Rusko bojišče. Rusi so se v Besarabiji že delj 6asa pripravljali na nova vojna. podvzetja. RaSunalo se je na to, da bo ruska armada udarila iz Besarabre 6ez Rumunijo nad Bolgare. A ko so Rusi uvideli, da Srbije ne mo-rejo ve6 rešiti, so začeli pošiljati svoje čete proti naši ironti ob bukovinsko-tfesairabski meji, Na Sveto no6 so.začeli Rusi močno napadati naše tamošnje postojanke. Pred infanterijskim napadanjem je ruska artilerija cel dan, dne 24. decembra, naše postojanke na celi fronti ob bukovSnsko-besarabski rn-eji srditn obstreljevala. Boj je trajal celo 1106, Naskok je sledil naskoku, bojna sreča se je nagibala sedaj na to, sedaj n'a ono stran. Proti jutru so bili sovražni napadi zmagovito oibiti. NaŠe postojankie so vse ostale trdno- v naših rokah. Dne 27. decembra so se srditi ruski napadi zopet obnovili. Posebno srditi so bili boji severno od bukovinskega mestieca Toporuc. Boj je bil izredno hud. Rusi so napNdali v 15 do 16 vrstah, katere so sledile tesno druga drugi. Ko so na&e strojne puške, topovi in krogle navadnih pušk pokosile prve vrste, so preko mrtvih Rusoy bile gnane nove čete v boj. NaŠi so popoldne dne 27. decembra odbili kar pet ogromnib sovražnih napadov. Ruski poveljnik je hotel za vsako ceno predreti naSo fronto. A vse je bilo zaman; naši so krepko obdržali svoje postojanke. Ruske izgube so ogromne. Ali se bo sedaj ruska olenziva nadaljevala na celi ruski Jronti, še ni jasno, Mogoče, da je ruska ofenziva ob Besarabiji začetek sotvražne olenzive na vseh bojiščih. Izkljugeno pa tudi ni, da hoče rusko armadno vodstvo podariti ruskemu narodu za Božič nekaj uspehov. Susi napadajo. Janez Kodrič iz Križeče vasi v Studenicah piše starišem z ruskega bojišča: Nocoj sem sanjal, da sem bil doma in zdaj v .jutro sem dobil karto od vas, za katero se vam prav lepo zahvalim. Naznanim vam, da j& zdaj štiri dni tukaj tako, da še nikdar ni bilo, odkar svet stoji. — Granate in šrapneli padajo tako na gosto in tako budo, da mora začeti zemlja goreti. Kadi se in smrad je, da je grotza in Rusi padajo kakor slama, pa ludi na naši strani je nekaj izgub. V&eraj je bil v prsa ranjen moj najboljši tovariš, s katerim sva bila zmiraj skupaj, sva skupaj prenašala vse težave, pa sedaj me je zapustil, ker je moral v bolnišnico. Mi se nahajamo na majhnem hribu 50 m visokem, z nami je tudi nek hrvaški pešpolk. Naš hrib so predvčerajšnjim Rusi štirikrat nasko6ili, pa v najlepšem vremenu, da smo jih od dale6 videli, kako letijo in šturmajo na nas. Seveda jih je prišlo vs^e črno, petkrat vefi kot naših. pa vsakokrait so se morali z velikiini izgubami nazaj obrniti. To vam je divjanje, kadar se začne naskok. Naši kričijo ,,Hura" in Rusi ,,Hajla" in potem se začne klanje z bajoneti. To je krik in stoklanje in javkanje, da je groza. Ranjenci in mrtvi ležijo po tleh v krvi. Kdor kaj takega ne vidi na lastne oči, si ne mone prodstavljati to grozo. V* fieraj so Rusi napadli na desno od nas pešpolk ?tev .., pa tudi tam so bili odbiti in danes pa napadajo na levo od nas na pešpolk Stev. ... Bog nam pomaga,i in ljuba mati božja Marija, da bi lahko odbili ta velikruski načrt. Tnidi vas domače prosim, da nam pomagate z molitvijo. Jaz se ztniraj spominjam na Boga in Marijo, ker tukaj sedim v strelskem jarku in vam pišem. Nad moaoj pa žvižgajo granate in šrnpneli in krogle iz pušk, da bi človek kar oglušil. ,Ta naš brib že ima toliko jam od granat, da ni za popisati. Jaz sem Se zdaj zmiraj zdrav, hvala Bogu. A gotovo poraagajo vaše molitve, da sem še pri zdravju. Tudi zarinprej se izročim 'Mlarijinemu varstvu. — Precej mrzlo je že tukaj v Galiciji. Pa zdaj šo že gre. Mi se r.ahajamo v bližini lepega mesta BušaŠ. Pisali ste že, da je pri vas dobra letiiia. Tukaj-le v Galiciji je bilo prav lepo po poljili; samo vinogradov tukaj ne poznaio. Kar sem v Galioiji, §e nisem vidol vinske trte. — Prav leoo vas pozdravim vaš sin — Janez. KaJ delams pijonirji na bojišču? 7. ni^Kcaa bojišča se nam piše: Večkrat bi bil že rad kaj pisal za ,,Go9pod|aria", a žalibog, da tudi pionir pri najboljši volji dostikrat nima 6asa za pisanje. Vsak piSe le naglo kako kartico domačim v pozdrav. Nisem ge pozabil na draco domovino in rojake, ampak kljub vsem vojmrn neprijetnostim mislim vsak dan nanjo in na svoje drage. Tem lažie še pa zato, ker dobivam vedno naše liste, kakor ,,Slovenski Gospodar"in ,,Stražo", ki prinašata razne novice iz domačih krajev in tudi iz drugih boiiše od naših nebdanjih tovarišev, slovengkili vojakov, ki se povsod hrabro bore. Tu.kaj se moram najsrcnejše zahvaliti v imenu tovarišev velečastitserau gospodu profesorju dr. Antonu Jerovšek, ravna.teliu Cirilove tiskarne, da mi tako redno pošilja časnike brezplaeno. To veliko požrtvovalnost mu naj Bog stotero povrne! Komaj čakamo dneva, ko pride viojna pošta, da dobimo naše prijatelje, siovenske liste, ki jih ne vržerao vstran, dokler niso prečitani do zadnjega stavica — Prvič bočem malo na kratko popisati, kaj so dela pionirjev v vojski. Naša prva in najbolj odgovovna naloga je, delati vojne mostove. Ko se sovražmk umakne 5ez kako večjo vodo nazaj, moraj-o pionirji prvi za pešci iti naprej. Pešci si naredijo s poniočjo svojih pionirjev za silo kakšno brv, toliko da labko spravijo nekaj svojih &et 6ezt. Hitro potem dojde pionir-stotnija, ko še dostikrat sovražnik strelja nazaj iz raznih kalibrov, in v par urab je \pjni most gotov. Nato pride še več pešoev 6ez narejen most. tar polj«ka in potem tudi težka artileri]a, Med lem fiasom morajo pionirji držati posebno pripravo, in sicer na vsafcem pclju eden s kijem in vrvjo ter v plavajoSi podlagi po eden ali dva pa pripravljena s kavlji. Vsi ti imajo dolžnost paziti 6e pri no6ni vožnji ftez raost kai pokne, ali 6e voda prineise kaj takšnega, kar bi most poškodovalo ali n&uporafanega stonlo- Pr? dol,rem mostu, kakor smo tudi enelga 6ez 180 m dolgega delali, mora biti 6ezenj tudi telefon, da se na vsaki strani inosta nabajajoče straže pogovorc, na katen strani je vhod na most ptio&t« Druga, precej težka naga nnloga le. tačas, dokler se voini most uporaD-lja, nai-editi drugi most, lmenovan nagli most, ki &e nag.o zabijejo pilotue in se sestavi iz okroglega lesa ali kaj io pač bolj pri rokab; ta ostane za stalno. Brž k0 ,,e ta gotov, se voini most podre ter obenem. naioži na vozove materijal, da se labko po potrebi takoj dalje odpelje. Tretjič moramo pionir]i kopati tudi inianteriii strelue jarke b.izu so^ražnika, ki jih potem ta zasede. To se kopl;e seveda veSinoma po no6i, ker pri podnevnem delu bi nas sovražnik prev.eo pozdravljal z razuimi kroglami. K temu delu spadajo tndi ži6ne ov.ir;-- vi' i strrl-iiini arki, kakih 20 korakov; to so pokonci zabiti, po 3 m narazien stoječi hlodi, na katere se na; ^e v.-.-e križem ostra žica, da ne more sovražnik kar naravnost prileteti do strelnih jarkov, ampak se pri žici zamudi, da ga lahko tačas naši postrele; to brra v j;o.e.iSem času veliko ulogo. Z;ra•ven strelnih jarkov morajo pionirji tudi narediti \ zemljo izkopa;:e koče, z debelimi hlodi zad-elati in z zemljo pokriti. Take ko6e varujejo vojake po zimi i;. . / - s> /.' 'elefon in municijo jako varno mesto. Nadalje je tudi naše delo, popravljati oeste in potM. s k-!:ioM;"in i.-i i\lodi, da se 10,'nko iirevaža vso vojno potrebščino tudi po prej slabih strainskiib oestah. Ko smo sko.čali delo, smo dostikra morali korakati po 25 km do prihodnje strelne črte, ker so naši naviadno toliko, pa Še več prodrli naprej in gnali so. vražnika tako, da je bežal, da je roke kM&ku molci p!¦;¦•.: .-0 s" -c iist^vii in s:e zo;-et samo za pnr dni utrdil. Tako je bilo vieftir.omn pri celi naši olenzivi na gevernem bojišču, kjer smo tudi rai, sloveiski ])ionirji b'li zraven in k zmagi preoej pripomogli. Torei vidiš, dragi čitatelj, taka in enaka dela sem doživel in imel tukaj v teli nesrefinih vojskinih krajih tekom minulib meseoev. Marsikaterokr;:t mi \& žo stala smrt pred oCmi in tudi tovariSem, ko so pokale, granate in šrapneli okoli nas, a hvalti Bogu in Ma.riji, dozdaj sem še bil po njeni priprošnji varovar. lmdega in sem še zdrav, tar-se imam zahvaliti 1© Mariji in svojemu angelu varhu ter vam v domovini, ki za n!as molite. Tudi jo padlo par tovarišev in ne'ka.j jib je o^olelo tako, da nas je od tistih, ki smo sem skupaj doSl:, le še nekaj mož pri stotniji. Tudi moram omeniti, da je ' •¦'; -.iirpii i1-: Crepirko postal že med temfinsom St^bni narednik in sedaj je že oelo CastniŠki namestnik. Sr(v'"(' rozdivive' s soveniega bojiš&n v iincniii podpisanih tovarišev! Pionir Ma,tija Napotnik, Konjice; Janez Klanefiek, Sv. Juri.i ob Ščnvnici: J. Ambrnž, Sv Tornaž pri Drmo/iir. Janez Meznnrič pri Ptnju; Jožef Cvetko, PolenŠjak pri Ptuju in Janez Vogrinec iz Prlekije.