7 «severnih» tankov. V tja Titu velik del vojaškega ma-la*a iz zahodne Nemčije, a sedaj H0 v teku še dogovori za dovolitev jtVeKa posojila, katerega večji del g namenjen oborožitvi. S propago proti socialističnim državam D-^oti svetovni akciji za mir pri-ìt^yWajo titofašistični vojni hujs-1 , v Jugoslaviji vojno vzdušje. h mi 0 konc®ntracijah čet ljud-iJ|. republik na jugoslovanski V'J' in o dozdevnih njihovih izzi-ItJ-i'h skušajo že v naprej zvaliti, v y°r so to napravili Amerikanci jJjOreji, vso krivdo na miroljubne ,'a|istične sosede. Ii0 u8osi°vanska vojska je danes že Jtv kon*rol° ameriških inštruktoric ' ki so se vgnezdili v vse voja-ustroje od slednjega polka pa v Slavnega generalnega štaba in - Jnesa ministrstva za fantazijo, je nedvomno zelo skromna. Razsulo južnokorejske vojske je prisililo ameriške imperialiste, da so dokončno odvrgli vsako krinko. Sedaj je jasno, da gre za nečuveno ameriško intervencijo v notranje zadeve korejskega naroda. Ameriška vlada je v preteklem tednu sklenila, da bo poslala v Južno Korejo svojo vojsko. S tem so imperialisti priznali, da korejski narod noče imeti Singman Rheejeve klike ter da je vrhovni poveljnik ameriških intervenciji letalstva in mornarice ZDA. Vojaki južne Koreje se nočejo boriti za tujce V začetku tedna je upala vsa svetovna reakcija, da bo intervencija ameriških čet na mah preokrenila situacijo. Tako se je «Giornale di Trieste» razpisal, kako ameriške čete ne bežijo, če so pa že prisiljene umakniti se, da vsaj odnesejo s seboj orožje (južnokorejske čete so namreč pustile vse na cedilu). Te govorice pa so bile postavljene na laž že v soboto, ko se je izvedelo, da je vrhvni poveljnik ameriških čet v Koreji, John Churc pobegnil iz Suwo-na, še pretino so se pojavile čete demokratične armade ter bežal kar 160 km do Taidena. Prestrašile so ga samo neke nepotrjene vesti, da je severnokorejska vojska pred vrati Suwona. Zaradi te sramote je bil tudi razrešen vseh dolžnosti. V sredo je stopila ljudska vojska Koreje v stik s celo ameriško divizijo. To se je zgodilo južno od Suwona. Seyeda ni pokazala ameriška vojska prav nobenega posebnega odpora in se je ravnotako u-maknila. To je popolnoma razumljivo. Amerikanci se namreč nočejo sami boriti, nego bi hoteli, da nastopijo drugi narodi kot topovsko meso za njihovo vojno industrijo. Izgleda, da se tudi ameriški vodilni krogi zavedajo, da ne bodo ameriške čete nikakor «rešile» Singman Rheejeve klike propada. V iskanju novih sredstev govorijo zločinski organizatorji novega svetovnega klanja vse pogosteje o tem, da bi odvrgli atomsko bombo na Pion-giang, glavno mesto Severne Koreje. Vladni krogi ZDA so izjavili, da «za sedaj še nimajo takih načrtov», to očividno zato, ker bi bilo dokaj težko govoriti o «pomirjevalni akciji» ZDA v Koreji, če bi uporabili atomsko bombo. Poleg tega pa je že dosedanja ameriška napadalnost odbila vse Azijske države ter osamila do neke mere ZDA ludi od kapitalističnih dežel v Evropi (celo Anglija je izjavila, da ne bo poslala svojih čet v Korejo). Nadaljna napadalna dejanja pa bi privedla do popolne osamitve ameriških imperialistov. Borba delovnih in demokratičnih množic proti vojni in proti intervenciji v Koreji je seveda v tej zadevi odločilna. V preteklem tednu je poslala vlada Severne Koreje protestno noto na OZN zaradi nečloveških bombardiranj civilnega prebivalstva in nesramne intervencije ZDA v Koreji. V noti povdarja vlada Kirn Ir Sena tudi protizakonitost sklepov tako-zvanega «Varnostnega sveta». Tudi predstavnik Sovjetske zveze v OZN, tov. Gromiko, je podal izjavo v vprašanju Koreje, kjer je posebno poudaril, da je napad začela klika Singman Rheeja in je Amerika intervenirala brž, ko je videla, da bo njen varovanec propadel. V nadaljevanju je tov. Gromiko podrobno dokumentiral nezakonitost sklepov «Varnostnega sveta», ker nista bila prisotna predstavnika Sovjetske zveze in Ljudske republike Kitajske. SLOVENCI IMAMO PRAVICO do svoje šole v Gornji Kolonji Slovenski starši s Konkonela, G. Kalanje in Vernielisa zahtevajo otvoritev slov. osnovne šole, za katero je predpisano število učencev - Potreben je tudi slovenski vrtec Kakor je znano, grade v Gornji Kolonji novo Solo, v kateri bo šest učilnic. Sola bo predvidoma dokončana do Jeseni, ko se začne novo šolsko leto. Toda do danes Se niso hotele šolske oblasti povedati kakšno Solo mislijo nastaniti v novem poslopju. Na izrecno vprašanje svetovalca tov. Bidovca v občinskem svetu je pro/. Sciolis odvrnil, da mu ni znano kakšna Sola bo v poslopju, čeprav je gotovo to vede', saj jo je zgradila tržaška občina in bi potemtakem morala vedeti, v kakšen namen. Vsekakor se je ta referent skušal izogniti neprijetni diskusiji in zahtevam, da se odpre tudi slovenska Sola in vrtec za otroke iz Gornje Kotanje, Konkonela in Vernielisa. V sredo 5. julija se je v Prosvetnem domu na Konkonelu zbralo preko JO staršev šoloobveznih otrok iz navedenih krajev, da bi razpravljali o nujnosti otvoritve slovenske Sole in vrtca V novem šolskem poslopju. Na sestanku je kot prvi spregovoril predsednik SHPZ tov. Justo Košuta, ki je pojasnil vprašanja slovenskih Sol v Trstu in Se posebej glede nove Sole v Gornji Kolonji. V diskusiji je bilo ugotovljeno, da bi za to slovensko osnovno šolo prihajalo v poštev nad 25 šoloobveznih otrok, s čemer bi bili izpolnjeni pogoji za njeno otvoritev v Smislu predpisov ZVU. Doslej so morali s Konkonela hoditi otroci v osnovno šolo na Opčine, s Kolonje pa v Rojan. Na ta način je morala, mnogo otrok na- TAKO ODGOVARJA LJUDSTVO VOJNIM HUJSKAČEM Vedno novi milijoni ljudi podpisujejo proti atomski bombi Poziv Tržaškega odbora miru - Stockholmska resolucija doživlja zmagoslavja po vsem svetu - Pri Daciju podpisalo 98 odst. vsega prebivalstva Glavni svet miru za Tržaško ozemlje je ob prisotnosti krajevnih odborov po preučitvi poslednjih dogodkov na Daljnjem Vzhodu sprejel sledeče sklepe: 1) sklene, da bo začel objasnje-valno akcijo, da tako seznani javnost z resnico o ameriškem napadu proti LR Koreji, LR Kitajski, LR Viet-Namu, Filipinom in Maleziji ter prikaže istočasno v teh napadih premišljeni načrt ZDA, da izkoriščajoč te baze ustvarijo Pacifiški pakt. 2) poziva vse partizane miru Tr- žaškega ozemlja in vse državljane, kolikor ne gre tudi pri tej številki | ki jim je lastna in njihovega me- Bandit Giuliano ubit ko se je odpravljal v Ameriko Sicilski veleposestniki so se oddahnili, ker so se znebili glavne priče svojih zločinov ministrstva. V vojsko so L*]e.i ogromno število bivših skih Vil1 oficirJev< kakor tudi usta-kJ}/ četniških in domobranskih ;n'kov. V letalstvu je poleg te-t9, Ze nad sto bivših nacističnih le-yCv kot inštruktorjev. Dr sa ta znamenja kažejo, da se tnnv v tem delu Evrope, morda Ufi**®0 bolj in hitreje kot drugod, CravUa vojni pohod proti socia-)U, cnemu Vzhodu. To nam doka-v0rn zel° Jasne besede najodgo-Sov. ših ameriških vojaških kro-*aki’ ta teden P® je to potrdil tudi Hj e*i sovražnik socializma in voj-tjkujskač št. 1 VVinston Churchiltf tj , Najvažnejših vojaških izhodišč napad bi bil° prav naše O-tovjl- ki bi s tem postalo cilj gro-li»,111 h bombardiranj. Da imperia-itt0 ne bi pomišljali vreči tudi C,S- bombo nam izpričujejo Ujfi lo8i v angleškem in ameriš amentu v teh zadnjih dneh. SiQ"nčo takega položaja Tržačani, Ameriški častniki vadili Rheejeva vojsko Laž so tut^j reakcionarne vesti, da je imela južnokorejska armada samo lahko oborožitev. 18. aprila je javila ameriška novinarska agencija INS iz Koreje sledečo vest: «Ameriški inštruktorji so izvežbaii v treh mesecih mrzličnih vežb en korpus topništva Južne korejske PALERMO — Policija za pobijanje banditizma v Siciliji je v sredo v kraju Castelvetrano obkolila in ubila proslulega bandita Salvatorja Giuliana. Sredi noči ga je namreč presenetil v družbi še enega bandita neki karabinjer ter ga pozval, naj se ustavi. Seveda sta oba bandita zbežala, toda Giuliano je imel smolo, da se je zatekel v neko zaprto ulico, kjer ga je karabinjer dohitel in podrl z okrog tridesetimi streli. Tako je končal najzlogiasnejši bandit Italije v tej povojni dobi. Nad njegovo glavo je viselo 94 zapornih povelj za približno 300 zločinov, ki jih je zagrešil s svojo bando. Kot je bralcem gotovo znano, je večino zločinov napravil po nalogu sicilskih veleposestnikov in baronov. Ti so ga uporabljali za borbo proti svojim kolonom in poljskim delavcem, ki so po vojni začeli zahtevati svoje pravice in se upiral srednjevaškemu izkoriščanju. Njegov najhujši zločin je brez dvoma veliki pokolj kmetov v Portelli, ki-so šli lani v prvomajskem sprevodu. Giuliano se je zadnje čase pripravljal, da bi ušel s Sicilije v Ameriko. Treba je bilo vsekakor preprečiti, da bi Giuliano govoril o stvareh, ki bi bile vplivnim političnim osebnostim silno neprijetne. Zato je bil izdan nalog, da ga je treba ubiti pretino bi mogel izdati svoje gospodarje. SAIGON — Vietnamski rodoljubi so ubili podguvernerjà pokrajine Hue kolaboracionista Havanlana. sta usoda pri srcu, da se pridružijo borbi, ki jo vodi Tržaški odbor miru, proti atomskemu orožju, najgrozovitejšemu orožju vseh vojn. Poziva vse prebivalstvo, da kar najbolj ojači akcijo za nabiranje podpisov in se tako odločno zoperstavi onim, ki bi hoteli razširiti korejski spopad v svetovno klanje, ki bi našemu mestu, ki Je že vojaška baza, prineslo nepregledna uničenja. Zločinski ameriški napad na Korejo in Formozo je zbudil iz dosedanje brezbrižnosti tudi one, ki so se doslej uspavali v trdnem prepričanju, da vojne sploh ne bo ali kvečjemu šele čez dolga desetletja. Dogodki zadnjih dni pa so jih nenadoma predramili iz lepih sanj. Znašli so se pred krutimi dejstvi, ki dokazujejo, da imperialisti ne bodo pomišljali niti trenutek, sprožiti svetovno klanje, kadar jim bodo to narekovali njihovi grabežljivi interesi. In resnično iz vsega sveta prihajajo poročila, da se priključujejo akciji za prepoved atomske bombe vedno novi tisoči in milijoni ter da prihajajo v velikem številu podpisovat tudi oni, ki so doslej odklonili svoj podpis v plebiscitu miru. Po vsem svetu gre val protestov proti napadalni politiki ZDA, ki preti razširiti intervencijo na Daljnem Vzhodu v požar nove svetovne vojne. Med prvimi je izdala proglas Komunistična partija ZDA, ki pribija, da ima ta napad na azijske narode edini namen, da jim ameriški bankirji in industrijalci ugrabijo njihova naravna bogastva. Akcija za nabiranje podpisov j« dosegla v mnogih državah zavidljive številke. Največji odziv je seveda v Sovjetski zvezi in deželah ljudske demokracije, kjer ljudje svobodno morejo izraziti to največjo svojo željo in ni nikogar, ki bi jih upal z grožnjo odganjati od te njihove pravice, kakor se na žalost le prečesto dogaja v ka- pitalističnih državah. V večini teh držav so že presegli podpisi polovico prebivalstva. Na Madžarskem so prišli že nad 80 odst. vseh ljudi. Francoski partizf-ani miru so dosegli velike uspehe pri pobiranju podpisov za prepoved atomske bombe. Začetkom julija je bilo nabranih že nad deset milijonov podpisov. Tudi v Italiji napreduje ta akcija zelo lepo. Mesti Firence in Livorno sta že prekoračili 50 odst. vsega prebivalstva, Rim 40 odst., Bologna 42 odst., Milan 34 odst. Mnogo vasi in mestnih predelov je doseglo že nad 90 odst., nekateri celo 100 odst. vseh prebivalcev. A tudi Trst noče zaostajati. Pri Sv. Ani so, razen dveh, podpisali stockholmsko resolucijo vsi obrtniki, kar je nedvomno dokaz njihove visoke zrelosti in poštenja, Izredno lep uspeh so dosegli partizani miru pri Daciju, kjer je podpisalo proti atomski bombi 98 odst, vsega prebivalstva. V nekaterih delavnicah tržaškega Arzenala je podpisalo celo 99 odst. vseh zaposlenih delavcev. Podpisalo je tudi mnogo nameščencev podjetij Flent, Beltrame. Konopljarne in drugih, V Skorklji so samo po trgovinah in gostilnah nabrali v enem dnevu nad 200 podpisov. praviti dvakrat dnevno po pol ure in več poti, kar je bilo posebno ne-pripetno v zimskih mesecih. Prav tako so starši iznesli vprašanje slovenskega otroškega vrtca, ki bi bil zelo potreben za te kraje, ker so matere vse zaposlene, bodisi v mestu, bodisi pri domačem delu. Tudi za vrtec je na razpolago mnogo slovenskih otrok. Končno so navzoči soglasno izglasovali resolucijo, ki jo bodo podpisali vsi starši otrok za novo slovensko osnovno šolo in vrtec. V tej resoluciji, ki bo po podpisu vseh prizadetih staršev poslana na Vojaško upravo, zah tevajo od oblasti, da se s šolskim letom 1950-51 otvori poleg italijanske tudi slovenska osnovna Sola ter slovenski otroški vrtec, za katera je dovoljno število otrok. Prepričani . smo, da bodo pristojne oblasti uvidele upravičenost te zahteve ter otvorile slovensko šolo, ki bo v prostornem poslopju s šestimi učilnicami imela dovolj prostora poleg italijanskih razredov. Z dopoldanskim in popoldanskim poukom je mogoče nastaniti dvanajst razredov. Prav isto velja tudi z vrtec, za katerega bodo na razpolago še nadaljne učilnice. S tem bo veliko pomagano slovenskim staršem, zlasti pa bo onemogočeno potujčevanje naše mladine. 120 ljudi ubili francoski okupatorji TUNIS — Prejšnji teden, v četrtek. so bile v glavnem mestu francoske Tunizije velike demonstracije domačega prebivalstva, ki je zahtevalo neodvisnost in odhod okupacijskih čet. Francoska policija in vojska sta začeli streljati v množico ter ubili 120 oseb, nad 200 pa ranili. Tunizijski rodoljubi so poslali Trygve Liu poslanico, kjer protestirajo proti tem barbarskim metodam francoskih kolonialistov. Hitlerjev prijatelj se je vrnil v Belgijo BRUXELLES — Ker so klerikalci dosegli na zadnjih volitvah večino, čeprav zelo neznatno, so poklicali na prestol kralja Leopolda, ki je sodeloval za časa vojne z nacisti. Za njegov današnji prihod v Belgijo pa so vse ostale stranke napovedale velikansko protestno zborovanje. Vsak teden nova vlada v Franciji PARIZ — Prejšnji teden sestavljena francoska vlada pod predsedstvom Queiilea je dobila nezaupnico parlamenta že na prvi seji Podala je zato ostavko. Mandat za novo vlado je dobil Guy Mollet. POLAGOMA PLAHNI T1TOFAŠISTIČN A PROVOKACIJA POSADKE PARNIKA “VETTOR PISANI,, ne bo sodilo vojaško sodišče v Kopru Neverjetne surovosti miličnikov povzročili smrt stare žene Mladina beži iz cone B, da se odtegne «prostovoljnemu» delu Titofašistična provokacija z «najdbo» orožja na parniku «Vettor Pisani» bo imela v kratkem svoj epilog pred sodiščem, vendar doslej še ni določen datum razprave. Prvotno so nameravali napraviti velikanski zastrahovalm proces pred vojaškim sodiščem in pri zaprtih vratih. Toda pod težo razkrinkanj te provokacije so pa tudi titovci sami sprevideli, da je bolje napraviti javen proces in pred rednim sodiščem. «Obtožence» bodo branili koprski odvetniki Stocca, Della Savia in Degrassi. Sele po enem mesecu zapora so 29. junija dovolili svojcem obtožencev, da morejo prinesti hrano en- krat tedensko. Med ljudstvom, ki je prepričano v njihovo popolno nedolžnost gre glas da sploh ne bodo sojeni zaradi najdenega orožja, temveč iz povsem drugih razlogov. Onega, pravijo, ki je podtaknil orožje, da so že prijeli. Se vedno trajajo omejitve prometa tako na škofijskem bloku kot tudi na pomolu v Kopru. Po izjavi neke oznovke z Vojne uprave, ki se je vozila z ladjo v Trst, bo promet postopoma še bolj skrčen, dokler ne bo popolnoma ukinjen. Na blokih se dogajajo obžalovanja vredni prizori, ko morajo ljudje čakati ob vsakem vremenu ure in ure, marsikdaj tudi vso noč, da bi >nci in Italijani, nimamo mno- tt^ '<,IJlre- Ali se podvreči popolno-načrtom ameriških imperialistov in tako pospešiti tretje svetovno klanje in s tem popolno uničenje naše dežele, ali pa se odločno upreti tem zločinskim nakanam. Prva odločitev bi pomenila neizbežno katastrofo za naše Ozemlje in vse njegove prebivalce. Druga pa pometi ja ohranitev miru, dosego neodvisnosti in blagostanja. Za to sta za nas Tržačane borba za mir in pa zahteva za imenovanje guvernerja in odhod vseh okupacijskih čet istovetna pojma. Primer Koreje je bil tudi za tržaške politične skupine najboljši preizkusni kamen, v kateri tabor pripadajo, v tabor miru in demokracije ali pa v tabor imperializma in vojne. Za danes samo o stališču, ki so ga zavzeli titofa-šisti, ki so se do danes naravnost cedili v frazah o pravici vseh narodov do svobode in samoodločbe. Z veliko naslado je prinesel tudi titofašistični Dnevnik ameriške vesti o napadu Severne na Južno Korejo, čeprav dobro ve, da nobena resnično demokratična in ljudska vlada ne bi in ne bo nikdar napravila česa podobnega. Toda fašisti merijo čevlje po svoji nogi. Toliko bolj, ker jim je prišla kot naročena prilika, da zopet zlivajo svojo gnojnico na Sovjetsko zvezo, ki naj bi bila po njihovem glavna krivka tega spopada. V vseh svojih člankih o Koreji, ki bleste po svojem protisovjetizmu, pa niso prinesli ne enega samega stvarnega dokaza o očitani «krivdi» SZ. Nad vse značilno je, da niso prinesli svojim bralcem niti vsemu svetu znanih dejstev, ki jasno dokazujejo izključno krivdo ZDA in Singmana Reeja. Nasprotno! V nedeljskem uvodniku Preizkusni kamen skušajo oprati vojne hujskače ZDA z besedami: «Toda njihova (LR Koreje op. ur.) akcija je izzvala reakcijo ame riških imperialistov, . . .» Tako tofej ubogi Truman je bil izzvan, potem ko je postavil protiljudsko vlado, jo ščuval, da je pošiljala neprestano svoje čete napadat LR Korejo in pobijala mesečno na tisoče patriotov v Južni Koreji. Truman, ki je par dni prej poslal svojega agenta Dullesa na 35 vzp. in preko Mac Arthurja, Johnsona, Bradleja i. dr. pripravil vse potankosti za napad na LR Korejo, ki pa je, hvalabogu, spodletel prav Iz istih vzrokov kot je kitajsko ljudstvo vrgla Cankajška kljub vse) ameriški pomočl v orožju in denarju. S takšnim «nevtralnim» stališčem skuša «Primorski» prikriti ali vsaj omiliti težko krivdo ameriških napadalcev ter Jih prikazati, da so bili izzvani od LR Koreje, ali bolje od ZSSR Hinavsko sprašuje, čemu je Severna Koreja napadla, In kasneje, ko ve da ni mogoče prikriti več kot tisoč napadov južnokorejskih čet na ozemlje Severne Koreje, zakaj se ta ni obrnila na OZN in zakaj nismo ml komunisti za mirno rešitev. Vsa dejstva potrijujejo, da je LR Koreja napravila vse, da bi prišlo do združitve obeh polovic dežele; še dva tedna pred napadom so bili njeni delegati u Seulu, da bi to dosegli. A Singman Ree jih je zaprl. Niso odgovarjali, razen da so branili lastno ozemlje, na provokacije ob meji. Toda ko Je bil napad izvršen ne več kot obmejna praska, temveč kot Stroka vojaška akcija za2 zasedbo svobodne države, so pa imeli vso pravico, uničiti tudi preko razmejitvene črte ono vojsko, ki v službi tujih imperialistov neprestano ograža svobodo domovine. To tem bolj, ker vlada LR Koreje ne predstavlja le 99% prebivalcev severne, temveč tudi ogromno večino Južne polovice dežele, ko Je kljub zverinskemu terorju 78% ljudi oddalo zanjo svoj glas. A to so titovci spretno zamolčali. Kdo je torej napadalec? Kirn Ir Sen, ki predstavlja voljo skoro vsega korejskega naroda in ki ga je ob pomoči Sovjetske zveze osvobodil, ali pa Singman Ree, ki ga ubija in umetno razdvaja zaradi koristi ameriških monopolistov? Naj odgovori «Primorski» Jasno na to enostavno vprašanje! Pove naj tudi, alt ni edina pravična rešitev ona, ki odstranja tuje imperialiste in domače krvosese in tako zagotavlja ljudstvu mir in blagostanje. Ko smo pri opredelitvi napadalca, vprašamo tttovce, zakaj ni Bebler na Varnostnem svetu obsodil ameriškega napada na Formozo in pošiljanja čet na Filipine, če že ni hotel predlagati, da čete ZDA odidejo s Koreje. Ali ni njegov predlog, da naj se severne čete umaknejo na 38. vzporednik, le usluga ZDA in Reeja, da bi mogli še nadalje tlačiti Korejce? Po vsem tem pisanju pridemo poleg do gornjih še do tega logičnega zaključka: Tito, ki so ga ameriški vojni netilci izbrali za to, da bo jutri v Evropi izzval vojno, hoče prikazati Sovjetsko zvezo in ljudske demokracije kot nevarne napadalke, da tako kot v Koreji prevali od sebe vso krivdo. Da pa do konca pokažejo svoj voj nohujskaški značaj, so uporabili tudi to priliko za napad proti podpisni akciji za prepoved atomske bombe. Ta veličastna svetovna akcija gre njim in njihovim gospodarjem na živce. Prav zaradi te akcije ni mogel biti sprejet predlog nekega ameriškega poslanca, naj ZDA vržejo nekaj atomskih bomb na Korejo. Titovci pa jo hočejo osmešiti, češ «pravkar bo padla atomska bomba na zemeljsko oblo». Da bi kompromitirali to akcijo med svojimi pristaši, ki kljub nasprotnim direktivam podpisujejo resolucijo, so se zatekli k gnusni laži. češ da nabiralci podpisov «govorijo, da bi bilo dobro vreči vsaj dve atomski bombi na tito-tašistično Jugoslavijo». Kot ameriškim napadalcem je tudi fašističnim provokatorjem laž glavno orožje. _ mogli po nujnih opravkih v Trst. Tako so aretirali v Škofijah neko starko, ki je po dolgih urah čakanja izgubila potrpljenje in začela protestirati in zabavljati. Prepeljana je bila v koprske zapore, kjer so jo pretepli in naslednji dan izpustili. Komaj pa je stopila na cesto, je zaradi doživetih zlostavljanj omedlela in kmalu nato umrla. Na istem bloku se je malo prej dogodil drug tak primer fašistične surovosti. Neka žena je morala čakati s petmesečnim otrokom na rokah ure in ure, da bi mogla preko bloka. Ker je deževalo, se je ženska zatekla z otrokom v bližnjo hišo, da bi ga tako obvarovala pred dežjem. Toda kmalu je prišel za njo miličnik, ki jo je prisilil, da je morala vso noč do šestih zjutraj čakati z otrokom na dežju. Takšni in podobni prizori se dogajajo dnevno tako v Kopru kot v Škofijah. Ljudi, ki čakajo tudi po 12 ur, ne puste iz vrste niti za trenutek, da bi opravili svoje naravne potrebe. Medtem se nadaljujejo po vsej coni B hajke na ljudi, posebno na mladino, da bi jih spravili na prisilno delo v takozvanih prostovoljnih delovnih brigadah. Toda prebivalstvo se odtegne, če mu je le mogoče, temu fašističnemu izkoriščanju delovnega ljudstva. Saj dobe za 15 dni dela le po 400 dinarjev, ženske pa še celo samo po 300. V Brto-nigli, ki je eden največjih krajev Bujščine, je samo še približno 15 deklet. Vse ostale so zbežale v Trst, da jim ne bi bilo treba v brigade. Beže celo 15 letni dečki; kajti niti njim ne prizanašajo. Te dni bo odšla v Dekane, kjer bo delala na cesti proti Rižani, delovna brigada sestoječa iz 700 ljudi, med njimi 300 vojakov. Civilisti so kajpak dobili pozivnico in so se morali odzvati, da ne bi imeli sitnosti ali da jih ne bi celo zaprili. Stran 2 DELO 8, julija 1950 Gospodarsko stanje v Južni Koreji - Izjave ameriških in južno-korejskih vojnih hujskačev o pripravah na napadalno vojno Gospodarstvo dežele je tisti temelj, -na katerem sloni vsa politična nadstavba Kakšno je bilo gospodarsko stanje v Južni Koreji? Omenili smo že, da so se Američani, ko so 1945. leta zasedli Južno Korejo, polastili vse industrije. Ameriška okupacijska vojska je , odstranila vsak > napredno zakono-; ilajo in njene pridobitve, nacionalizacijo industrije ter agrarno re-i formo, ki je dala kmetom zemljo. Ameriški monopolisti so spravili deželo na dno gospodarskega propada. Celo časopisi Američa-1 nom vdinjene Li Sin Manove klike so morali to priznati. Tako je pisal 1. junija 1949. Enhab Syn-mun: «Kar se tiče naše industrijske dejavnosti, ne moremo zanikati, da se nahaja v zares žalostnem slan u. . V industrijskem cen. tru Endopo, ki ga lahko smatramo za srce Koreje, se nahaja v celoti 200 manjših ali večjih tovarn ter delavnic, od teh jih dela danes samo 55. Samo nekaj desetin poslujočih podjetij oa zagotavlja delavcem. gotove olare :n delovne ure in samo nekaj desetin od teh plačuje delavcem t.sti denar, ki so si ga prislužili». Strahoto gospodarske krize v kateri se nahaja Južna Koreja označuje število brezposelnih, ki je že preseglo milijon. Tudi v poljedelstvu Južne Koreje je stanje obupno. Isti časopis, «Enhab Synmun» je pisal; «v poljedelstvu ne gre. da bi povečali proizvodnjo Kmetje nadaljujejo z obdelovanjem zemlje, zato da bi še nekoliko podaljšali svoje življenje, ker je težko umreti; oni so že zastavili vse kar imajo ter dobivajo posojila po zelo visokih obrestih ki gredo od 16 do 20 odst.» Razumljivo je zato, da je ljudstvo Južne Koreje videlo svojo rešitev v združitvi dežele. Tako so upali prebivalci, da bo prišlo k njim tisto blagostanje in obnova, ki je značilnost Severne Koreje. Klika Li Sin Mana in Sigman Rheeja pa je odgovorila na demokratične težnje ljudstva s terorjem. Tako je na primer celo glasilo ameriških kapitalistov «New York Times» priznalo, da se poslužuje vlada Južne Koreje fašističnih metod. Časopis «Le Monde» poluradno glasilo francoske kapitalistične vlade pa je napisal: «Vsestransko oso- vražena je policija režima, ki uporablja japonske metode, a Je dodala le še večjo količino korejske okrutnosti . . . Urama povojne Koreje je nedvomno ta, da ni bila nikoli demokratična, razven v poročilih Amerikancev in delegacije Združenih narodov.» Proti nasilju in terorju fašistične klike Singman Rheeja se je ljudstvo Koreje zateklo k oboroženemu odporu. Tako je zrastlo silno in dobro organizirano partizansko gibanje: samo v septembru 1949. je izvedla partizanska vojska Južne Koreje 11H4 akcij, katerih se je udeležilo 77.000 partizanov. Ce potegnemo bilanco iz celotnega notranjepolitičnega stanja Južne Koreje vidimo: industrija dela le s 5 odst. zmogljivosti, uničujoč propad poljedelstva, en milijon brezposelnih. preko 149.000 oseb ubitih do konca 1949 in preko milijon ljudi v zaporih. Ali se je čuditi, da je fašistična vlada Južne Koreje iskala izhod iz obupnega notranjega položaja v zunanjih «zmagah» — v vojnih pustolovščinah proti Severni Koreji’ Te pustolovščine s n obetale popolen uspeh, ne samo za- | to, ket sma Severna Koreja le eno tretjino celotnega prebivalstva dežele, nego tudi zato, ker so se- fašisti Singman Rheeja za svoje pu itolovščine dobro pripravili. Časopisa «New York Times» in (New York Herald Tribune» sta prinesla 2bsegu» Dodal je še «En regiment ju/nokorejske vojake lahko kljubuje eni brigadi Severne Korc e » Končno je p''sal 28. junij i «New York Times»: «Skoraj vsi vojni glasovi izhajajo iz v’adnih krofov Južne Koreje. . . ze večkrat je Syngman Rhee izjavil, da bo njegova vojska začela ofenzivo, če bo Washington dal pristanek » m i mi* : to F W * . -Jv;# ' Vi » firn Uf * * '>/m z j r 4 j J [m p >** m wÉW £ k T W y/&»w£T’ _ * WSsSSBel ^ ‘K- w- tós® £ ài 8 <5 ' -Z «T Puščice na zemljevidu nam pojasnjujejo kam so naperjeni naoodaini načrti ameriških imperialistov iz svojih oporišč na Japonskem in Filipinih AZIJSKI NARODI SE BORE ZA SVOJO SVOBODO ne glede na ameriške strateške načrte Ali je tudi to "informbirojevska lai..? CUDN.4 SKRB ZA OTROKE Družini poslovodje mizarske delav-icc v KZ Studenice pri Poljčanah se ; 13. maja rodil otrok. Čeprav ga » oče pravočasno prtjavil na KLO v tudenicah, niso starti Se do danes pretti zanj živilske nakaznice za maj in inlj. Pripomniti je treba, da ga je KLU r da nimajo njegovi starti nobenega emljitča ali drugih virov preskrbe. ’.LO je v tej zadevi večkrat urgiral ri podružnici NB v Slov. Bistrici, to-a brez uspeha. Uslužbenka pri NB je b neki priliki celo dejala, da Je v kraju Se več podobnih primerov in a NB nakaznic ne sme izdati, ker niso v planu». Iz «Ljudske pravice» 18 junija 950). Sedaj, ko so se polegle prve alarmantne vesti, ki so ovirale mirno presojo celotnega položaja, lahko tembolje presodimo dalekosežnost načrtov ameriškega imperializma. Začetkoma je bila vsa pozornost osredotočena okrog vprašanja Koreje, not da je to središče vseh sporov v Aziji. Napad fašističnih čet Južne Koreje proti Severni in naknadna ameriška intervencija, pa so le del velikopotezne imperialistične ofenzive najprej proti Ljudski republiki Kitajski in nato proti Sovjetski zvezi. Da je zločinski napad na Severno Korejo res samo del celotne ameriške politike proti Kitajski dokazuje med drugim nastop najvišjih organov ZDA, ki so povezali vprašanje Koreje s Formozo. Filipini, lndokino. Indonezijo in Japonsko. Imperialisti ZDA so sklenili tako velik obroč okrog Kitajske, oziroma skušajo skleniti ta obroč, da bi kot v Koreji pristopili k zločinskefnu napadu proti novi ljudski oblasti na Kitajskem. Ameriški imperialisti poskušajo skleniti ta obroč, vendar pa je ta obroč poln vrzeli in je ponekod v popolnem razpadu. Poglejmo si položaj v vsaki deželi posamezno, da bomo mogli tako presoditi stanje v celoti. 90'/, VIET-NAMA V ROKAH LJUDSTVA Zemljevid, ki ga prinašamo o Viet-Namu je prerisan iz 221. poročila informacijske službe te dežele. Zemljevid nam kaže jrokrajine, ki so bile osvobojene do konca febrauarja 1950. Trenutno kontrolirajo francoske čele samo 10'/ celotnega ozemlja in še to zase-deno ozemlje se stalno manjša. Ljudska vojska Viet-Nama vodi ak-j tivne operacije proti francoskim okupacijskim četam v vseh jrokrajinah dežele. Posebno ogorčene borbe se vodijo v severnih predelih Viet-Nama, okrog mesta Cao-Bang, blizu kitajsko-vietnamske meje. Koncem maja so Vietnamci sprožili drzne napade proti francoskim napadalcem na področju Dong-Khe, ki je važno strateško oporišče, oddaljeno le 40 km od Kao-Banga Francozi so imeli v teh borbah okrog 600 mrtvih, ranjenih in ujetih. Izgubili so tudi velike količine orožja in mnogo skladišč riža V tem času je radiooddajna postaja «Glas Viet-Nama» poročala, da oblegajo redne čete podprte od partizanov Lang. Son, Lao-kaj in Caj-čau. To so mesta, ki se nahajajo v bližini kitajsko-viet-namske meje. Francoske posadke v teh mestih so odrezane od ostalih francoskih čet. Porazi, ki so jih pretrpeli na Severu Viet-Nama, so privedli francosko vrhovno poveljstvo do tega, da je razrešilo vseh dolžnosti divizijskega generala Alessandrija, komandanta armadnih skupin na severu. Francosko poveljstvo je hotelo poslati na sever ojačanja, toda ljudska armada Viet-Nama je preprečila ta premik čet. Samo v prvih treh mesecih tega leta so francoski okupatorji izgubili v južnem Viet-Namu okrog 700 vojakov in častnikov. Na jugu so čete ljudske armade uničile 103 francoske postojanke, zbile 8 letal, razstrelile 52 tankov, lokomotiv, 25 vagonov in 10 ladij; zaplenite pa 500 strojnic in 2300 pušk. Po vesteh ki jih je objavil francoski tisk 16. maja, se nahaja ljudska armada Viet-Nama v neposredni bližini Saigona in Travinha. Prebivalstvo zasedenih področij podpira demokratično armado. Vse Vietnam sko ljudstvo se bori za svojo neodvisnost in osvoboditev izpod imperialističnega jarma Proti tej borbi vietnamskega ljudstva se mora zatekati kolonialno francosko poveljstvo celo k nacističnim prostovoljcem. BORBA MALAJCEV IN INDONEZIJCEV Bolj na jugu, že v zaledju ameriškega napadalnega obroča, se nahajata Malajski polotok in Indonezija. Borba indonezijskega ljudstva je že vsem znana in smo o njej že često pisali. Zmage kitajskega ljudstva so okrepile tudi demokratične sile v Indoneziji; nasprotno pa so bile sile reakcije oslabljene. Razni priznani nizozemski in ameriški hlapci v Indoneziji so v vprašanju Koreje zavzeli «nevtralno» stališče, To so storili zato, da bi poskušali prikriti svoje povezave z nea-zijskimi kolonialnimi deželami, ker vedo, da bi vsako stališče v prid ameriškim napadalcem Se bolj oslabilo njihove omajane položaje. Večina ljudi pa ne ve mnogo o kt vavi borbi, ki se vodi na Malajskem polotoku. Sam Chuchill je moral v napadu resnicoljubnosti priznati, da je stala vojna na Malajskem polotoku Angleže «več krvi» kot vsa vojna proti Hitlerju. Skoraj vsi angleški časopisi so se že tožili zaradi težkih izgub v ljudeh in materialu ter velikih stroškov za vojno na Malaji. Tako so po vesteh «Economista» morali zvišati šte-30.000 mož. In angleški časopisi morajo vilo čet od 8.000 na 14,000 in nato na tudi priznavati, da osvobodilne sile dobivajo podporo od domačega1 prebivalstva. Tako je moral izjaviti lord Klllearn: «Ml vemo, da so oni dobro organizirani. Nekateri imajo uniforme ter so organizirani v bataljone in kompanije. Oni Imajo dobro poveljstvo ter uživajo v vsej deželi podporo številnih borcev brez uniforme». FILIPINI IN JAPONSKA Filipinsko otočje je na zemljevidu označeno kot samostojna država. Tudi v OZN se nahaja filipinski delegat, kot delegat samostojne dežele. Vendar so Filipini daleč od tega, da bi bili neodvisni. Pred svojim odhodom iz dežele so Američani naložili filipinskemu ljudstvu hlapčevsko kliko. V štirih povojnih letih se je ta tolpa ameriških kolonialnih hlapcev popolnoma razkrinkala, Volitve, ki jih je organizirala so se odvijale pod najtežjim terorjem. Vsake volitve so devedle do novega prelitja krvi med delovnim ljudstvom. Proti temu stanju je vstalo filipinsko ljudstvo v oboroženi borbi. Tudi njemu je prinesla zmaga kitajskega ljudstva novo moralno in materialno podporo. Partizanske edinice Filipinov operirajo v neposredni bližini glavnega mesta Martille. To je razlog, da Trumanova imperialistična vlada ni mogla dopuščati niti tiste lažne neodvisnosti, ki so jo Filipini do sedaj imeli. V poslednji Izjavi je Truman izrecno rekel, da bodo poslali Američani čete na Filipine, da bodo tako rešili tamkajšnjo vladajočo kliko. S l tem pa so se izkazali Filipini kot pra-S va kolonija ameriških imperialistov. Vendar la zasedba Filipinov po ameriških četah ne bo koristila stvari imperializma na Daljnem vzhodu. Nasprotno škodovala mu bo. Sedaj so padle še poslednje krinke o resničnem kolonialnem stanju Filipinov in tako bo narodno-osvobodilna borba dobila nove sile ter pritegnila poslednje, ki še kolebajo. Najvažnejše mesto v sklopu ameriškega strateškega obroča okrog Kitajske ima nedvomno Japonska. Ni Se minilo pet let odkar se je končala druga svetovna vojna na Daljnem vzhodu in že oborožujejo ameriški imperialisti japonske militariste in njihovo vojsko. Danes govorijo o tem, da bi poslali «japonske prostovoljce» proti ljudstvu Koreje. Ponovno hočejo poslati v Korejo iste čete, ki so nekoč vzele tamkajšnjemu ljudstvu svobodo. Slični so načrti ameriških imperialistov proti Formozi in Kitajski. V teh načrtih, da bi uporabili japonsko ljudstvo kot topovsko meso za večje dobičke ameriških magnatov vojne industrije, pa je napoti imperialistom ZDA japonska Komunistična partija in ostale demokratične sile v tej deželi. To je razlog, da so v poslednjem času na ukaz Mac Arthurja pod-vzeli na Japonskem ofenzivo proti KP Japonske. Aretacije, teror in protizakoniti ukrepiso na dnevnem redu. Sedaj pripravljajo ameriški imperialisti ukrep s katerim bi postavili KP Japonske Izven zakona. Uvajanje fašizma in militarizma, to je ameriška politika na Japonskem. Vendar so reakcionarne sile na Japonskem zelo oslabljene. Demokratične sile in Komunistična partija so nasprotno močne ter uživajo podporo vsega prebivalstva. Zato si niti reakcionarna japonska vlada, ki je lutka ameriških mogotcev, ne upa izvesti samostojno naklepov ZDA. Mac Arthur mora celo tej vladi «vsiliti» z ukazi svojo politiko. Danes je ameriški imperializem na Japonskem bolj osamljen kot kdaj koli poprej. Tudi japonski narod se uvršča v enotno protiimperia-listično fronto narodov Azije. Ameriški imperialisti ščitijo morilce azijskih narodov STRATEŠKO OPORIŠČE ZDA ZA NAPAD NA SZ IN LR KITAJSKO Pet let so pripravljali napad na otok Formozo Ameriški monopolisti so se polastili vseh najvažnejših surovin in gospodarskih podjetij Ropanje na škodo kitajskega naroda - Pri gradnji strateških pristanišč in letališč je zaposlenih nad 10.000 japonskih strokovnjakov - Bivši japonski oficirji v službi Čankajška Med najvažnejše strateške točke cime. iških impe, ialistov na Daljnem vzhoau. spada otok Formoza, ki se nahaja nasp oti obale jutneca predeta Kitajske. Otok Forrnoza ima 36 tisoč kvadratnih kilometrov površine ter šteje 6 in pol milijonov prebivalcev. Zaradi svoje lese med Japonsko m Filipini predstavlja za ameriške, im-per tali sl? izredno važno strateško točko, ki bi prišla, v primeru imperia-lističner.a oboroženega napada na LK Kitajsko gotovo med prvimi v poštev. Forrnoza pa je danes obenem zadnje p ibežaUšče poslednjih ostankov prosi ul e nacionalistične Cankajškove armade. Ta otok je bodisi zgodovinsko kakor 1u H rospodarsko nerazdružljivi del kitajskega ozemlja. Do konca druge svetovne vojne je uila Forrnoza zasedena pb japonskih okupatorjih. Cim je bila Japonska poražena hi se moral ta otok po vsej pravici vrniti v sk’op svoje domovine. To je bilo sicer sklenjeno ie decembra 1943. leta na kon. erenci v Kairu, kjer sta se takrat sestala Roosevelt in Churchill. Ta sklep je dve leti pozneje potrdil v Potsdamu tudi Truman. Danes pa je postala Forrnoza predmet neposrednega ameriškega oberateli >•: a napada, ki predstavlja dejansko najbolj grobo kršitev neodvisnosti LK Kitajske ter je smatrati kot direkten oborožen napad na LK Kitajsko kot tako. Povelje, ki ga je dal Truman 27. junija t. I. 7. ameriški floti, da zasede ožino med Kitajsko in Formozo, predstavlja višek imperialistične vojne provokacije. Toda ne samo to. Neopravič- oceanu. Ze leta 1945, torej takoj po končani drugi svetovni vojni, so ameriški imperialisti jasno pokazali svo-io. Ze takrat so namreč pripravljali je izredno zanimanje za otok Formo-svoje napadalne načrte, pri katerih V mesecu tekmovanja naj bo tudi širjenje demokratičnega tiska izraz borbe za mir. * J S /r Južnokorejska vladna klika je povzročila že pred nekaj leti množične pokolje demokratov Zemljevid Vietnama. Črtkasto ' ozemlje je osvobojeno, črni deli so še pod tujo okupacijo Ijivi ameriški napad na Formozo se lahko primerja le z nacističnimi osvajalnimi metodami pretekle vojne. Kako opravičuje .Truman ta oboroženi napad na Formozo? V Izjavi, s katero je skušal opravičiti ameriški napad, pravi med drugim: «Komunistična zasedba Formoze bi predstavljala neposredno nevarnost za vso cono Tihega oceana in za ameriške sile, Ki vršijo v tem predelu svoje upravičene in potrebne funkcije.» To naj bi vilo to.ej opravičilo za oboroženi napad na LR Kitajsko. Ta, iz trte izvita Trumanova argumentacija nima seveda niti najmanjše podlage. Dejstvo pa je, da so ameriški imperialisti na ta način odvrgli še zadnjo krinko neke domnevne demokracije, poteptali vse sprejele obveznosti in lastni podpis ter celo Organizacijo združenih narodov. S tem pa so istočasno osmešili svojo lutko — Čankajška, ki se hoče kljub težkim batinam, ki mu jih je prizadejala Maocetungova vojska, še vedno ponašati kot predstavnik kitajskega naroda. Dejstvo je, da ameriški imperialisti sploh niso vprašali Čankajška za njegovo privoljenje v pogledu napada na Formozo. Toda že sama politika, ki so jo začeli izvajati ameriški imperialisti v pogledu Formoze že leta 1945, nam dokazuje, da ni šlo v danem primeru za nikakšne obrambne ukrepe v Tihem Je imela prav Forrnoza vidno in važno strateško vlogo. Forrnoza in Južna Koreja sta že takrat predstavljali važno strateško oporišče za novo napadalno vojno. Trumanova vlada je začela izvajati svoj vpliv na Kuornintangovo vlado in Čankajška. Potoni tega vpliva so se ameriški monopolisti z lahkoto polastili skoro vse ekonomije, iz kateie so či pali ogromne dobičke. Na gospodarskem polju so se ameriški magna-, ti kmalu polastili predvsem industrije aluminija, v katero je vložila ameriška družba Reynolds Metals Co 34 milijonov dolarjev. Največja tovarna aluminija v Kao Sjungu je tako prešla v roke ameriških kapitalistov. Ameriški veletrust elektrike Westinghouse Electric se je polastil 34 električnih hidrocentral. National Fertilizer Asso-ciation pa si je osvojila vso proizvodnjo natrona t lužne soli), ki jo je izvažala na Japonsko. Tudi petrolejski vrelci, rudniki bakra in industrija cementa so istotako postali pravi ameriški monopol. Z vojaškega vidika pa se je Formoža postopoma spreminjala v pravo a-meriško vojno oporišče. Ameriški generali so pošiljali na otok bivše japonske oficirje, ki so jih uporabljali za vežbanje Cankajškove vojske, v največji tajnosti so začeli graditi že v prvih povojnih letih razne vojaške objekte. Obnovili in razširili so razne luke. med temi najvažnejšo Kao-Sjung. Zgradili so veliko število ameriških vojaških letališč. Na letališču v Tai-Peju se je oktobra 1949 nastanila 13. meriška letalska skupina. Ze leta 1947 pa so v Taj-Cungu zgradili veliko letališče za ameriške «leteče trdnjave». V Kao-Cungu so že pred letom dni pripravili vojni pristan za ameriško brodovje. Pri vseh teh gradbenih delih so se seveda posluževali krajevne delovne sile. Ameriški hlapec Cankajšek je dal na razpolago svojim gospodarjem na desetine tisočev Kitajcev, ki so morali graditi vpjaške objekte pod strogo kontrolo japonskih strokovnjakov. Na Formozi je zaposlenih nad 10 tisoč inženirjev, tehnikov in raznih nadzornikov, ki so prišli iz Japonske. Iz teh podatkov si lahko ustvarimo jasno sliko imperialističnih načrtov, ki s) jih začeli pripravljati že pred petimi leti. Ze takrat so začeli dejati’ sko ropati naravno bogastvo otoka Formoze in to na škodo kitajskega naroda. Ameriški imperialisti so se to* rej dejansko po1 astili tega ozemlja, ki tvori del LK Kitajske, že pred petimi leti. Sprožitev oborožene akcije v Koreji jim ie služi1 a kot pretveza zd odkrito izvedbo njihovih strateških načrtov, s katerimi je postala Forrnoza te leta 1945 dejansko ameriško vojno oporišče za napad proti Kitajski ifl Sovjetski zvezi. Toda v petih povojnih letih se Ja Kolo zgodovine krepko zasukalo in nikakor ne v korist ameriškim imperialistom ter njihovemu hlapcu Cankaj-šku. Pred petimi leti verjetno niso računali na ztnago kitajskega naroda. Prav ta zmaga jim je pošteno prekrižala njihove lačune. Porazne izkušnje, ki so jih doživeli s Catikajškom ji11 očividno niso še izpametovale. Le. nd ta način si lahko razlagamo njihove zadnjo in najtežjo vojno provokacijo proti Formozi in Koreji. Mladina za mir Mladina odgovarja na provokacije imperialistov in netilcev nove svetovne vojne z nabiranjem pod,-tisov za prepoved atomske bombe. Te dni je šentjakobska mladina nabrala 130 podpisov, mala skupinica mladink iz središča mesta pa jih je nabrala 62. Dobro so se izkazali mladinci s Kolonkovca, ki so v nekaj dneh nabrali nad 400 podpisov. Obljubili so tudi, da jih bodo nabrali še nekaj stotin. V nabiranju se odlikuje zlasti mladinec Radovan. Omembe in brez dvoma pohvale vredno je delovanje mladine pri sv. Ani. zniranje poopisov pa kot izgloda ni po volji nekaterim policijskim poveljnikom pri Sv. Ani, ki so pred nekaj dnevi .poskušali ustrahovati dve mladinki, medtem, ko sta nabirali podpise. Toda poskusi ustrahovanja so bili zaman. V odgovor na ustrahovanje sta isti mladinki nabrali 80 podpisov, ostali mladinci iz okraja pa nad 200 podpisov! Le tako naprej mladinci mladinke! Izzivačem in tistim, K* s svojimi dejanji ovirajo tiste, ki delajo proti novi vojni, odgovorite s še povečano vnemo in 5 podvojeno aktivnostjo! ODPRTO PISMO INOZEMSKIH DELEGATK ti t o fašističnim agentkam v Trstu Kot prestavnice demokratičnih žena republike Italije, Ljudske republike Madžarske in Ljudske republike Češkoslovaške smo biie navzoče na 3. kongresu Zveze demokratičnih žena STO in smo bile vesele, da smo mu prinesle svoj pozdrav in izrazile svojo bratsko solidarnost vsem ženam, ki se na STO aktivno bore, da ne bi bilo to Ozemlje spremenjeno v bazo za imperialističen napad proti ZSSR in ljudskim demokracijam. Govori slovenskih, hrvatskih in italijanskih žena na kongresu, do-sečeni uspehi za združitev večine žena STO v borbi proti imperialističnim vojnim hujskačem, globok . e*»»* st- m mmmm z •- ‘MU ' .Cf® * / v -.,J '■ fìyw'Vft e-«' v. Čankajšek Mac Arthurju : , Dve diviziji vojakov ti dam na razpolago za borbo v Koreji". «Za Ameriko je Tito zvestejši zaveznik kot vsi ostali v zahodni Evro-!><», je pred kratkim zapisal zunanjepolitični urednik «New York Herald ! Tribune» Alsop. in dejstva, ki jih IJud-| sivo Jugoslavije dnevno opazuje, v pol-I ni meri potrjujejo to njegovo mnenje. Ameriški vojni hujskači, ki imajo v [ hlapčevskih vladah zahodne Evrope si-1 cer vdane izvrševalce svojih vojnih prip av, potrebujejo še mnogo več. če hočejo doseči zaželene cilje. Treba je p ed vsem izolirati Sovjetsko zvezo, I ošibtti blok vzhodnih driav ter končno j izzvati oboroien napad nanje. To vaino nalogo so poverili najpodlejšemul izdalalcu vseh časov, svojemu glavnemu agentu Titu, ki se je ie doslej Izkazal vrednega njihovega zaupanja in j ki ne bo pomišljal niti trenutek,da ob uvodnem trenutku izpolni njthov končni ukaz, da izzove v Evropi oboroien spopad med Zahodom in Vzhodom ter! j potegne Jugoslavijo i> bratomorno vojno proti Sovjetski zvezi in ljudskim l demokracijam. Primer Koreje nam Iz- i pričuje, da netilci vojne uporabljajo n 'a namen prottljudske retime v tujih deielah. med katere spada tudi beograjska teroristična vlada, da tako odvrnejo od sebe neposredno krivdo. Od vseh evropskth driav je danes Jugoslavija brez dvoma na prvem mestu tako v pogledu materialnih, kakor ludi v pogledu psiholoških priprav na novo vojno proti socialističnim deželam.. Danes je v Jugoslaviji pod orotjem i več kot milijon vojakov. Vpoklicanih j ie bila u zadnjih mesecih večina rezervnih častnikov, ne glede na to, da Kako titofašish pripravljajo vojno število aktivnih daleko presega potre- be armade v mirnem času. Poleg tega pa je treba upoštevati, da je zelo veliko število za oroije sposobnih tudi v policijskih in podobnih ustrojih, ki se prav tako kot vojaki urijo v rabi modernega orožja. Nadalje pa so še razne druge predvajaške organizacije, ki prav tako mobilizirajo velike množice ljudi, zlasti in'adine, a tudi starejših in iena. Med lake spadajo zlasti Zveza borcev NOB, kamor imajo pa dostop tudi ljudje, ki so se borili v četniških in ustaških edinirah. Podobne naloge imajo tudi «Narodna tehnika» razna planinska in /izkulturna društva in tako zvane «prostovoljne» delovne brigade, kt so urejene po vojaških predpisih ter se urijo v vojaških vež-bah in spretnostih. Iz vojske in drugih oboroženih edl-nlc so odstranili vse one, ki so bili poznani kot pravi komunisti In prijatelji SZ. Na njihova mesta pa so postaviti zakrknjene nacionaliste in fašiste. k! so imeli te v kraljevi vojski ali v ustaških, domobranskih in četniških edinicah odgovorne položaje. Sedanji admiral vojne mornarice Josip Czerny je bil že pod Petrom višji mornariški častnik. Po kapitulaciji se je zatekel k Angležem v Aleksandrijo, od koder pa se Je no ukaz njihove tajne službe vrnil 1943. v Jugoslavijo. Kljub temu, da je bil te 1947. tetko osumljen angleške špljonate, je ostal do danes na tem odgovornem mestu. Prav tako sta komandant in vrhovni inšpektor protiletalske obrambe dva bivša kraljevska oficirja, ki sta pod Titom napredovala v generala. Na visokih mestih so še med drugimi vojni zločinec Bonač, ki je bil po Resoluciji takof izpuščen iz zapora in imenovan na visoko mesto v mornarici, dalje ustaški polkovnik Filipovič, usta-Ski polkovnik Merič, načelnik štaba ustaške armade Kliščanin. Ameriški špijon Apostolski Je postal celo načelnik generalnega štaba v Makedoniji, agent francoske obveščevalne službe In Gestapa Milič pa generalni major. Takih in podobnih primerov je na tisoče. Kot 'J ostalih zahodnih drtavah se tuai jugoslovanska vojska reorganizira po ameriškem vojaškem ustroju, oborotuje z ameriškim orotjem in vetba po načelih vojske ZDA. V ta namen so poslali iz Združenih driav celo vrsto vojaških inštruktorjev, ki imajo te danes odločilno besedo v Jugoslovanski armadi. Po njihovih navodilih vcepljajo vojakom najbesnejšo protisovjetsko propagando, prikazujoč Jim SZ kot imperialistično silo, ki hoče napasti Jugoslavijo, dočim Jim zakrivajo resnične vojne provokatorje v ZDA in ostalih imperialističnih drtavah. Odveč bi bilo sploh govoriti, da je vsa vojaška obveščevalna slutba pod kontrolo ameriških agentov. Poleg ogromnih pošllik orotja iz Amerike in ameriške cone zahodne Nemčije pa potrosi Jugoslavija za vzdrtevanje vojske in, oborotttev 60 milijard dinarjev, to je 35% vseh dr-tavnih proračunskih izdatkov. V tej vsoti kajpak niso všteti stroški za predvojaške tn druge pomožne organizacije, kakor tudi ne za razne strateške ceste in podobne objekte, ki prav tako potro mnogo milijard ljudskega denarja. Med najvažnejše strateške o-bjekte spada cesta Beograd - Zagreb -Ljubljana - Trst. po kateri naj bi v čim krajšem času mogle priti ameriške čete iz Trsta v osrčje Jugoslavije to je tudi eden najvažnejših vzrokov, da anglo-ameriški okupatorji nočejo zapustiti Trsta. Na tej cesti dela poleg «prostovoljnih» delovnih brigad in najetih delavcev še okrog 200.000 vojakov, kar kaže, da jo hočejo dograditi čim prej. Velike strateške važnosti je tudi nova železniška proga Solun -Beograd, ki je najkrajša pot za dobava ameriškega orožja in za prevoz tujih čet v vzhodni del Jugoslavije. Istočasno pa na m.ejah Albanije, Bolgarije, Romunije in Madžarsše mrzlično grade vojaške utrdbe ter koncentrirajo veliko število do zob oboroženih vojakov. Z izvozom strateških surovin kot so krom, baker, mangan, aluminij, živo srebro i. dr., iz katerih se izdeluje oroije in municija, pospešujejo tttofašisti oborožitev držav atlantskega bloka. Z neprestanimi obmejnimi provokacijami proti sosednim ljudskim demokracijam vzdržujejo stalno vojno napetost, pri tem pa z nesramnim potva- rjanjem dejstev skušajo prevaliti vso krivdo na mirne sosede. Neprestano vpadajo manjše edinice na albansko in bolgarsko ozemlje, streljajo na njihove obmejne straže, pošiljajo -na tuja ozemlja provokatorje in diverzante, ki naj bi povzročali nerede v obmejnih predelih. Jugoslovansko časopisje pa porablja te titofašislične provokacije, ki jih seveda prikazuje kot napad na Jugoslavijo, za psihološko pripravo ljudstva na vojni spopad s socialističnim Vzhodom. Potem ko je Tito likvidiral grški partizanski pokret in so mu izpodieteii poskušeni državni udari v Albaniji, Bolgariji, na Madžarskem in drugod, gredo vsi njegovi napori za tem, da pripravi oborožen napad na ljudske države in SZ. V ta namen so titofa-fisti sklenili prijateljstvo z monarho-fašistično vlado Grčije in Je v pripravi prava vojaška pogodba, ki naj bi bita temelj za sklenitev Sredozemskega pakta, h kateremu bi pristaopile tudi Italija, Turčija, Frankova Španija tn Egipt in ki naj bi bil logično dopolnilo Atlantskega vojnega pakta. Jugoslovansko ljudstvo, ki je proti vojni, kt še danes kljub vsej lažnivi propagandi ve, da je SZ najdoslednej-ša braniteljica miru in prijateljica vseh tlačenih narodov, je že davno spregledalo vso to zločinsko vojnohuj-skaško vlogo teh imperialističnih podrepnikov. Tudi. če bi jim uspelo kot je ameriškim agentom v Južnokorejskl vladi, da izzovejo vojno v Evropi, ne bo poštenega Jugoslovana, ki bi se boril proti svojim bratom, temveč bodo obrnili svoje orožje proti imperialistom in domačim izdajalcem. duh enotnosti, ki preveva neštet slovenske, italijanske in hrvatsk® žene, katere smo srečale v Trstu in po vaseh Ozemlja, njihovo navdušenje in močna navezanost n“ veliko domovino socializma S°v jetsko zvezo so utrdili še bolj nl* ie prepričanje, da so si v sves svojih odgovornosti in da so 0 ločene, izpolniti svoje naloge fronti demokratičnih sil vsega svet^ Tudi me italijanske, madžars»^ in češkoslovaške delegatke smo s z vsem srcem pridružile delegatka0 na 3. kongresu žena STO, ko s< poslale nad vse solidaren in Pr srčen jaozdrav demokratičnim l nam cone B, ki trpe pod kruti0' zatiranjem sokrivcev in hlapcev dajalca Tita. Ze v svojih dežela^ smo imele dovolj dokazov, kako s je Titova klika stavila v slu^ imperialistov. Toda, ko smo tu 0 STO slišale pripovedovati slove ^ ske, hrvatske in italijanske žene njihovem trpljenju in upanju, * so bile izdane najjprej od ang1^ ameriških imperialistov in na bolj odvraten način od sedanjih 1 goslovanskih voditeljev, smo m°8 še točneje oceniti vso grozoto °1 hovega izdajstva. Z borbo v svojih deželah za ° ’ sego ali obrambo svobode in d e mokracije in stavljajoč vse sv ^ sile v akcijo, ki združuje vse že°^ sveta v sveto vojno proti atorns bombi sredstvu imperialistov 'zsiljevanje in vojno — se za.vlc damo, da s tem prispevamo tudi ^ osvoboditvi naših sestra v coni in Jugoslaviji, ki so bile izdane Titove tolpe in sedanjih vodite] Antifašistične fronte jugoslova^ skih žena, katere so postale krivke in podpornice izdajalca ta. Te so bile upravičeno raZjlV;5-kane in izgnane iz vodstva Toda, jugoslovanske žene, ki zveste idealom demokracije in za bode, ki trpe, upajo in delajo svobodo svoje domovine, so bii® so še vedno članice naše ye e. družine. Z njimi in z ženami _ ga sveta bomo pod vodstvom jetske zveze, branika miru in g0. predka, vodile borbo za mir in eializem do končne zmage. ge. Živela Zveza demokratičnih na STO! tič°a Živela Mednarodna demokra ženska zveza! Živela Sovjetska zveza in veliki voditelj Josip Stalin! 30. obletnici požiga Narodnega doma v Trstu l h /'Vlt-l. V «tl uu ibarskega pogroma pora- šistično barbarstvo strlo našega naroda L poteča 30 let od prvega fašistov in italijaiskih na-u Proti tržaškim Slovencem falskega požiga Narodnega K\ barbarski pogrom in vari-(oi‘s Je bil prvi člen dolge , °er^e> ki so jo fašisti in Hate ionalisti kovali vsestran-'zirano z namenom, da bi z 11 slovenski živelj na tem ^°dja tistih, ki so snovali Za izvedbo tega zločina fWst Giunta. Njemu pa Pomagali tudi nekateri Iju- ^Sovorii zloglasni Giunta, ki [Priliki naščuval številno fa-n Pijano drhal, ki se je po u napotila na vandalske po-stu ter se končno od vseh e^a p e(1 iakratno palačo ij Q torcia, ki je stala na mestu ,8a hotela Regtna v ulici Gep, J° zažgala Narodni dom ter važno zbirališče Sloven-:(rii rtee slovenske kulture na 5|o' Vandalskemu požigu je pri-Uj Poč je število vojakov raznih ,.lc^e in karabinerjev. Tak je ^az. Gasilci pa niso smeli Ni X okrog časopisov «Il Piccolo», 8Ne» in «Era Nuova». Seveda 1^. °s‘ Po navodilih, ki so jih 0(i. takratnega Giolitijevega s lz Rima- ^ Požig a samega je bilo na h§u neko zborovanje, na ka- zi enakopravnost. Da je tako. nam pot j uje neprestano oviranje našega šolstva vseh vrst, zapostavljanje naših učiteljev in profesorjev, odstranjevanj? slovenskega jezika iz javnih u-radov, zlasti pa ukaz VU št. 183 in nedavna zloglasna okrožnica, ki jo je predsednik cone Paludati naslovil vsem županom cone. Odredba VU in okrožnica predsednika Palutana sta za nas Slovence prav tako poniževalni in škodljivi, kot zloglasne akcije nekdanjih fašistov in italijanskih šovinistov. Znani fašist Rino Alessi je v uvodu neke knjige, ki poveličuje fašistične akcije v Trstu med drugim napisal naslednje: «Plameni Balkana (t. j. Narodnega doma) so končno le očistili Trst. . .» O kako močno se je zmotil fašist Alessi, kajti plameni Narodnega doma niso očistili Trsta, tako, kot si je on zamišljal, temveč nasprotno. Tržaški demokrati so se prav ob plamenih tistega ognja prekanil in se. zakleli, da ne odnehajo od svoje borbe, dokler ne bo zmaga izvojevana. In ta borba se nepretrgoma nadaljuje do današnjega dne in se bo nadaljevala. dokler ne bodo tudi Slovencem na tem ozemlju priznane vse nacionalne pravice, ki jim pripadajo. Zato pa so zarnan vse ovire, zaman je zapostavljanje Slovencev, zaman ukazi VU in zaman so tudi zloglasne Palutanove. okrožnice. MILIVOJ DOLANC PREOBRAŽEVALCI NARAVE 7. BORBA ZA OBSTANEK Na. ava sama viši med bitji strogo i in neusmiljeno selekcijo: vsa bitja, \ bodisi živalska, bod.si rastlinska so izpostavljena stalnemu odbiranju, ki ne j prizanaša niti jajčecu oziroma semenu, j niti razviti živali oziroma rastlini. V j tej neprenehni borbi za obstanek se ohranjajo le oni osebki (organizmi), ki najbolje us'iezajo življenskim po-lojem. Nadmorska višina Bogote v Kaliforniji znaša 2600 metrov. Ko so tja prenesli nas ) domačo gos, je izgledalo, da bo ti ud zaman; gosi so le redko nesle jajca, od teh se je izvalila komaj četrtina, a mladih gosk Je poginila polovica. Pa se jih je le nekaj ohranilo, se privadilo trdim prilikam novega okolja in danes uspeva v Bogoti gos enako dobro, kakor pri nas. Pa oglejmo si smrekov gozdič, zasajen z drevesci iz iste drevesnice, vzgojenih in presajenih 'v istih prilikah in v istem okolju. Kaj kmalu bomo ugotovili, da se nekatera drevesca lepo in krepko razvijajo, druga pa zaostajajo, celo izumirajo. Od 100 vsajenih drevesc nam jih bo čez 30 let ostalo komaj 30, čez 70 let pa nič več kot 7 do 10. Ohranila so se le ona drevesa, ki so bila najsposobnejša v iivljen-skem boju in se najbolje prilagodila okolju ter so bila najodpornejša proti raznim škodljivcem. Svojčas je zloglasni metulj — smrekov prelec uničil na Saškem obširne smrekove gozdove; nekaj dreves se pa ni lotil. Natančna preiskava teh dreves je dognala, da so iglice vsebovale več — tei pontina kot pri napadenih drevesih. Muhe in metulji iz viharnih otokov Kergvel so brez peruti oli pa imajo te zelo majhne in ne morejo leteti. NaS kmet si želi ostrih zim. milih ne mara, ker ho v sledečem poletju razen Škodljiv mrčes močno uničeval pr delke. Seveda, hud mraz uniči mnogo Škodljivcev 1:1 se niso dovolj zav^io-vali pred njim. Tako izbira Narava te sto — in sto-tisočletja in ohranja le ona bitja ki so najbolj usposooljena za boj za ob-stahek. Istočasno pa se bitja iz roda v rod izpopolnjujejo, spreminjajo. Sttvtl-ni živalski velikani, razni zavrtji preteklih dob so morali izginiti, ker si v Šovinisti in podivjani fa-*®0W. da bodo s tako drznim kot je bil požig Narodnega Tr»u, zlomili hrbtenico slo- Zivlju bodisi v mestu, kakor Zato so izvrSili tako j 1 ga bo zgodovina vedno " 2 gnusom. Toda njih u-hilo zmotno, kajti naroda, ki stoletja kljuboval raznim ih preganjanjem ter zasuž-Hj hi mogoče uničiti niti z afi. z vandalskimi dejanji so ^italijanski nacionalisti st- aa je začasno umolknila beseda v javnosti in na i, 'it so utihnili pevski zbori. "° bolj večal in krepil od-t končno prišel do dejdnskega ^“soobodiini vojni ter do obra-tfiagi. svoje popolne osvoboditve «« nadoblasti. Veriga, s ka-Doskušala Gioliti in Giunta lovence je še danes nastav-še danes poskušajo tu piasti pod pokroviteljstvom naš narod v svoji borbi (Nadaljevanje in konec) VPRAŠANJE: Katere so značilnosti jezika? ODGOVOR: Jezik je eden izmed, družbenih pojavov, ki spremljajo družbo ves čas njenega obstoja. Jezik je nastal z nastankom družbe, se. z njo razvijal in premine s prestankom družbe. Zato je mogoče razumeti jezik in zakone njegovega razvoja le, če jih preu-d ujemo v tesni povezavi z zgodovino družbe in onega naroda, ki ie stvaritelj in čuvar jezika. Jezik je sredstvo, s katerim ljudje med seboj občujejo, izmenjavajo misli in se skušajo med seboj razumeti. Izmenjava idej, ki jo omogoča prav jezik, je trajna in tivljenska potreba človeške družbe: brez nje ni mogoče vzporediti dejanj posameznih ljudi v boju proti naravnim silam in pri proizvajanju važnih tvarnih dobrin. Brez jezika ni mogoč uspeh družbene proizvajalne delavnosti. Družba, ki ne bi imela jezika, ki bi ga razumela in bi bil skupen vsem njenim članom, bi prenehala proizvajati. Se več. Takš- J. V. STALIN: O MARKSIZMU V JEZIKOSLOVJU Značilnosti jezika 'vezava med ameriško Nacistično vohunsko mrežo v, vn- . muhe «zaveznikov» na-^vletski zvezi so dokumenti-ij številnih osebnosti, o kalij 1 rn°Roče niti zdaleka predla so komunistično na-, izmed takih osebno-lnjj ; Ralph Ingersoll, ki je v », j®.1 spominov iz vojne «Top Jo je izdal v ZDA leta ■ Vj..ah da je bilo vojaško rav-'if| Jlh vojaških oblasti v Ita-vSj čudno». V Italiji so bili lje “‘•goji za hitrejše napre- ) je bil povezan z ameriško in naci-htunsko mrežo že med osvobodilno vojno česar pa ni prišlo». lv jasno je, da imajo ta is i!,ašlta dejanja» svoje ozad-ilj j^j več, kot pa diplomatič % ^‘jonskega značaja. To je V ^himivo, ker razkriva ne-"‘nacije, ki so jih kuhali 6i_ahieriške zunanje politike, iy ' Allen, Anderson, Bohlen :v£0razumno z voditelji tajne službe ter z naj- '«ii^evair ;,%j. ^Ronacističnlmi poiitič- :;k “ostmi v ZDA. N1- je bil v ZDA ustanov- jVv ----------------------- > organizem imenovan 6p ®ecret Services», kar po-urad taine obivešče- ■ iv 7e- Ta organizem je kma-“ ustanovitvi postal zelo ;> V(>ditelja tega je bil ime-%„ ‘“hal William Donovan. iti s- S. (tako bomo odit j. “Vali obveščevalni urad) 'lb'ipt*VSem te*,e: zbiranje taj-lXilt 3c‘j vojaškega značaja na itbt^vem polju, razširiti mre-Zasledovati delovanje so- prišlo na dan, kako so prišli številni agenti na Madžarsko prav po Dullesovi mreži. Pa ne le na Madžarsko, temveč tudi v Jugoslavijo so prišli agenti po isti mreži. Evo kaj piše o tej zadevi sovjetska revija «Novi časi» v svoji številki z dne 20. oktobra 1949: «Za časa zadnje vojne so Zdr. države in Velika Britanija uprle razvoju odporniških organizacij, katere so bile pod vodstvom komunistov. Izjema v tem primeru je bil le Tito. Samo organizaciji, ki jo je vodil Tito je O. S. S. znatno pomagal. V Bariju je bil ustanovljen poseben organizem, ki je sistematično oskrboval Tita z orožjem in drugim vojnim materialom. Na čelu omenjenega organizma v Bariju je bil agent O. S. S. John Hamilton, ki je poznan v svetu zlasti kot Hollywood-ski igralec Sterling Hayden». Z druge strani vemo, da je večina ameriških agentov prišla v dežele vzhodne Evrope preko Nemčije, bodisi pred vojno, kakor tudi za časa vojne. To bi bilo seveda nemogoče, če bi ne imeli tesnih stikov in vezi z voditelji Gestapa. Jugoslovanski general Pero Popi-voda je svojčas povedal, da je imel Tito stike z Nemci že leta 1943 ter da se je preko generala Velebita pogajal za premirje. General Velebit je bil že od nekoč poseben ljubljenec Tita in velik prijatelj Churchilla. z ameriško aviacijo. Jh 0 ® bapravimo bilanco o de-X, ^“fijene organizacije, ugo-a je potrosila 135 milijo- Jev za «vzdrževanje» od-Ribanj. Resnici na ljubo vedati, da je organizaci-.. a'a» odporniška gibanja ker so se vanja vrinili agenti, ki so nato delo-iVJt"0 ciljev, ki so jih imela Mji ranciji, zlasti pa v Italiji ts. i.lVS'i‘u Se nekoliko od bliže Sik Jem agentov O. S. S. v Sil^banjih St;6 "hveščevalne službe ter (Se nadaljuje) na družba mora propasti in ■ prenehati obstajati kot družba. Zato je obenem jezik tudi orodje borbe in razvoja družbe. V besednem zakladu ki ga predstavljajo vse besede enega jezika, je poglavitna stvar njegov temeljni sklad, ki vsebuje kot jedro vse temeljne besede. Temeljni sklad je manjši od besednega zaklada, zato pa preživi sto-letj in nudi jeziku osnovo za oblikovanje novih besed. Po besednem zakladu spoznamo jezik: čim bogatejši in obsežnejši je besedni zaklad, tem bogatejši in bol] razvit Je jezik. Besedni zaklad sam po sebi še ne tvori jezika, temveč je le njegovo gradivo. Toda je nad vse važen, kadar se v nekem jeziku menja slovnica. Slovnica Ioblikoslovje in skladnja) je zbirka pravil, ki urejujejo oblikovanje besed in njihovo razporeditev v stavkih. Ona napravlja jezik skladen in razumljiv. Slovnica je plod dolgotrajnega dela človeškega razuma in merilo njegovih ogromnih pridobitev. V nasprotju z nadstavbo družbenega reda, ni ni neposredno povezana s proizvodnjo, temveč le preko gospodarstva, je jeziK neposreano zvezan s človeško proizvajalno delavnostjo, kakor tudi z vsemi drugimi njegovimi dejavnostmi brez izjeme. Zato pa je besedni zaklad, ki je prt vseh Jezikih najbolj dovzeten za spremembe, v sko-ro neprestanem spreminjanju. Jeziku ni treba čakati tako kot nadstavbi, da bodo odstranjeni družbeni temelji. Besedni zaklad se spreminja prej nego premine družbeni temelj in ne glede na njegovo stanje. Vendar se besedni zaklad nekega Jezika ne spreminja tako kot nadstavba, to je z odpravo starega in postavitvijo nečesa novega, temveč z obogatitvijo obstoječega zaklada z novimi besedami, ki so nastale s spremembo družbenega ustroja, z razvojem proizvodnje, kulture, znanosti itd. Ko je na eni strani izločenih nekaj zastarelih besed iz zaklada, pa pride vanj mnogo večje število novih. Jedro osnovnih besed pa obstaja še naprej v vseh bistvenih delih In tvori temelj besednemu zakladu lezlka To Je povsem razumljivo. Ni potrebe, uničiti jedra temeljnih besed, ko ga je Da mogoče s pridom uporabljati skozi mnogo zgodovinskih obdobij. Na drugi strani pa ni mogoče v kratkem času ustvariti novega jedra osnovnih besed. Uničenje tega jedra osnovnih besed, nakopičenih v teku stoletij, bi popolnoma ohromilo jezik in prekinilo občevanje med osebami. Slovnični ustroj se spreminja celo počasneje kot jedro temeljnih besed, čeprav se tudi ta izpopolnjuje v teku časa. Temelji slovničnega ustroja pa trajajo silno dolgo. Zgodovina nam pove, da jezike odlikuje velika trajnost in ogromna sposobnost odpora proti nasilni asimilaciji. Za to se imajo zahvaliti stalnosti slov- ničnega ustropa in jedra temeljnih besed. Stoletja so se turški potujčevala trudili, da bi okrnili ali uničiti jezike balkanskih narodov. Mnogo turških besed so sprejeli balkanski Jeziki, toda kljub temu so ostali trdni in pri življenju. To pa zato, ker so se v glavnem ohranili njihovi slovnični ustroji in jedra temeljnih besed. iri ustvaritvijo nečesa novega, pač pa z razširitvijo in izpopolnitvijo temeljnih prvin obstoječega jezika. Ni bil na en mah uničen stari in ustvarjen novi jezik, temveč se je to zgodilo s postopnim in dolgotrajnim kopinčenjem novih prvin in izginjanjem starih. iz tega torej izhaja, da ni mogoče smatrati jezika in njegovega ustroja kot proizvod ene same dobe. Ustroj, slovnični sistem in jedro temeljnih besed so proizvod mnogih obdobij. Po vsej verjetnosti so zametki modernega sodobnega jezika nastali v davni preteklosti še pred suženjsko dobo. Bila je to preprosta govorica z majhnim besednim zakladom, toda s slovničnim ustrojem, čeprav zelo pri. prostim. Kasnejši razvoj proizvodnje, nastanek razredov, nastanek pisave, stvori-tev države, razvoj trgovine, iznajdba tiska, razvoj literature so povzročili velike spremembe v razvoju jezika. V tej dobi so se rodovi in narodi delili, razpršili, se premešali m križali. Nastajale so narodne države in jeziki, revolucije so zrušile stare in postavil« nove družbene ustroje. Vse to Je povzročilo še večje spremembe v jeziku tn njegovem razvoju. Nekateri pravijo da je teorija, po kateri naj bi se jeziki razvijali v stopnjah, marksistična, ker priznava nujnost nenadnih preobrazb iz starega v nov jezik. Kajpak Je to popolnoma zgrešeno, ker v tej teoriji nt nič podobnega marksizmu. Marksizem ne priznava nenadnih izbruhov v razvoju lezlka. Uajargue se je motil, ko je govoril o nenadni jezikovni revoluciji v Franciji v dobi od 1789 do 1794. Res je bil v tej dobi jrancoski jezik obogaten z novimi besedami in izrazi tn je nekaj zastarelih besed izginilo. Toda to še vsekakor ne odloča o usoal Jezika. Kajti o Franciji ni za časa meščanske revolucije izginil slovnični ustroj in jedro temeljnih besed, kt sta se ohranila brez bistvenih sprememb in ki živita še danes v modernem francoskem Jeziku. Smešno malo je pet alt Sest let za Izločitev starega in stvaritev novega jezika. Za to so potrebna stoletja. Marksizem uči, da se jezik ne spreminja z nenadnim zrušenjem starega in ustvaritvijo novega, temveč s postopnim kopičenjem novih prvin tn izginjanjem starih. Tovarišem, ki so za-relebani v .nenadne izbruhe' je treba v tolažbo povedati, da je nemogoče uporabljati zakon o nenadnih Izbruhih pri prehodu iz stare v novo kakovost ne le v zgodovini razvoja jezika. Tega zakona ni mogoče vedno uporabljati niti pri drugih družbenih pojavih, bodisi da gre za družbeni temelj kot tudi za nadstavbo. Ta zakon je neizbežen o družbi s sovražnimi razredi, ne velja pa za družbo, kjer ni sovražnih razredov. Tako smo mi v dobi 8 do 10 let prešli v poljedelstvu iz individualnega meščanskega m kolhozni socialistični sistem. Ta revolucija pa se ni izvedla z izbruhom, to je z zrušitvijo obstoječe in ustvaritvijo nove oblasti, temveč i postopnim prehodom iz starega meščanskega v novi socialističen ustroj. To je bilo omogočeno s pobudo obstoječe oblasti, ki Je izvedla to revolucijo od zgoraj, In ob podpori ogromne večine kmečkih množic. sp emenjenili 'razmerah tekom geoloških dob niso mogli primerno urediti siiojegu življenja. Njih mesto so z at žele živalske vrste, ki Jim nove raznu re niso mogle do živega. tembolj pa mu bi bile v napotje, ker bi Jim zemlja delala velike preglavice in bolečine Zato so krtove oči male, dobro zakrite: tembolj pa je krt razvil svoj vonj, da more zaslediti skozi zemljo mastni zalogaj in se s svojimi širokimi sprednjimi nogami, namenoma tako zraščenimi, dokopati do njega. Nadvse zanimiv način samoohranitve je prilagoditev bitij svojemu okolju po barvi in obliki telesa. Le pomislite, kako bi se mogel ohraniti pri življenju naš rjavi medved v snežni belini arktičnih krajev in kako beli severni medved v naših gozdovih. S svojo snegu podobno belo obleko posnemajo severne a medveda tudi še polarna lisica, pola ni zajec, snežna sova itd. Ce bi hermelin nosil skozi leto dni istobarv-no dlako, bi kmalu bilo po njem: zato sleče začetkom zime svojo poletno rjavkasto obleko tn Jo zamenja z zim-:kemu snežnemu okolju primerno belo, ':i jo pa začetkom poletnih mesecev :ope' zavrže. Da mu repek ostane črn udi pozimi, ni talca nesreča, saj je majhen in "a to-ej ni zlahka opaziti. menjavanju dlake enaki hermelinu so Sc planinski zajec, snežni jereb itd. No. rego ali zeleno žabico boš težko Stalne, strogo in neusmiljeno odbira- uS!edal med zelenjem drevesnih listov. nje, ki ga urSi Narava med vsemi bitj . postavlja vsako posamezno bitje pred težavno nalogo samoohranitve, pred nalogo ohranitve lastne vrste. Surova sila pride pri tem kaj mulo v poštev: zato se bitja poslužujejo v svoji borbi za obstanek sredstev, katerih množica, raznolikost in Cesto neverjetna tznajdjivost nas mora zaprepaščati. Dolga vrsta debelih knjig bi nam trebala, da bi mogli našteti vse različne načine in vsa različna sredstva, ki se jih poslužujejo razna bitja, bodisi živali, bodisi rastline, da ohranijo sebe, da ohranijo svoj rod. Razumljivo je torej, da moremo omeniti le nekoliko njih. kjer živi; umazano navadno žabo bos pa tudi opazil šele tedaj, ko skoči z blatnega obrežja v vodo. obeh. Običajno eden od obeh Jezikov zmaga u takšnem spajanju, obdrži svoj slobnični ustroj in Jedro osnovnih besed ter se naprej razvija po svojih zakonih, d očim drugi jezik izgubi svola lastnosti in postopoma odmre. Zato spajanje ne ustvari novega, tretjega Jezika, temveč se ohrani eden od starin jezikov, ki se Cesio obogati na račun premaganega in tako še ojači. Tako se le b vellkoruskem jeziku utopilo mnogo drugih jezikov, ki so s tem obogatili ruski jezik z novimi besedami in izrazi. Nedvomno nima sovjetsko jezikoslovje ničesar pridobili s teorijo o spajanju. ČETRTO VPRAŠANJE: Je prav, da Je «Frauda» sprožila javno diskusijo o Jezikoslovju? ODGOVOR: Da, prav. Razpravljanje je bilo zelo plodno. Odkrito je predvsem, da je v jezikoslovnih krogih prevladal režim, ki je znanosti tuj in ki ni dovoljeval kritike. Nobena znanost se ne more razvijati tn cveteti, če ni svobode kritike in izmenjave mišljenj. Poleg tega pa je diskusija odkrita neverjetno zmedo idej v osnovnih vprašanjih jezikoslovja. Pokazala Je nevzdržnost Marrovih teorij, češ da je jezik nadstavba družbenega reda, in o «razrednem značaju» Jezika. Zato je po mojem mišljenju odprava samovoljnega režima v jezikoslovju, odklonitev Marrovih napak in uvedba marksizma v jezikoslovje edini način, da zopet postavimo jezikoslovje na zdrave temelje. Kaj bi bilo, če bi se slon razmnoževal tako številno, kakor se razmnožuje na primer vrabec? Slonovka koti po enega mladiča, prvega ko Ji je 30 let. Recimo, da živi slonovka 120 let: vsega bi imela komaj 6 mladičev. In če bi vsi mladiči ostali živi in se pravilno razmnoževali, bi tekom 750 let imeli — 19 milijonov slonov iz enega samega para. Toda tudi sloni so podvrženi naravni selekciji in jih torej ostdne veliko manj. A kaj bi se Sele zgodilo, če bi se sloni razmnoževali kakor jjrabci in bi Jih ob ugodnih pogojih nastalo iz enega samega para tekom 20 let kar 200 bilijonov? Saj bi do takega števila sploh ne prišlo, ker bi že prej zmanjkala na svetu za vso množico trobčarjev potrebna hrana; zmanjkala bi hrana seveda tudi za vse ostale rastlinojedce, ki bi torej morali poginiti; z njimi vred bi morali poginiti tudi vsi mesojedci; skratka — izginiti bi morala vsa živa bitja na svetu. A vrabčji rod bi kaj kmalu izginil, če bi se razmnoževal tako, kakor se razmnožuje slon: podlegel bi neštetim nevarnostim vrabčjega življenja. Razmnoževanje vrste odgovarja torej popolnoma potrebi, ki Jo narekuje pravilni razvoj vrste. Oglejte si sliko na veji sedečega sivega muharja! S svojo desno nožieo se dotika suhe trhle viseče vejice. In vendar to ni vejica, ampak žival iz Slepi jamski hrošč-mrhar. Oči bi mu ne služile v temi, zato jih nima ima pa tembolj razvite tipalke. Borbi za obstanek moramo pripisati tudi okrnitev kril pri žuželkah, živečih na otokih, kjer vladajo stalni viharji Metulje z velikimi krili bi močni vetrovi kmalu pometali v morje, kjer bi živalice morale poginiti. Krt živi v zemlji, kjer bi mu velike, odkrite oči gaj malo koristile, rodu kobilic, imenovana palinčnjak, ki bi si jo muhar takoj privoščil, a je ne opazi . . . V nekaterih predelih vzhodne Afrike živi nevarna sleparka, vražja cvetka. Tudi ta spada k rodu kobilic; ko miru. je med rastlinami, se njen zadek le malo ali nič ne loči od okolice. Njene prednje noge so spremenjene v prave grabilke, kakor pri naši bogomolki, a gorje si žuželki, ki si želi nasrkati medu z varljivega cveta! Stopi o priliki na naš ribji trg! Videi boS ribe najrazličnejše oblike: med vitkimi ribami raznih vrst boš opazil take, čigar telo je tako zraščeno, da se ustrašiš ie ob pogledu na žival: bodičasta je, polna izrastkov, gub in tudi že po vsej obliki nenavadna: s svojo grdobo vpliva na sovražnike, da jo puste v miru in to Je — namen njene grdobe. LAŽ JE OROŽJE JEZUITOV ZA RAZNARODOVANJE SLOVENCEV Velika napaka pa bi bila misliti da se Je jezik razvil na isti način kol nadstavba, to je z razrušenjem starega Napačno je tudi mišljenje, da so se jeziki v preteklosti spajali z nenadnimi izbruhi, ki naj bi na mah iz starega ustvarili nov jezik. Spajanje jezikov Je, nasprotno, dolgotrajen postopek, ki traja stoletja. Prav tako ]» zgrešeno misliti, da je proizvod dveh jezikov tretji jezik, ki ni podoben prvima In se razlikuje po kakovosti od Zloglasna okrožnica Palutana o rabi slovenskega jezika je prišla šovinističnim govnačem okrog «Giornale di Trieste» kot nalašč, da v teh pasjih dneh zopet nekoliko premešajo od zadnjih svojih izpadov že nekoliko osušeno šovinistično brozgo. Po svoji nepopravljivi jezuitski navadi uporablja tudi to pot zavijanja in laži, da bi prikazali upravičenost narodnega zatiranja tržaških Slovencev. V člankih od 18. in 24. junija trdi nič več in nič manj, da bi ta proslula okrožnica šla neopažena mimo slovenskega prebivalstva, če «je ne bi običajni rovarji uporabili za ponovno špekulacijo». Ko razlaga Palutanovo okrožnico spretno izpusti njene najbolj žaljive določbe kot so one, da sme sle- s, gibanja. O tem ima-tne dokaze na Norve- u' -aujin v Evropi. l 4m 1 agenti so se za delova-Vskih gibanjih poslužili XlQ "levičarskih elementov». Nj a*‘ Po navodilih, ki so jih jN n0(l ameriškega majorja 5 bi Sl°ldberga in Georga Prat- 1« ‘ ilo bi) 0 delovanje čim bolj od >]{"?. Prenesena leta 1942 po-h i ‘‘a iz Washingtona v Lon- X N način je bilo omogoče-■,% ^“ejše sodelovanje z vo- Xfii *“eriške špijonske službe lenom Dullesom, ki je t>i| f. v Svici. Kolike važno-' “log UJ*esov špijonski center 6l“ti d .izvedeti šele na pro-V ki ie bil lansko dimpešti. Sele tedaj je Pisatelj Mike Queen je bil Američan. Pisal je zlasti satire in črtice, ki so bile posebno ostre, ko se je šlo na račun bogatašev in izkoriščevalcev. Mnogo črtic in tudi satir je objavil v ameriškem komunističnem časopisu «Peoples» World», ki izhaja v San Franciscu. DAVEK NA ZRAK IN NOSOMETRI. Mister Hanibal Bomba ton pa je sodil drugače in sicer takole: V dvorani prepolni modrikastih sivih kolobarjev cigarnega dima, so lenobno ždeli milijonarji tia mehkih naslanjačih. Takole zbrani so s svojimi račjimi očmi strmeli nekam v prostranstvo, medtem, ko je gospod Hanibal Bom-baton pred njimi razgrinjal prizore novega in donosnejšega sveta. Njihovi možgani so bili podobni prozornim akvarijem, v katerih so poleg zlatih ribic plavale nekatere toge in ogoljene ideje. «Kapitalizem se mora odločiti za naslednji odločilni korak!» je razsrjeno grmel Bombaton in udrihal s pestjo po pisalni mizi, ki je bila iz črne hrastovine. «Kapitalizem mora stopati naprej, naprej, naprej, če noče, da ga pogoltne socializem! Vsakikrat, ko zajamejo ljudje polna pljuča brezplačnega zraka, ki ni z ničemer obdavčen, vdihnejo tudi bacile socializma. Zrak imajo brezplačno na razpolago, ne da bi morali s svoje strani kaj prispevati, ali se kakor koli potruditi. Ljudje še nikoli niso delali zaradi zraka. Zato niso po zakonih upravičeni, da bi ga brezplačno uživali.» «Gentlemani, prepričan sem, da bo vrhovno sodišče Združenih držav Amerike potrdilo naše pravice, da smo mi lastniki zraka, ki je prav tako naš, kakor zemljiška posest, poslopja in drugo. Vsa naša zemljiška posest je vendar odvisna od zraka, ki jo obdaja. Brez zraka bi bila vredna piškavega oreha. Zato ima lastnik zemlje pravico trditi, da je tudi zrak njegova last». «Znanost vam kaže, gentlemani, da zrak izgubi na vrednosti, kadar gre skozi človeška pljuča. Tu imam zbrane konkretne dokaze. Ti potrjujejo in na dovolj jasen način dokažejo, da sem zaradi zraka samo v zadnjih desetih letih — prosim vas, gentlemani, pazite na številke — zaradi zraka, ki ga brezplačno vdihavajo ljudje na moji zemljiški posesti — izgubil na svoji vrednosti v skupnem znesku za 189,732.945 dolarjev in MIKE Q U E E N tiO centov. Podobne izgube naraščajo iz dneva v dan, sleherno uro in celo minuto. Iz tega nam postaja jasno, zakaj vedno tičimo v gospodarski krizi . . .» «V tem, gentlemani, je izvor socialističnega zla. Ce se lahko ljudje ustavijo pri katerikoli avtomobilski črpalki in brezplačno napolnijo gume svojih avtomobilov z zrakom, se jim lahko sama po sebi zbudi v glavi misel: «Ce je zrak brezplačen, zakaj ne bi tudi bencin dajali zastonj!» Pokažite jim prst, pa bodo zagrabili za roko. Menda mi ni treba dalje razlagati, kam vodijo takšne misli!» «Tu vidite načrt sodobnega aerodinamičnega kromiranega nosome-tra z majhnim urnikom, pokritim s steklom, ki se ne razbije. Ta aparat vam pokaže v dolarjih in centih natančno brez napake, koliko je vreden zrak, ki ga je subjekt vdihal in ki ga mora plačati. Na tej-le risbi lahko vidite, da je nosometer res zelo primeren izdelek, ki ga bo vsak pravi Američan s ponosom nosil. Ze sama proizvodnja in prodaja teh nosometrov, ki pa bodo zgrajeni v najrazličnejših oblikah, tako, da bodo odgovarjali vsem okusom — nam bo prinesla veliko milijonov, ki bi se bili sicer izmuznili med palci in bi jih lahko prišteli k popolni izgubi». Eden izmed kapitalistov, zavaljenih v naslanjačih, se je zganil ter dejal: «Povejte nam, kolega, ali ne bi bila mnogo bolj praktična zamisel, da bi zastrupili vse ozračje? V tem primeru bi se pojavilo vprašanje, kako bi kombinirali protistrupe s števci. Na tak način bi lahko preprečili goljufije. Mislim, da vendar veste, kako brezvestno je ljudstvo!» «Vse to kar sem do sedaj slišal, ni imelo pravega cilja, poleg tega — in to je glavno — bi nas stalo mnogo denarja. Tega ni treba, ker so naši konstruktorji že preprečili sleherno možnost goljufije, ko so sestavljali načrte za nosometre. Na tej-le sliki lahko vidite, da je posebna kljuka iz nerjavečega jekla pritrjena nosilcu nosometra na vrat. Ce račun za izkoriščeni zrak ne bo plačan — posometer bo treba namreč pokazati vsak mesec zaradi registracije — bodo posebne zaklopke zaprle dostop zraku in tako zadušile nepoštenega in skopega nosilca nosometra.» «In slednjič sem izdelal še načrt za posebno vzgojno kampanjo, ki jo bo treba izvesti vsepovsod, pri-čenši že v ljudskih šolah. Ta kampanja bo morala ljudem vtepsti v glavo nekatere nove nazore. Tako, pravim, bo človek brez nosometra veljal za nagega. Ljudje ne bodo niti mogli pomisliti na to, da bi se javno pokazali brez nosometra, prav tako, kot si ne pomislijo danes, da bi kdo lahko hodil po cesti — brez hlač . . .» diti slovenski prevod, tiskan v oklepaju in s polovičnimi črkami, italijanskemu besedilu. Iz vsega tega je člankar v svoji slabi veri napisal, da «mora slovenski prevod neposredno slediti uradnemu besedilu», da bi tako lažje zagovarjal ta za italijanske oblastnike v resnici sramoten dokument. Zelo udobno, gospodje šovinisti, braniti z lažjo svojo krivdo! Ne mečite biserov svinjam, stoji v svetem pismu. In res ne mislimo klerofašistom od najvišjega oblastnika pa do bedastega pisuna G. d, T. dokazovati potrebo in upravičenost narodne enakopravnosti in njenega sestavnega dela dvojezičnosti, ker bi to, podprto z lažmi, zopet uporabili za svoje šovinistične špekulacije. Povemo naj jim le, da je lažna tudi njihova trditev — pri tem se sklicujejo celo na mirovno pogodbo — da obstoji kakšen star zakon, ki bi prepovedoval rabo slovenščine v kateri koli občini. To so dosegli od svojih gospodarjev klerikalni klečeplazci šele po prvi seji v tržaškem občinskem svetu, potem ko so komunisti predlagali tolmača za slovenščino. Kmalu potem je ižšel ukaz št. 183, ki v nasprotju z določili prav navedenega določila mirovne pogodbe protipravno odvzema pravico Slovencem, uporabljati v občinskem poslovanju svoj materni jezik. Vse te laži končno skuša zabeliti člankar z največjo lažjo in špekulacijo, češ da je Slovencev le 4,7%, to je kolikor so dobili glasov belč-ki in titofašisti na zadnjih volitvah, in da imamo v tržaškem občinskem svetu le dva zastopnika. Ta dva «žastopnika» naj si obdrže kar italijanski šovinisti zase, ker itak najbolje služita njihovim šovinističnim interesom, naše narodne in druge koristi pa edino dosledno branijo komunistični svetovalci, od katerih je — mimogrede povedano — šest Slovencev. Edino um so tržaški Slovenci s svojimi glasovi izrazili svoje zaupanje, kar je najbolj razvidno prav iz votivnih izidov v vseh slovenskih predmestjih in vaseh cone A .Naj si jih člankar enkrat ogleda, da bo y drugo vsaj molčal, če že noče povoriti resnice! Nebogljena, vsa mehka in pri tem te belobarvna sipa bi se komaj smela pokazati, ker bi bila kaj lahek in dobrodošel plen premnogim ribam. Zato se lepo drži svojega skrivališča in moli okoli sebe le svoje dolge lovke, s katerimi si pribavi potrebne ribice. Ce si pa zaželi malo pohajkovanja po morju, ima pripravljeno zalogo črne tekočine, ki jo brizgne v vodo proti morebitnemu napadaču, da more srečno uiti nevarnosti v oblaku črnine. Cesto srečujemo med živalmi pravcate topničarje: proti sovražniku «streljajoi» s smrdečimi, jedkimi, a pogosto celo strupenimi tekočinami ter se jih tako obrranijo. Druge zopet izkoriščajo svoje strupene ali omamljive «izstrelke» za to, da z njimi omamijo svoj plen. Zopet druge živali izločalo ob nevarnosti smrdeče brizge, ki napadalca preteno. Odkod izločajo živali te neprijetne tekočine, je vseeno, da le dosežejo svoj namen. Kako neprijeten je bodljaj čebetlne-ga žela, je menda že marsikdo okusil na lastni koži. Morda Je kdo, ki se je poskusil z oso ali celo strupenimi škorpijoni, če je obiskal Južne kraje. Pik modrasa ni pri nas nič nenavadnega, zato vemo prav dobro, da je le bolje držati se daleč od te zalege. Ce zmore «puščavska ladja», kamela, nositi v posebni «cisterni» v svojem trebuhu dovolj vode, ki Ji more zadoščati za vrsto dni in ki kljub veliki vročini, vladajoči v puščavi, ostane priletno hladna, ni to, zaradi puščavskega potnika, ki bo ob popolnem pomanjkanju vode ubil vesto žival, da st reši življenje z njeno vodo, ampak le zato, aa si žival sebi ohrani svoje borno življenje. Pa kaj bi dalje naštevali! Saj bi ne prišli do kraja. In kaj Sele prt rastlinah! Obravnavati bi morali vsak posamezen del vsake rastline, a kam pridemo? Naš «nežni spol» si naj vsekakor zapomni, da bi niti ena sam a rastlina ne napravila krasnih cvetov, kt Jih pogostoma srečujemo tn celo gojimo ne samo zaradi krasne oblike ali zaradi dtvnth barv ali zaradi prijetnih duhov, da, niti ena sama rastlina ne bi esega tega dajala le zato, da udo-brovolji «njega», ki polaga svoje upe u lepoto in duh cvetke, a tudi ne «nje», kt tak dar komaj čaka . . . Ne, svoje cvetje razvija rastlina le kot vabo raznim žuželkam, ki naj po morejo prt ljubimkovanju nje, rastline, ne pa človeka! In to zaradt — ohranitve svoje vrste, v borbi za svoj In svojega rodu obstanek. C. K. fjStran 4 DELO 8. ju. Iiial950il TITOFASIST1CNE «TEORIJE» — Dogodki v Koreji so dali litovskim «bistrim» glavicam povod za razvijanje njihovih «pravovernih» teorij, ki slutijo kot ulite, za opravičevanje imperialističnega napada na demokratično Severno Korejo. Beograjski «borci za resnico in pravico» so'takoj «pugruntali», kdo je v resnici kriv dogodkov v Koreji. Celo reakcionarni tisk je prve dni poročal, da so jutnokorejske čete zavzele ie prvi dan nekaj mest ob 38. vzporedniku. Ta mesta se nahajajo v mejah Severne Koreje. Torej je te iz tega jasno, kdo je dejansko izvršil napad. Toda titoiašiste to nikakor ne moti. Oni nam vedo «resnicoljubno» povedati, da so vsega kriva edino le «vplivna področja». Seveda so za titoiašiste ZDA le postranska stvar, ki skoro ne prihaja v poštev. Glavni krivec je pač . . . Sovjetska zveza. Titovska «teorija» nam «razlaga», da je «SZ oborotevala ljudsko republiko Severne Koreje in da so čete Severne Koreje napadle Jutno Korejo po nalogu . . . Sovjetske zveze». To ie torej nainovejša «iznajdba» beograjskih «teoretikov». Seveda, po mnenju titovcev bi moralo ljudstvo Severne Koreje dopustiti, da bi Sigmah Rejeva klika zasedla osvobojeno ozemlje, kjer je na oblasti ljudstvo. Ker tega niso storili, so pač tudi prebivalci Severne Koreje «ko-min/ormisti» in kot taki pod vplivom Moskve Sploh se čudimo, da niso tito/ašisti obdolžili za to stanje še . .'. Vidalija. Saj to ne bi bilo pri njih prav nič izvanrednega. RADIO BABA — Brez dvoma se še vsi spominjate na najrazličnejše «senzacionalne» vesti, ki so jih prinašale tekom zadnje vojne razne Mussolinijeve in Goebelsove propagandne radio oddaje. Temu je ljudstvo pravilo «radio babe». Vojna je sicer končala, toda kakor izgleda pa tradicija babjega radia še ni izumrla. Za to so pač prav dobro poskrbeli urashingtonski krogi, ki imajo ves interes, da širijo čim več razburljivih vesti, ki naj bi skrbno pripravljale vojno vzdušje. Tako je prinesel eobjektivni» t 'tofašistični tržaški dnevnik neko «senzacionalno» vest, ki jo je seveila pobral na radio ameriške cone na Dunaju. Ze samo dejstvo, da je «west» prinesel ameriški radio je za titoiašiste najboljše jamstvo o «100 odstotni verodostojnosti». Poglejmo si torej to najnevejšo «senzacijo dneva». Torej radio ameriške cone na Dunaju je javil, da «so bile vojaške enote na jugu Madžarske ojačane s sovjetskimi oddelki, kateri so se udeležili velikih manevrov. Namen teh manevrov naj bi bil o-bramba proti namišljenemu napadu iz Jugoslavije». Ze zopet je vmes . . . Sovjetska zveza. Prav zaradi tega so tito/ašističnemu «Primorskemu» taki ameriški «ocvirki» kar najbolj po godu. Značilno je, da prinašajo take «resnične» vesti prav v dneh ko so ameriški imperialisti izvedli eno izmed najtežjih vojnih provokacije prav u Koreji. Ali ne služi to za pripravljanje vzdušja za kake ti-tojašistične provokacije na Balkanu? Značilno je namreč, da so isto vest prinesle še isti dan klerolašistične «Ultime Notizie». Nekoč je «Primorski» prepisoval iz «Ultime», sedaj pa se dogaja obratno. Res lep napredek za titoiašiste! TUDI PREPOVEDI SO VČASIH DOBRODOŠLE — Ze nad mesec dni kričijo titovci na vse pretese o nekem «kongresu mladine». Z velikim zvonom so oznanjali ta «kongres» za 25. junija. Ko so pa zvedeli, da bo imel isti dan tajnik Svetovne zveze demokratične mladine svojo konferenco, takrat so takoj povlekli rep med noge in preložili «kongres» na 2. t. m. Kar nenadoma so se pojavile pri titolašistih «tehnične ovire». V čem naj bi obstojale te «tehnične ovire», tega seveda niso povedali. Morda pa jim je primanjkovalo avtobusov. Brez teh namreč sploh ne morejo ganiti. Toda glej čudo! Consko predsedstvo je začelo delati tito/ašistom skoro istočasno vsaj navidezne ovire. Takrat pa so zagnali titovci še večji vik in krik, ki se še danes ni polegel. 89 «protestnih» resolucij, 48 «protestnih» sestankov, konferenca «izvoljenih» delegatov — to je velikanska akcija, ki Jo je povzela tržaška «titlerjugend» v «obrambo» demokratičnih (???) organizacij. Na vse pretege se titofa-šis'i hudujejo na Palutana, češ, da jim ne dovoli kongresa, medtem pa da gre kominlormistom vsestransko «na roko». Torej, v čem Je bistvo te takozvane «prepovedi» conskega predsedstva? Saj je titovcem prepoved kongresa prav dobrodošla, ker so si s tem prihranili očitno polomijo. Prepoved je bila za titovce kot blagodejni dež po šestmesečni suši. Raz ven lega i malo na ta način ma-terijala za pisarjenje in kričanje vsaj še za mesec dni. Dovolj je, da pogledamo «Primorski». Pomislite kako jih reveže, oblasti «preganjajo», ker so oni «edini predstavniki» demokratičnega pokreta v Trstu. Saj prav v tem Je jedro vse komedije. Prikazati titoiašiste kot «pravoverne komuniste» tn «borce» proti imperiai izmu. Toda vsa komedija je preveč očividna. Posebno pa ko vpijejo, da ere Palutan kominlormistom vsestransko na roko. Prav tukaj so se tito/ašisti sami izdali. Ali so že pozabili na svoje brezmejno veselje, ko so oblasti prepovedale Enotnim sindikatom protestno zborovanje, kjer naj bi se govorilo o terorju v coni B? Kaj pa prepoved ženskega zborovanja na trgu Garibaldi in cenzura kongresnih lepakov? Ali nam je šel Palutan tudi takrat na roko? Takrat so tito/ašisti seveda molčali. Palutanu pa so lahko hvaležni, ker jih je rešil iz velike zadrege. Kje pa bi sploh nabrali toliko «delegatov», ko so pa v pogledu mladih nameščencev raznih «gospodarskih» ustanov precej na šibkih nogah. «Rezervo» iz cone B pa so itak poslali na «prostovoljno» delo v Jugoslavijo. Kaplarja Gorazd Vesel in Egon Kraus sta itak že prestara «junca», da bi še lahko «zastopala» titovski «titlerjugend». ■■■■■■■■■■■■ ■■i ■lil lil ■■■■■lil «mnnn!imnmiinnmtt OBČINSKI SEJI V ZGONIKU IN NABREŽINI Zali za itev ei ra ia zgo kop niške iravn ;ga i lOSt občinskega našega j SVI iez eta ika Razpust občinskega konzorcija za elektrifikacijo - V sredo je bila seja občinskega sveta v Nabrežini - Občina bo sklenila pogodbo s SELVEG za dobavo električnega toka Na občinski seji v Nabrežini, ki j kjer se nahaja podrto občinsko pose je vršila 5. t. m. sta bila odsot j slopje. Temelji so tam dobri in bi na le dva svetovalca, med njimi svetovalec Pertot, ki je že odsoten tretjič, ne da bi poslal kako opravičilo. V začetnih interpelacijah obrazloži župan, da je vložila obči na na policijski komandi predlog, da se izpremeni dosedanja uredba, po kateri mora spremljati oseba iznad 18 let govejo živino na prometnih cestah. Po novem predlogu bi to veljalo za osebe iznad 14 let. Kot prvo točko dnevnega reda se lahko porabili za gradnjo, tako bi znašali stroški samo en milijon lir. Z dvema milijonoma bi se lahko postavilo celo 4-stanovanjsko hišo. Oba predloga sta bila po daljši diskusiji izglasovana enoglasno. Nad-ilje je občinski svet razpravljal o razpustu konzorcija za elektriko občin Zgonik-Nabrežina. Vzdrževanje električne linije in drugi stroški bi znašali za obe občini preko poldrugi milijon lir. ZVU je predložila vprašanje gradnje elek- obravnava občinski svet vprašanje j trične linije in njeno vzdrževanje investicije 2 in pol milijona lir, ki i privatnim podjetjem, ki so prinest) ostale od prejšnjih proračunov. 1 'la svoje proračune in predloge za Tov Graton predlaga gradnjo sla- ! kupno pogodbo. Licitacija se je vr-čilnice in prh na športnem igrišču, ! si*a rpet^ podjetji SELVEG in SVEM ker dosedanje stanje ne odgovarja j ‘er ie predložila SELVEG mnogo zahtevam spodobnosti in higiene, i nižji proračun in ugodnejšo pogod-Stroški bi znašali milijon lir. Na-| ho- p<> tpj pogodbi bi znašali stro-dalje predlaga gradnjo stanovanj-1 5ki za vzdrževanje električne tim- ske hiše za dve družini na mestu, Višek cinizma Ko so predložili bivšemu titovskemu kandidatu Kocmanu iz Silvana v podp's resolucijo proti a-tomski bombi je takoj izjavil, da ne podpise resolucije. Cinično je še dodal: «Ce jo hočejo vreči, naj jo vržejo kar danes». To je že višek titofašističnega ci nizma. ki je sličen mišljenju Hitlerja in Mussolinija. Tem je bilo pač vseeno, tudi če je zadnja vojna zahtevala milijone in milijone nedolžnih žrtev. Kakor izgleda je ti-tofašist Kocman na istem stališču. Njemu torej sploh ni mar za sto-lisoče nedolžnih žrtev, ki bi jih povzročila ena sama atomska bomba. Ze iz tega si vaščani lahko u-stvarijo jasno sliko o nekaterih lju-1 deh. ki so jih titotašisti Dostavili celo za «predstavnike» ljudstva. Morda pa je titofašist Kocman či-tal «Demokracijo», kjer belčki odkrito pozivajo Slovence naj ne podpišejo resolucije za prepoved atomske bombe. Smrt zavednega antifašista V Lonjerju je umrl 73-letni zidar tov. Cok Rok, star antifašistični borec, ki je bil zato preganjan od fašizma in konfiniran na otoku TJstiki. BU je ustanovni član Ljudskega odra v Lonjerju po prvi vojni, sedaj pa ustanovni in častni član Prosvetnega društva Lonjer-Katkrara. V nedeljo so mu pevci PD na pokopališču zapeli več ža-lostink. godba pa mu je zaigrala poslednje slovo. Celica «G. Dimitrov», katere član je bil pokojni, in Prosvetno društvo izražata težko prizadetim svojcem svoje sožalje, kateremu se pridružuje tudi naš list. je 315.000 lir mesečno za vsako občino. Po pogodbi SELVEG bi ta skrbela tudi za določeno javno razsvetljavo, kar bi prineslo občini nadaljnjih 50.000 lir mesečnih stroškov. V diskusiji poudarijo občinski svetovalci, da je pri znižanju stroškov za električno napeljavo imelo veliko važnost odločno stališče občine, ki je hotela tudi sama vzeti nase vse stroške in skrbi v tem vprašanju. V pogledu kupne pogodbe poudarijo razni občinski svetovalci, da je potrebno vnesti točko, da je SELVEG obvezana dobavljali strujo določene napetosti in ne izpod te napetosti. Nadalje naj se vnese točka za dobavo industrijskega toka. Taka kupna pogodba naj se podpiše za dobo 9 let. V naslednji točki dnevnega reda je občinski svet enoglasno odobril povišanje plač občinskim nameščencem, kar je v Italiji že v veljavi. S tem je tudi nabrežinska občina podprla akcijo tržaške in miljske občine. Edina sila, ki se temu upira je ZVU. Kot zadnje je bilo obravnavano vprašanje «jusa». Mnenja pa so tako različna in občinski svetovalci tako nepripravljeni, da je občinski svet sklenil, naj se to vprašanje obravnava na prihodnji seji, ko bo vprašanje pretehtal občinski odbor, ki naj iznese svoje mnenje. Seja v Zgoniku V nedeljo dopoldne je bila izredna seja občinskega sveta v Zgoniku. Na njej se je med drugim in v prvi vrsti razpravljalo o znani in zloglasni okrožnici conskega predsednika Palutana. Zupan tov. Pirc je nato seznanil svetovalce z delovanjem vseh slovenskih županov na polju obrambe pravic slovenskega naroda na tem ozemlju. Končno je predložil resolucijo SIAU s katero omenjena skupina v občinskem svetu odločno protestira NOBENA SODBA MU NE MORE DVIGNITI UGLEDA Na obsoj tožbo titofašista ena odg. urednik « v S Del kr a» ka iz Bajte in Vodopivec Medtem, ko je bila prejšnja številka našega lista že v tisku, se je zaključil proces proti bivšim partizanom Danilu Petarosu iz Boršta. Stojanu Preslju iz Bazovice, ki sta bila lani obsojena na večje zaporne kazni radi «requeslro di persona» v osebi zloglasnega colottijevca Fabiana, ki se je zlasti «izkazal» ob priliki neke «čistke» za časa osvobodilne borbe v Borštu. (Na zatožni klopi so bili razven že omenjenih. tudi drugi njuni tovariši, ki so | bili že na lanskem procesu oproščeni vsake kazni). Porotno sodišče je tokrat prišlo do pozitivnega zaključka. Vse obtožence je namreč popolnoma oprostilo. Vsi demokratični listi so že ob lanski obsodbi pisali, da bi morali biti vsi obtoženci oproščeni, do česar pa žal takrat ni prišlo. In tako sta morala dva obsojenca presedeti v zaporu skoraj poldrugo leto. Porotno sodišče se je ob tej priliki izkazalo za nepristransko in pravično. Toda, kot je storilo v tem primeru, bi moralo storiti tudi v številnih drugih primerih, kajti številne so bile obsodbe partizanov za dejanja, ki so bila v marsičem podobna onim, ki jih je tokrat spoznalo za nekazniva. Obvestilo ZP STO . sporoča STO Zveza Partizanov naslednje: Vsi bivši partizani, ki so bili svoj-čas priznani od Komisije treh Be-nečij (Commissione Triveneta), so zaradi ureditve dokumentov vabljeni, da se zglase na sedežu omenjene zveze. Poleg omenjenih so vabljeni, da se zglase na sedežu Zveze tudi bivši partizani, ki so se borili izven meja bivše kraljevine Italije in ki jim niso še priznane tozadevne pravice. Zveza partizanov STO jim nudi vso pomoč pri ureditvi vseh potrebnih formalnosti. Končno so vabljeni na isti sedež tudi tisti borci, ki niso do danes prejeli v redu vsega izplačila, ki jim pripada. Urad Zveze partizanov STO je na trgu Ponterosso 6, II. nadstr. in je odprt vsak dan od 10. do 12. in od 16. do 19. ure. Zveza Komunistične mladine STO sporoča, da je veliki mladinski tabor, ki bi se moral vršiti 9. julija v gozdiču ob Lazaretu pri Drobnem rtiču odgoden na poznejši čas. Cas in kraj, kjer bo tabor, bo naknadno naznačen. proti krivičnim ukazom VU in proti zloglasni okrožnici prof. Palutana. Resolucija je bila z malim popravkom soglasno sprejeta od vseh prisotnih svetovalcev. V naslednji točki dnevnega reda je župan poročal, da se bo v kratkem pričelo z deli za elektrifikacijo občine. Elektrifikacijo je prevzela družba SELVEG. Na seji je bilo odrejeno število luči ki jih bodo dobile naslednje vasi, in sicer: Salež 10, Samatorca 6. Zgonik 6, Mali Repen 6, Briščki 4. Kuludrovica 3, Devinščina 3 in Brišče 1. Nadalje je bil na seji sprejet sklep, da občina kupi neko zemljišče od svetovalca Grudna v Zgoniku, na katerem bo v doglednem času zgrajen nov občinski sedež, ter neko zemljišče v Saležu, na katerem bodo zgradili novo šolo. Seja se bo nadaljevala v nedeljo 16. t. m. Nihče nima pravice ovirati partizanov miru V sredo je civilna policija aretirala a. ul. Fabio Severo dve ženski, kei sta nabirali podpise za stockholmsko resolucijo. Toda to jim še ni bilo dovolj. Crez noč so Ju namreč pridržali v kasarni ul. Cotogna ter ju šele naslednje jutro odpeljali na glavni stan v ul. XXX Ottobre, kjer so ju pa takoj izpustili na svobodo ter jima vrnili resolucije s podpisi, katere so zaplenili policisti iz ul. Cotogna. Za naše otroke zahtevamo slovenske nadzorne moči Vest o nečuoeni aretaciji je seveda lakoi prineslo vse tukajšnje klero/a-šistično in tico/ašistično časopisje in celo tedenciozno poročali, da bosta nosti in z očividnim namenom, da bi prestrašili nabiralce podpisov — so celo tendenzlozno poročali, da bosta morali obe aretiranki pred zavezniško sodišče za določevanje narokov To izmišljotino je demantiral sam tiskovni urad civilne policije. V zvezi s tem je tudi Tržaški odbor za obrambo miru pozval bodisi tržaško radio postajo kakor tud: «Ultime Notizie» naj demantirata to neresnično in ten-! denciozno vest. Dejstvo je pač le eno in to je potrdil tudi glavni stan civilne policije. Nabiranje podpisov za stockholmsko resolucijo je povsem zakonito dejanje, ki ga ne sme nihče ovirati. To naj služi kot nauk tudi vsem tistim policistom, ki Jim je morda la plemenita pobuda pravi trn v peti. Sporočilo conskega predsedstva za počitniške kolonije slovenskih otrok Tiskovni urad predsedstva cone je le dni sporočil, da je začel urad za kolonije pri conskem predsedstvu pregledovati prošnje za sprejem v počitniške kolonije, ki so bile predložene preko slovenskih šol. Prosilci, bodo imeli otroci, ki pojdejo v Car-nio in Cadore «v mejah možnosti» lastno osebje. Vsem slovenskim otrokom, brez vsake izjeme in zavijanja mora urad za kolonije brez nadaljnega Id bodo poslani v Carnio in Cadore, dodeliti izključno slovensko osebje. bodo v mejah možnosti porazdeljeni v skupine, ki jim bo dodeljeno lastno nadzorno osebje. Otroci bodo odpotovali v prvi polovici tega meseca. Za učence slovenskih šol bo odprta posebna kolonija v Devinu in sicer za dečke okrog 15. julija, za deklice pa prilično 15. avgusta. Družine, ki niso še vložile prošnje imajo čas, v kolikor gre za sprejem dečkov — še danes 8. t. m. od 17. do 19. ure. Prošnje se vlagajo na Prefekturi (soba 23). Za prošnje, ki se nanašajo na sprejem deklic pa bo predsedstvo cone izdalo posebno obvestilo. To je v bistvu izvleček sporočila conskega predsedstva. K temu moramo nujno pripomniti, da se nikakor ne strinjamo s stališčem conskega predsedstva, kjer govori, da V petek 30. junija se je zaključila pred tržaškim sodiščem razprava proti tov. Dušanu Kodriču odgovornemu uredniku našega lista in tov. Ivanu Vodopivcu iz Sem pol a j a. Oba je namreč tožil titovski svetovalec nabrežinske občine Škrk Josip iz Bajte in sicer zaradi «obrekovanja». V teku volivne kampanje je namreč «Delo» objavilo dva članka, ki sta bila dejanski odraz ogorčenja in nejevolje jusarjev iz Sempolaja v pogledu nepovoljne rešitve vprašanja jusov, kjer je bil zainteresiran tudi titofašist Škrk. Slednji je seveda smatral, da je bila vsebina člankov žaljiva za njegov ugled ter je zahteval dolgovezen preklic, ki je bil celo daljši kot je bil članek sam. Ker nismo na njegovo zahtevo pristali, se je seveda obrnil do sodišča, ki naj bi rešilo njegov ugled. Tako je sodišče obsodilo tov. Dušana Kodriča na 9 mesecev zapora in 90.000 lire globe, to-v. Vodopivca pa na 8 mesecev zapora in 80.000 lir globe. Oba sta bila nadalje obsojena na poravnavo vseh pravdnih stroškov in plačilo posebne odškodnine, ki jo bo določilo civilno sodišče. Zaporna kazen jima je odpuščena z amnestijo. Proti neprimerno težki razsodbi sta tov. Kodrič in Vodopivec vložila priziv. Našega odgovornega urednika je branil odv. Zennaro tov. Vodopivca od v. Bologna. Titpvca Škrka je zastopal odv. Tončič. Na razpravi je tov. Vodopivec potrdil vsebino člankov in dejstva, zaradi katerih je Škrk vložil tožbo. Titovski svetovalec je zanikal, da bi bil kdaj nabrežinski podeštat, izjavil je, da je bil edino le šem-polajski župan. To pa je bilo za časa fašizma. Glede uporabe denarja, ki je bil določen za geometra pa ni prišlo do prave razjasnitve. Glede uradnega imenovanja Škrka kot komisarja za gozdove za časa nacistične okupacije pa se je na razpravi ugotovilo, da Škrku dejansko ni bila podeljena ta funkcija. Toda nikakor ne iz razloga, da tega on ni hotel sprejeti, marveč ker so se zadevne listine, ki jih je poslala takratna nacistična prefektura, izgubile. Ne bomo se spuščali v juridično razglabljanje težke obsodbe, ki jo je sodišče izreklo napram našemu listu in tov. Vodopivcu. Vsekakor pa je omembe vredno, da so razne razsodbe sodišč, ko gre za procese proti Lega Nazionale in drugim povsem različne ter se skušajo dejstva čim bolj potlačiti. Tokrat je šlo pač za obsodbo demokratičnega lista, ki ga je tožil dobro znani titofašist. V titofašističnem taboru je zaradi obsodbe našega lista zavladalo še posebno veselje. «Primorski» se je razpisal na dolgo in široko ter obenem na vse kriplje poveličeval svojega pristaša Škrka. Sodišča, ki so jih titofašist! še do včeraj na-zivali fačistična. so postala za titovce kar čez moč «ljudska». Sicer pravijo tudi fašističnim sodiščem v coni B in Jugoslaviji «ljudska sodišča». Vsekakor pa so zadoščenja, ki si jih morajo titofašisti iffkati pred sodiščem zelo borna. Dejstvo ostane pač le eno: splošno javno mnenje, ki prevladuje v pogledu titofašista Škrka v nabrežinski občini, bo ostalo kljub vsem razsodbam in obsodbam še vedno neizprernenjenn. Pri našem ljudstvu, ki prav dobro pozna razne «zavedne slovenske naprednjake», nimajo slične razsodbe nikakega vpliva. Nas pa titofašistične udbovske grožnje, češ da se bodo tudi v bodoče posluževali sodišča prav nič ne strašijo. To je za titofašiste že nekaj povsem običajnega. Titovce ne briga obramba našega jezika Cim je naše ljudstvo zvedelo za zloglasno pismo, ki ga je poslal predsednik cone Palutan vsem slovenskim županom je takoj prešlo na konkretno in odločno protestno akcijo. Na pobudo naših demokratičnih organizacij so začele krožiti po vseh vaseh protestne resolucije, ki jih je naše ljudstvo množično podpisovalo. Ta akcija je prav (e dni v polnem razmahu. Protestne resolucije so podpisovali tudi v repentaborski občini. V Velikem Repnu pa beležimo dokaj značilen primer, ki nam dokazuje vso «doslednost» titofašističnih agentov, ko gre za obrambo naših narodnih pravic. Titovski občinski svetovalec Škabar Silvester je namreč gladko odklonil podpis na protestno resolucijo, češ da je vse skupaj le propaganda kominformi-stov. Morda je v svoji zakrknjenosti in sovraštvu do demokratičnega pokreta celo mislil, da prihaja «direktiva» za protest proti zapostavljanju našega jezika kar iz. . . Moskve. Naj omenimo še, da titovski agent Škabar Silvester ni podpisal niti resolucije za prepoved atom-ske bombe. Tako se je izkazal ne le kot saboter borbe za enakopravnost slovenskega jezika, marveč obenem kot zvesti hlapec peščice blaznežev, ki pripravljajo človeštvu atomski pokolj. Stališče titofašista Silvestra Škabarja je pač v popolnem skladu s stališčem titovskega župana Bizjaka, ki se do danes ni pobrigal za sklicanje občinskega sveta, kjer bi morali vsi svetovalci, ne glede na strankarsko pripadnost, zavzeti odločno in jasno stališče v obrambo našega jezika. Tudi v nabrežinski občini imamo nekaj primerov, kjer niso hoteli titovci podpisati omenjene protestne resolucije. Prihodnjič bomo objavili vsa imena teh ljudi, ki se radi trkajo po prsih, češ da so le oni resnični «zaščitniki» naših pravic. Ko gre za konkretno dejanje takrat pa izjavljajo, da jih vsa zadeva ne zanima. Nočemo, da bi prišlo do kakiih zakulisnih političnih spletk na škodo naših otrok. Ista naša zahteva velja seveda tudi za ostale otroke, ki jih dobo poslali v druge kraje. O teh ni dal urad za kolonije nikakega pojasnila. Prepričani smo, da je to lahko izvedljivo in ne bi smele obstojati nikake tehnične ali druge zapreke. Posebno še ker niim je znano, da je vložilo pošnjo zadostno število sposobnih slovenskih moči. Znano nam je tudi, da je consko presedstvo odbilo kar štiri prošnje, češ, da so bile vložene propozno. TEDENSKI KOLEDARČEK Sobota 8. Elizabeta Nedelja 9. Veronika Ponedeljek 10. Apolonij Torek 11. Pij I. Sreda 12. Mohor in Fort. Četrtek 13. Anaklet Petek 14. Bonaventura Povprečna dolžina dneva 15 u 28 min.). ZGODOVINSKI DNEVI , 9. 1941 so bili v Zagrebu ustre i od ustašev Božo Adžija, 08 ^ Priča in Otokar Kerševaa* drugih sedem demokratov. 13. 1920. so itali lanske šoviu*- "... so italijanske šov— ,,y in fašistične horde požgal rodni dom v Trstu. ^ 1789. se je začela krvava coska revolucija. 1905. je umrl v Novem pisatelj Janez Trdina. Zna°e njegove «Bajke in P«ves 1 Gorjancih». , JI 1948. je neki Palante lZ atentai na voditelja ital>ja!j^ Komunistične partije t°v' mira Togliattija. S slamniki jih hočejo privabiti Preteklo leto je izdala tržaška občina odlok, da morajo imeti vsi kmetje kakor tudi razprndajalke mleka posebno izkaznico za vstop na mestni trg. Ob tej priliki je bil kmetijski sindikat ZES pooblaščen za izdajanje tozadevnih izkaznic na podlagi potrdila, ki so ga zainteresirani dvignili pri kmetijskem inšpektoratu. Zadnje čase izdaja tozadevne izkaznice tudi nekdanja fašistična «Federazione dei Coltivatori Diretti», ki ima svoj sedež v isti hiši kot kmetijski inšpektorat. Funkcionar, ki je dodeljen za izdajanje tozadevnih izkaznic je pred nedavnim prišel iz Rima in je baje odvi sen od demnkrščanskega poslanca Bonomija, Kot slišimo, obstojajo med km e tijskim inšpektoratom in omenjeno bivšo fašistično kmetijsko zvezo prav prisrčni odnošaji, taki, da prvi celo naslavlja kmete naj dvignejo izkaznice pri drugem, že zaradi tega, ker je ta urad bližje od kme tijskega sindikata ZES. . . Seveda se rimski gospod v bivši fašistični «Federaciji» zelo «nadebudno» trudi, da bi pritegnil v svojo «Federacijo» o zadevi nepoučene kmete. Prikupuje se jim celo s tem, da jim «daruje» neke slamnike z veliko obotjo. . . Zatorej opozarjamo kmete naj ne nasedejo dobro pripravljenim limanicam, ki se jih poslužujejo rimski gospod od «Federazione dei Coltivatori Diretti» in njegovi «snubači» pri kmetijskem inšpektoratu. Zavedajo naj se, da poskušajo italijanski nacionalisti s tem, da izvabijo tudi slovenske kmete v svojo kmetijsko organizacijo, A D I 0 špekulirati celo z nacionalnimi čustvi. Zatorej kmetje pozor na volkove, ki prihajajo na dan v ovčji koži. , _____ V nedeljo 9. t. m. od 15. ure dalje bo v gostilni Pin pri Magdaleni, Reška cesta 2, velika vrtna veselica s plesom, srečolovom in dr. TEDENSKI SINDIKALNI PREGLED Rovarjenje titofašistov proti tovarniškemu odboru v Ilvi Pretekli teden so bile v podjetju ILVA volitve za novi tovarniški odbor. Pri teh volitvah je prišla ponovno do svojega izraza visoka delavska zavest in zaupanje do Enotnih sindikatov, ki so prejeli 3087 glasov med delavci in 10 glasov med uradniki. Delavska zbornica pa je prejela 1821 glasov med delavci in 74 med uradniki. Na podlagi volivnega izida so bili izvoljeni v novi tovarniški odbor 4 delavci za ES in 2 delavca ter 1 uradnik za DZ. S pomočjo in ob popolni podpori delodajalcev so predložili svojo listo tudi titofašisti, ki so pa doživeli poraz na celi črti. Njih bedni poskus za razbijanje delavskih vrst je dokaj klavrno propadel. Pomagale niso niti sleparije, izsiljevanja, in podkupovanja. Zaman je bila tudi podpora tovarniškega ravnateljstva, ki je celo odobrilo in podpisalo titofašistično listo, čeprav je dobro vedelo za vse sleparije in posebno še za primera delavcev Cesnika in Kukoviče. Seveda je titofašiste ta poraz zelo razjezil. V dolgem članku', ki ga objavlja njihovo ogabno glasilo, se z vso silo zaganjajo proti tem volitvam, ki jih hočejo prikazati kot neveljavne, ker da ni volilo zadostno število delavcev. Sedaj hočejo celo, da bi se vršile nove volitve, kjer si domišljajo morda, da bo zmaga njihova. Dejansko pa je to največja in najbolj zločinska provokacija, ki gre pač edino le v korist delodajalcem. Brez dvoma ni ravnateljstvu podjetja zmaga ES po volji. Zaradi tega so jim priskočili na pomoč njihovi najboljši zavez-niki-titofašisti, ki hočejo vnesti razdor med delavstvo live in vzbuditi nezaupanje do novo izvoljenega tovarniškega odbora. S tem bi mu hoteli obenem onemogočiti uspešno delovanje v korist delavcem. Toda ta nova provokacija poklicnih špijonov in izdajalcev delavskega razreda ne bo imela med delavstvom nikakega odmeva. Zmaga ES v ILVI je temu najboljši dokaz. V ponedeljek in v torek popoldne so vsi delavci in nameščenci tržaških petrolejskih podjetij stavkali po tri ure v znak solidarnosti z italijanskimi delavci iste stroke, ki so stavkali v znak protesta, ker vodstva nočejo ugoditi njihovi zahtevi po zvišanju plač. Stavka je bila bodisi v Trstu, kakor tudi v Italiji zelo uspešna. To potrjuje tudi dejstvo da so po njej postali dostopnejši tudi petrolejski magnatje. Želeti je torej, da bo kompaktna stavka rodila za-željene sadove. Le vodstvo podjetja Standard Oil vztraja trmasto na svoji dosedanji poziciji. Ce ne bodo v par dneh popustili, bo prišlo do nove in še ostrejše stavke. Šolska prireditev pri Sv. Ivanu Ob zaključku šolskega leta so otroci slovenske šole pri Sv. Ivanu nastopili z lepo podano otroško igrico «Janko in Metka». Starši in otroci so napolnili dvorano PD «Sl. Škamperle». Po predstavi je hišni odbor Škamperle» pogosil skoro 200 otrok osnovne šole z malim prigrizkom, za kar gre največja pohvala svetoivanskim demokratičnim ženam. ■HriSipsvei« 9. t. m. bo v Padričah na prostem velika kulturna prireditev z bogatim sporedom. Govoril bo tov. Stane Bidovec, nastopili bodo pevski zbori, openski orkester in dramska skupina iz Sv. Ivana z zabavnim prizorom s petjem. 9. t. m. odpotuje pevski zbor «Vesna» iz Križa pri Trstu v Milan, kjer se bo udeležil partizanske razstave ter ob tej priliki nastopil v eni največjih milanskih dvoran. Želimo jim srečno pot in obilo uspeha. Montecchi 6) kulturni večer s strim sporedom. V nedeljo 2. t. m. je bil v Bar-kovljah (Rumena hiša) vrtni koncert domače godbe, ki je zelo dobro uspel. Želimo si še takih večerov. Prosvetno društvo «Ivan Cankar» V ponedeljek 3. t.*m. je bila u krožku «Tomažič» prisrčna otroška prireditev. Nastopili so pionirji krožka «Tomažič» z igrico «Sestrin varuh», zborno recitacijo «Mak» in pevsko točko «Jaz sem muzikant». Poleg tega so nastopili kot gostje pionirji iz Rocola z igrico «Sestra» in želi navdušeno priznanje. Povabljeni so na gostovanje na organizira za petek 14. t. m. ob. 20.30 Kolonkovec in drugam, kamor se bo- ari na terasi Ljudtkcr.a doma (Bi. do naši mlački prav radi odzvali. V nedeljo 2. t. m. je bila v gozdiču pri Cerovljah lepa kulturna prireditev, ki se je Je udeležilo nad pričakovanje veliko število okoličanov in domačinov. Pevski zbor Zgonik-Salež-Mali Repen je pod vodstvom tov. Miliča lepo zapel nekaj pesmi, tov. Jole in Inči sta zabavali s harmoniko in kriški igralci so uprizorili zabavno «Kriško osmico», ki je vzbudila mnogv zdravega smeha. Poleg tovariša domačina, ki je pozdravil navzoče, je govoril tov. Gerlanc. Po sporedu se je razvil ples. Bil je lep večer, na Katerega so Cerovci, ki so obilno prispevali s svojim delom, lahko ponosni. V Nabrežini smo imeli v gostih 18. junija «PD «Škamperle» iz Sv Ivana, ki nam je podalo izbran in pester dramski program. Svetoivanski igralci so se prav dobro izkazali ter popolnoma zadovoljili številno občinstvo. Želeti bi bilo, da s tem lepim sporedom obiščejo še druge vasi Tržaškega ozemlja. mm KOŠARKA V nedeljo 9. julija na igrišču DSZ, ul. Conti 11. Sv. Alojz - DSZ ob 7. uri; Arzenal B - Sv. Mark ob 8. uri. BALINCANJE Program tekem za nedeljo 9. julija 1950: SKUPINA A: igrišče Nardin ob 16. uri Nardin - Arzenal B; igrišče Kačun ob 16. uri Costalunga - Du-gulin B; igrišče Baldi ob 16. url Baldi A - Mezgec B; igrišče Bellavista oo 16. uri Bellavista A - Ace-gat A; igrišče Americana ob 16. uri Americana B - Giardinetto B| počiva Barkovlje. SKUPINA B: igrišče Pavan ob 16. uri MM. GG. - Vespucci A; igri- šče Corsi ob 16. uri Corsi B - Zol-Ronchetto; igrišče ex Paradiso ob 16.30 Dugulin A - Pečar A; igrišče Mezgec ob 16. uri Mezgec A - Americana A; igrišče v Nabrežini ob 15. uri Nabrežina - Bellavista B; počiva Baldi B. SKUPINA C: igrišče ex Paradiso ob 14.30 Sv. Mark B - Fioricoltore; igrišče na Proseku ob 15. uri Prosek - Sv. Alojz A; igrišče Ronchetto ob 16. uri Postelegraf. - Esso-Club; igrišče ex Celeste ob 16. uri Ponz. liberi - Magdalena; igrišče Vespucci ob 16. uri Vespucci B Potok; počiva Tirolese B. SKUPINA D: igrišče Giardinetto ob 16. uri Giardinetto A - Sv. Mark A; igrišče Tirolese ob 16.30 Arzenal A - Ravasini-Sv. Ana; igrišče Tirolese ob 14.30 Tirolese A - Corsi A; igrišče M.te Fiascone ob 15. uri Pečar B - Bazovica; igrišče Mario ob 16. uri Acegat B - Sv. Ivan; počiva Sv. Alojz B. Ob tej priliki je nad 400 navzočih z učiteljstvom na čelu podpisalo resolucijo za mir in tako dokazalo, da se zavedajo svoje dolžnosti do nase mladine m njene bodočnosti. Pokret demokratične solidarnosti organizira v soboto 8. julija od 20.30 do 24. ure morsko rajanje s parnikom miljske paroplovne družbe. Odhod s pomola na Glavnem trgu. Potnike bo zabaval izbran orkester. Tekom križarjenja po zalivu, bo kratek odmor v Miljah. TRST II. Val dol. 343,9 SOBOTA: 13.20 Salonski Kvip[0. 18.30 Oddaja za najmlajše; 20.3 ,^f Sobotni gramski periskop; 21 22. Večerni koncert. ,jjt| NEDELJA: 9. Kmetijska °d « 11.30 Aktualnosti; 12. Od melodi melodije; 13. Glasba po želJ**lW| To, kar vsakdo rad posluša) l8, ( ' ski trak; 19. Pogovor z ženo; ‘ z, domače knjižne police; 23. P’0» lahko noč. ji PONEDELJEK: 18.15 Brahms: »p, v hnolu št. 1. za klarinet; 18' . ^ ski obnovitveni načrt; 21. Voka!111 ^ ceri Otte Ondine; 21.30 BrahlHs: j fonija št. 2. v d duru; 22.40 ameriška glasba. Jjl TOREK: 13. Glasba po željah *" / i,' Ravel: Kvartet v (-duru; 21. Vz*r jr .*• lino in orkester Černe melodije. z» d-duru; 22-311 SREDA: 18.45 Nekaj polk in Zdravniški vedež; 21. ' .c|ie- kvartet «Veseli bratci»; 21.20 ° ^ci rini: Koncert za vilončelo v D' ( 22.30 Nekaj priljubljenih mel°d%t ČETRTEK: 13.10 Slovenske motive izvaja pevski duet, sp Šramel kvinteti 19.00 Slovenšč1» Slovence; 19.20 Skladbe nordijsK ' ^ dateljev; 21. Radijski oder " j je 1 Molnar: «Nekdo», veseloigra v janjih. nato Pestra glasba. g jj.l* j0 PETEK: 13. Glasba po željan-Nekaj Hydnovih skladb; 19- ® jtif ske narodne pesmi 20.30 Tržaški f ni razgledi) 21. Mojstri bese Schuman: Simfonija št. 1. «te Važno za mlekari6® Opozarjamo vse mlek»ri,clf'jl»'N H *0] til D tlč vse prodajajo mleko po zašel *nV !»t novanjih, da morajo imeti oK sebno dovoljenje, ki ga ...»K “hi činski zdravstveno higijens* jo- i$lt v ul. Cavana št. 18, III. v** «a ba št. 31. Do 15. t. m. n»i W prizadete osebe nabavijo 10 ,e v<* Ijenje, ker sicer ne bodo ®°* izvrševati svoje obrti. Nastavitve v otroških vrtci»1 otr° Šolski urad, odsek za Z» vrtce, poziva vse interesente . stavitve v otroških vrtcih. 0 aI P t0J vključno 20. julija vložijo P^ei1 pri tajništvu občinskega urada v občinski palači soba f II. nadstr., kjer dobe tudi v trebna pojasnila. 8 v Prošnja mora biti pisana kovanem papirju od 24 lir' s*t Sestanek Glavnega ''dj Zveze demokratičP žena STO \i h ij s«* . V nedeljo ob 9. uri se h® na sedežu, trg Ponterosso gtfi izvoljeni Glavni svet Zveze t’1 «'k je kratičnih žena STO. Dnevni red sestanka j-1 ) Pregled predkongresni lovanja in uspehi kongresa-2) Volitve Glavnega od6° V nedeljo je bilo na Vri novo Igrišče in letno gl1 Prireditev na Vrde* ,, ■deicifl! edo^J gradili V°l valni člani društva z udarni ^ lom in prispevki. Svečanost I domača godba, ki je zaigrala pesmi. Nato sta sprff0i/j imenu SHPZ tov. Stane B‘ imenu «Haas», katerega so zgraam jin -, udarni’* darrčih v tov. Oskar Ferlan kulturnih krožkov. Oba goV°rn čestitala društvu na lepem - r. demokrati» , se ga veseli vse I