PROGRAMSKO VOLILNA SEJA OBČENSKEGA SVETA ZVEZE SINDKATOV
Obstoječe stanje narekuje delo
Na programsko voUlni seji ob&nskega sveta Zveze sindikatov so sprejeli porodio o dehi sveta v lanskem letu ter programske in delovne usmeri-tve obtinskega sveta in njegovih organov za letoš-nje leto. Prav tako so sprejeU zaklju&ii račun za bni in finančni načrt za tetos. IzvoUli so tudi predsednika, podpredsednika, sekretarja in dana predsedstva.
V uvodnih besedah k porodlo o delu OS ZS v lanskem letu je predsednik Jože Šketa izpostavil delo na področju poslovanja OZD, izvozno na-ravnanost in prizadevanje našega združenega de-ia, delitev po delu, dohodkovno povezovanje od-ločanje deSavcev v delegatskem sistemu, sociaino politiko in socialno varnost delavcev. Ko je govo-ril o delitvi po delu je med drugim dejal:
»Delitev po delu, zlasti še uresničevanje usme-ritev in sklepov 2. konference ZSS kot tudi sindi-kalnih kongresov, da je potrebno ustrezneje na-
f       Na programsko volilni seii OS ZS jc bil la     |
(      predsednika ponovno izvoljen JOŽE SKETA,     l
I      za podpredsednika je bi! izvoljen MAKS MOČ-     I
l     MK, za sdoretaij« pa MIROSLAV PETJE.       J
grajevati delo delavcev v neposredni proizvodnji ter tistih, ki delajo v težkih pogojih dela, kot tudi kreativno delo, smo žal v letu 83 premalo uresni-čili. Bilo je sicer nekaj OZD, ki so ta načela uresničile in v teh OZD so prisotni poleg večje motivacije delavcev in zadovoijstva tudi boljši rezultati poslovanja. V večini OZD pa iahko reče-mo, da se tako sindikat, samoupravni organi kot tudi poslovodni delavci skoraj bojijo lotiti se te problematike z izgovorom, da je pač bolje stvari pustiti takšne kakršne so, da se ohrani mir v hiši.«
Sindikat je skupaj z drugimi DPO na tem po-dročju storil premalo, očitno je, da je bil tudi sam premalo uporen v zahtevah po spreminjanju sta-nja, še posebej, kar zadeva osveščanje delavcev in prepričevanja v situacijah, ko so se pojavljali odpori.
Tudi na področju razvijanja dohodkovnih odnosov je bil sindikat kot družbenopolitična or-ganizacija delavcev premalo učinkovit. Kljub šte-vilnim akcijam in pobudam, ki smo jih dajali v letu 83, tako OS ZS kot njegovi organi, se stanje na tem področju ni bistveno spremenilo.«
Le redkokdaj siišimo tolikšno kritičnost do svo-jega dela, kar prav gotovo ne pomeni siabo delo, temveč močna prizadevanja, da bi se slabosti in pomanjkljivosti zares odpravile. Občinski svet ZSS je svoje delo v lanskem letu dobro opravil, pa čeprav je bil program izredno obsežen in zahte-ven. Občinski svet in njegovi organi, zlasti pred-sedstvo, so svoje delo dobro opravili. To so zatr-dili tudi prisotni delegati na letni seji.
Sicer pa je razprava, v kateri sta med drugimi sodelovala tudi Miro Gošnik, podpredsednik RS ZSS in France Hribar, predsednik MS ZSS, izpo-stavila problematiko socialne varnosti delavcev, uresničevanje programa dela sindikata v osnovnih organizacijaji ZSS, zdravstveno varstvo delavcev, vzgojo in izobraževanje ter odmero sredstev zanj, vzpodbujanje inventivne dejavnosti, funkcionira-nje deiegatskega sistema, odločanje delavcev pre-ko konferenc delegacij in v SIS, dohodkovno povezovanje, vzpodbujanje amaterske kulture v OZD skrajševanje delovnega časa in še nekatera vprašanja.     '
Občinski svet je na omenjeni progranisko-volil-ni seji sprejel tudi program dela, ki je tudi tokrat izredno obsežen a pogojen s stanjem, v kakršnetn se trenutno nahaja naše gospodarstvo, delavci v združenem delu.
Eno temeljnih izhodišč dela in aktivnosti OS ZSS, njegovega predsedstva, svetov, odborov in komisij ter odborov sindikatov dejavnosti v letu 1984 bo nadaljnja krepitev samoupravno družbe-noekonomskih cJdnosov v OZD ter nadaljnji raz-voj samoupravljanja. Zato bo sindikat v vseh aktivnostih deloval tako, da bo nenehno poudar-jal ekonomski interes delavca, ki si bo lahko le z boljšim delom, višjo stopnjo produktivnosti in učinkovitostjo gospodarjenja, zagotovil boljši ekonomski položaj kot tudi večjo socialno var-nost.                                                 Nina Čož