TOLKALISTKA Pomoč mizarstvu Marovt na Rečici ob Savinji Podpis pogodbe o proti-popiavni varnosti STRAN 8 STRAN 5 9770351814014 iwlHrmw rtvunnai • ■ n pgs«. milili novi Ï30. Mislite, da poznate Hyundai? Premislite znova. EVROPO Rnien' [itcm ■ »ijtji! bair.fl|ufl 1si<-.j ■ vrvJijtll E «Minu ■ uitilnri pilim lili":« ■ hin^ Ho.: bo o-cJiidvi1 jb (Id itai-nv.h «Vis . RfeOtUfrh »to tult ™ Pripelji in pobarvaj svoj bicikJ tudi ti! V Valwig, aprili M ob 14. uri ni d'Hünicii pred Vile Bianco ï Vi!isi;u generacije. i'j. t» ■ p rt it p —, «¡!h.-i n i m *l i n wiiH .ta saj» *r -»■mi i jfcp-auli 1 ki« mriXVoww..h'üi'lh it«* trn* timp . •• "V Nova Štifta: Vandali sredi noči z avtomobilom uničili travnik .......................... 21 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 16, 20. april 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 15, 16. april 2012 ID Tema tedna, Aktualno POŠTA SLOVENIJE Poslovalnice po dolini bodo imele deljen delovni čas Pošta Slovenije že dlje časa pripravlja spremembe delovnega časa poštnih poslovalnic. Kakšne spremembe nas čakajo in zakaj, je pojasnil direktor celjske poslovne enote Pošte Slovenije mag. Andrej Rihter. Povedal je, da se mora ta projekt izvesti zaradi zagotavljanja dolgoročne stabilnosti in uspešnosti poslovanja podjetja. Pri določanju spremenjenega delovnega časa poslovalnic so bile upoštevane organizacijske zmožnosti, ekonomski vidik poslovanja posamezne poslovalnice ter delov-nopravna zakonodaja in zakonodaja, ki določa opravljanje poštnih storitev v Sloveniji. Novi delovni časi so določeni v urah, ki uporabnikom poštnih storitev praviloma najbolj ustrezajo, saj bodo pošte odprte v času, ko je obisk strank največji. »Odločitev za izvedbo navedenih sprememb Pošti Slovenije narekuje več dejavnikov. Trg poštnih storitev je liberaliziran od 1. januarja lanskega leta, klasične pisemske poštne storitve upadajo, plačevanje položnic se intenzivno seli v sodobnejše oblike oziroma okolja, množična oddaja pisemskih pošiljk pa se vedno bolj centralizira na oba poštna logistična centra ter neka- tera regijska središča, na primer Celje,« je povedal Rihter. Z novo ureditvijo bodo največje pošte na območju poslovne enote Celje še vedno poslovale z neprekinjenim delovnim časom za stranke, večina ostalih pošt pa bo prešla na deljen delovni čas. »Navedene spremembe ne bodo v ničemer vplivale na število zaposlenih na poštah v Zgornji Savinjski dolini. Torej ne gre za odpu- Mag. Andrej Rihter: »Navedene spremembe ne bodo v ničemer vplivale na število zaposlenih na poštah v Zgornji Savinjski dolini. (Foto: ŠS) Pošte bodo odprte v času, ko je bil obisk strank že sedaj največji. (Foto: Štefka Sem) ščanje delavcev, v nekaterih primerih bo šlo zgolj za prerazporeditev določenih delavcev. Število zapo- slenih v dolini ostaja nespremenjeno,« je še dodal Rihter. Štefka Sem Spremembe v maju in juliju Sprememba delovnih časov pošt v Zgornji Savinjski dolini bo izvedena v dveh sklopih. V prvem sklopu, to je od 3. maja, bodo udeležene samo tri pošte, in sicer Nazarje, Ljubno ob Savinji in Gornji Grad. Vse tri pošte bodo po tem datumu poslovale od ponedeljka do petka od 8.00 do 10.30 in od 14.30 do 17.00 ter v soboto od 9.00 do 11.00. V drugem sklopu, to je od 2. julija, bodo udeležene štiri pošte: Rečica ob Savinji, Luče, Solčava in Šmartno od Dreti. Vse pošte bodo poslovale z enakim delovnim časom kot v prvem sklopu, razen pošte Šmartno ob Dreti, ki bo odprta za neposredno delo s strankami v ponedeljek, sredo in petek od 9.00 do 11.00, v torek in četrtek od 15.00 do 17.00 in ob sobotah od 8.00 do 9.00. OBČINA GORNJI GRAD Obstoj obeh podružničnih šol pod vprašajem Na aprilski seji občinskega sveta v Gornjem Gradu so svetniki prisluhnili letnemu poročilu Osnovne šole Frana Kocbeka, ki sta ga predstavili ravnateljica Lilijana Bele in računo-vodkinja Katka Pečnik. Bolj kot poslovni izid, ki je bil pozitiven, je ravnateljica izpostavila določene težave, ki jih pestijo. Prva je pomanjkanje prostora v vrtcu. Trenutno imajo na seznamu 26 čakajočih otrok, za katere v vrtcu ni prostora. V tem mesecu je bil objavljen razpis za vpis, ki bo to številko še povečal, je povedala Beletova. Že pred časom so bili omenjeni prostori na gornjegrajski komunali ali na bočki šoli, kjer bi se uredil pro- stor za eno skupino otrok. Po srečanju staršev v Novi Štifti je bilo omenjeno, da bi se tudi na tamkajšnji šoli našel prostor za eno skupino otrok. Ureditev prostorov za vrtec bo strošek ne glede na to, kje se bodo našli prostori. Istočasno pa se je pojavilo več vprašanj, ali je smiselno vlagati v prostore glede na to, da je obstoj podružnice v Novi Štifti zaradi pomanjkanja otrok pod vprašajem. Prav tako bi novi vladni ukrepi s povečanjem števila učencev v razredih avtomatsko povzročili zaprtje podružnic. V tem primeru bi urejene šolske prostore lahko namenili vrtcu. Odločitev vlade o spremembah v šolstvu bodo znane v enem mesecu in takrat bo padla tudi odločitev o tem, kje se bo našel prostor za otroke, ki čakajo na vstop v vrtec, je menila ravnateljica. Pomemben dejavnik je tudi nameravana ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka. Napovedan varčevalni ukrep vlade in tudi podražitev vrtca bi znala vplivati na število vpisanih otrok in v primeru teh ukrepov se zna zgoditi, da se bo število vpisanih otrok zmanjšalo in se prostora ne bo več potrebovalo. Škarje in platno ima sedaj v rokah vlada in dokler ne bodo znani točni ukrepi, sta bila tako Beleto-va kot župan Stanko Ogradi mne- nja, da je preuranjeno sprejemati odločitve, ki prinašajo nove stroške. Kljub vsem težavam je uspelo šoli privarčevati nekaj sredstev in s temi notranjimi rezervami bodo sami preko poletja financirali menjavo oken na starem delu šole, je povedala Beletova. Glede gradnje prizidka k šoli, kjer bi nove prostore dobil tudi vrtec, bo potrebno počakati do leta 2014, takšna je odločitev šolskega ministrstva. Naložba bo kljub sofinanciranju s strani države velik zalogaj za gornjegrajsko občino, še posebej sedaj, ko se državna sredstva, namenjena občinam, krčijo. Štefka Sem 4 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 C Aktualno STAVKA JAVNEGA SEKTORJA V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Šole so se pridružile stavki javnega sektorja, občine ne Zaradi tako imenovanih varčevalnih ukrepov vlade, ki se poleg nižanja plač uslužbencem v javnem sektorju nanašajo tudi na številne druge že pridobljene pravice in standarde, je konfederacija sindikatov javnega sektorja odločila, da v sredo, 18. aprila, pripravi splošno stavko. Vlada je v dneh pred stavko nekoliko omilila svoje prvotne predloge, a to ni bilo dovolj za sporazum. Stavki so se pridružili tudi nekateri javni uslužbenci v Zgornji Savinjski dolini, večina pa se za tak korak ni odločila. Na upravni enoti so imeli zbor delavcev, na katerem so se z 22 glasovi odločili proti stavki. Kot je povedala načelnica Milena Cigale, jih predpisi zavezujejo, da bi morali kljub stavki opraviti nekatere nujne naloge, da bi se izognili morebitni škodi, ki bi jo zaradi stavke lahko utrpele stranke. Prav tako se za stavko niso odločili v velenjski enoti Zavoda RS za zaposlovanje, ki ima urad tudi v Mozirju, stavkali pa so sodelavci centra za socialno delo. Izvajali so le nujne naloge in dajali informacije. Stavki se niso pridružili na mo-zirski občini. Na sploh se za stavko ni odločila nobena od sedmih občinskih uprav v dolini. Kot so povedali, tudi zato, ker ne želijo svojim občanom zapirati vrat pred no- som. Stavki se niso povsem pridružili v Zgornjesavinjskem zdravstvenem domu Mozirje, kjer je bilo nekoliko okrnjeno le delo fizioterapi-je, ostalo delo pa je po besedah direktorice Ide Pustoslemšek Kramer potekalo običajno. V Lekarni Mozirje se je za stavko odločila le ena sodelavka, kateri so omogočili uveljavljanje njene pravice. So se pa za stavko odločili na osnovnih šolah in vrtcih v dolini. »O tem smo predhodno pisno obvestili starše in zagotovili varstvo tako v vrtcu kot v šoli za najnujnejše primere. Na šoli smo čas izrabili za pedagoško konferenco,« je povedala ravnateljica gornjegrajske osnovne šole Liljana Bele. Na OŠ Ljubno so se odločili za stavko, po 12. uri so se pridružili stavkajočim v Velenju, na OŠ v Lučah pa so v času stavke belili učilnice. Ne gre le za plače, gre za kakovost izobraževanja, ki bi jo ukrepi zelo okrnili, so poudarili na šolah. Marija Lebar 0BINEK Eni ljudje delajo in ne mislijo, drugi pa mislijo in ne delajo. Niccolo Ugo Foscolo OBČINA LUČE Podpis pogodbe o protipoplavni varnosti LJUBLJANA Goltem ponovno najvišje priznanje Direktor Ernest Kovač (v sredini) in zaposleni so ponosni na visoko priznanje. (Fotodokumentacija Golte, d.o.o.) V petek, 13. aprila, je v ljubljanskih križankah potekala razglasitev najboljših slovenskih smučišč. Akcijo v radijskih oddajah Dobro jutro, Slovenija pripravlja agencija AA-Press. Tokratna razglasitev je bila že enaindvajseta, glasovalo pa je več kot 40.000 uporabnikov smučišč. Smučišča so se potegovala za najvišja priznanja v treh kategorijah glede na velikost. V kategoriji srednje velikih smučarskih centrov so Golte zmagale že drugo leto zapored. Poleg tega so osvoji- le tudi naslov družinam prijazno smučišče. Priznanje je prevzel Aleksandar Arsekič iz službe marketinga in ob tem izjavil: »Kratko in jedrnato -najboljši smo! Golte so že drugič zapovrstjo osvojile prestižno nagrado - najboljše slovensko smučišče. Vsi napori in skrbi ob tem lepem priznanju zvodenijo in se zdijo kot lanski sneg. Ponosni smo na svoje sodelavce in vsekakor na naše goste, brez katerih ta zgodba ne bi imela smisla.« Marija Lebar Na sedežu Mestne občine Celje sta v četrtek, 12. aprila, minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič in direktor celjske družbe Nivo Eko Klemen Senič podpisala pogodbo o zagotovitvi poplavne varnosti na porečju Savinje. Vrednost pogodbenih del je 35,6 milijona evrov, izvajala pa se bodo v štirih občinah, in sicer v Celju, Laškem, Vojniku in Lučah. Lučki župan Ciril Rosc je ob tem povedal: »Podpis pogodbe je gotovo eden težje pričakovanih dogodkov, saj smo nanj čakali skoraj 22 let, vse od katastrofalnih poplav leta 1990. Omeniti velja tudi zadnje poplave leta 2000. Za protipoplav-no varnost je bilo v Lučah po letu 1990 sicer izvedenih kar nekaj ukrepov, ne pa dovolj. Še vedno obstaja realna nevarnost, da vode prestopijo bregove v spodnjem delu Luč, in prebivalci na ogroženem območju imajo ob vsakem močnejšem deževju slab občutek.« Kot je povedal župan, bodo te težave z izvedbo projekta protipo-plavne varnosti odpravljene. Projekt je naravnan tako, da bodo tudi t.i. stoletne vode ostale v strugi Savinje in Lučnice in bo kraj Luče dol- goročno zaščiten pred poplavami. Za del projekta, ki bo izveden v Lu-čah, se predvideva okoli 1,7 milijona evrov brez DDV. Izvedba ne bo bremenila občinskega proračuna, saj so sredstva zagotovljena v 85 odstotkih iz evropskih kohezijskih skladov, ostalih 15 odstotkov pa zagotavlja država. Projekt protipoplavne varnosti, ki je bil v državnem prostorskem načrtu izdelan skupaj s projektom za obvoznico, se bo začel izvajati že letos, ko naj bi se izdelala projektna dokumentacija in pridobilo gradbeno dovoljenje ter morebitni odkupi potrebnih zemljišč. Izvajalsko podjetje Nivo Eko Celje naj bi z deli začelo že letos, dela v Lučah naj bi bila končana do konca prihodnjega leta, celoten projekt, ki se bo izvajal v vseh štirih občinah vzporedno, pa mora biti zaključen do avgusta 2014. »Gotovo bodo potrebna še kakšna usklajevanja, vendar upamo, da bo vse potekalo po načrtih in da bodo ogroženi prebivalci naše občine končno rešeni dolgoletne more,« je še dodal Rosc. Marija Lebar Savinjske novice št. 14, 6. april 2012 ID Organizacije, Iz občin BIVALNA SKUPNOST ZA OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V MOZIRJU Bo dolgoletna želja zaradi posameznikov splavala po vodi? V sejni sobi Občine Mozirje je predsednik sveta staršev Varstveno delovnega centra SAŠA Andrej Grebenšek sklical prvo izredno sejo sveta z eno samo točko dnevnega reda - predstavitev projekta bivalne skupnosti v Mozirju. Na sejo so bili povabljeni tudi župani občin, v katerih ima center svoje enote, predsednica VDC SAŠA Darja Lesnjak, predstavniki Sožitij in direktorice centrov za socialno delo Mozirje, Velenje in Žalec. Sicer se seje niso udeležili vsi povabljeni, kljub temu pa je bila razprava plodna. Lesnjakova je predstavila projekt od prvih korakov. Potrebe s strani staršev po gradnji bivalne skupnosti za osebe z motnjami v duševnem razvoju so se pokazale za enajst do dvanajst prosilcev, ki bi se v to bivalno skupnost preselili. Investi- Ob godu farnega zavetnika sv. Jurija Občina Mozirje vsako leto praznuje svoj praznik. Osrednja slovesnost, med mnogimi ostalimi prireditvami, bo slavnostna seja, na kateri bo župan Ivan Suho-veršnik izročil plakete letošnjim dobitnikom občinskih priznanj. Med nagrajence se bodo tokrat zapisali Mojca Finkšt, Jože Zlatinšek in ansambel Golte, ki v tem letu praznuje deseto obletnico delovanja. Občinsko praznovanje se je pričelo minuli torek v Galeriji Mozirje z zaključkom bralne značke, že sedme zapovrstjo. Jutri bo v počastitev praznika tradicionalni pohod. Tokrat se bodo udeleženci podali na Gneč. V prostorih Strelskega društva Mozirje bo potekal strelski maraton, ob treh popoldan pa bo v dvorani kulturnega doma že šestnajsto srečanje pojočih družin iz vse Slovenije. V nedeljo bo v čast farnemu za- Darja Lesnjak bo skupaj z direktoricami CSD poskušala poiskati še druge kandidate za popolnitev kapacitet bivalne skupnosti. (Foto: BK) vetniku slovesna maša, nato pa druženje pred cerkvijo. Vrata bo odprla muzejska zbirka Mozirje in Mo-zirjani. Popoldan ob treh bo v Mo-zirskem gaju otvoritev vrta medovi-tih rastlin in čebelnjaka. Uro in pol kasneje bo trški viničar opravil še spomladansko rez potomke najstarejše vinske trte z Lenta. Osrednja slovesnost s podelitvijo občinskih priznanj bo v torek ob 17. uri, po njej pa v Galeriji Mozirje odprtje likovne razstave Mozir-ske podobe. V sredo ob 19. uri bo v kulturnem domu osrednja občinska prireditev ob dnevu upora proti okupatorju. Naslednjo soboto, 28. aprila, se bodo pogumni mladci pomerili v plezanju na mlaj, dan kasneje pa se bo program prireditev ob letošnjem občinskem prazniku zaključil na mozirski tržnici, kjer bo potekala tretja salamijada, festival Šajspah. Benjamin Kanjir tor Jurij Maleševič iz družbe Interdesign, d.o.o., Ljubljana je pričel s postopki za pridobivanje zemljišč in potrebnih dovoljenj in tako je nastal socialni program imenovan Mozirske Trate. Ob lanskem občinskem prazniku se je gradnja pričela, vsaj za prvi del oziroma stavbo, v kateri naj bi prostor našla varstveno delovni center in bivalna enota. Investitor je pričakoval koncesijo s strani države, ob tem pa ne gre zanemarjati dejstva, da bi v domu delo dobilo deset občanov. Pred kakšnim mesecem je prišlo do zapletov, saj se je pokazalo, da prosilcev za bivalno skupnost ni dvanajst, ampak samo osem. Ob tem država ne bi po- Andrej Grebenšek je delno krivdo za nastale razmere pripisal Lesnjakovi in njeni premajhni angažiranosti. (Foto: BK) delila koncesije in tudi ne zaposlovala. V društvu Sožitje in svetu staršev VDC SAŠA so pričeli iskati rešitve, ki naj bi pripomogle k izhodu iz zagate. Zavoljo tega je predsednik sveta Andrej Greben-šek sklical izredno sejo, na kateri bi se določili naslednji koraki. Grebenšek je delno krivdo za nastale razmere pripisal Lesnja-kovi in njeni premajhni angažiranosti, da se morebitni oskrbovanci čim prej poiščejo in s tem skupnost zaživi. Lesnjakova se je opravičevala, da je storila vse, kar je bilo v njeni moči, da so družine z osebami z motnjami v duševnem razvoju dobile obvestila, a so se odzvale v premajhnem številu. V razpravo se je vključila direktorica CSD Mozirje Marjana Veršnik Fale. Izrazila je svojo žalost, da so razmere takšne, kakršne so. Prepričana je namreč bila, da bo VDC s tem, ko je bil pred leti izločen izpod okrilja centrov za socialno delo, lažje zaživel in imel več možnosti razvoja. Stvari pa očitno ne gredo v tej smeri. Grebenšek je predlagal, da se stvari za nazaj pustijo ob strani in raje dogovorijo konkretne smernice za naprej. Tu mu je pritegnil Anton Venek iz Sožitja Mozirje. Predlagal je, da se naslednji koraki določijo tako, da se točno zapiše, kdo in kaj bo naredil. S tem so se udeleženci razširjene seje strinjali. Prva je pomoč ponudila Veršnik-Faletova, ki je obljubila, da bo z direktoricama CSD Velenje in Žalec sklicala sestanek in ju obvestila o razmerah okoli bivalne skupnosti. Direktorica Lesnjakova bo do takrat pripravila ustrezne in konkretne informacije za družine, da bodo vedele, kaj pomeni, če dajo svojega otroka v skupnost. Udeleženci so si bili enotni, da priložnosti, kakršna je sedaj, ne bo več. Stavba je v zaključni gradbeni fazi, investitor pa je direktorico mozirske občinske uprave Nado Brinovšek obvestil, da bo v primeru, če kandidatov za bivalno skupnost v kratkem času ne bo dovolj, v zgradbo pripeljal drugo dejavnost. Na potezi je sedaj v največji meri Darja Lesnjak, ki bo skupaj z direktoricami CSD poskušala poiskati še druge kandidate za popolnitev kapacitet. Predstavniki Sožitij so bili enotni, da je teh več kot dovolj, krivdo, da se ne odločijo za bivalno skupnost, pa gre pripisati izključno pomanjkanju informacij. Benjamin Kanjir OBČINA MOZIRJE PRED PRAZNIKOM Pestro dogajanje vse do konca meseca 6 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 Gospodarstvo, Iz občin SREČANJE Z EVROPSKO POSLANKO ZOFIJO MAZEJ KUKOVIČ Za preboj nujni pogumni ukrepi in dodatni finančni viri Številni vidni gospodarstveniki so se odzvali povabilu evropske poslanke Zofije Mazej Kukovič (tretja z leve). (Foto: Marija Lebar) Številni vidni predstavniki gospodarstva SAŠA regije so se v petek udeležili poslanskega večera v vili Bianca v Velenju. Dogodek je pripravila poslanka v Evropskem parlamentu Zofija Mazej Kukovič. Njen namen je bil seznaniti gospodarstvenike z možnostmi prijav na evropske razpise. Spregovorila je o aktualnem položaju gospodarstva, svoje referate pa so dodali tudi nekateri udeleženci. GOSPODARSTVU PRIJAZNA EVROPA Po besedah Mazej-Kukovičeve je v Sloveniji glede na sedanji položaj vse preveč prisoten pesimizem. Medtem ko se pri nas pritožujemo nad težkim gospodarskim položajem, marsikje drugod v Evropi kljub enakemu ali podobnemu položaju z velikim trudom težave presegajo in ne glede na krč gledajo za deset let vnaprej ter v skladu s tem tudi ukrepajo. V evropskih institucijah snujejo številne projekte, da bi bila Evropa bolj prijazna do gospodarstva. Nujno bo prevetriti izobraževalni sistem, ki naj bo bolj prilagojen potrebam podjetij. Potrebne so povezave med institucijami znanja ter različnimi inštituti, ki naj se potrju- jejo na trgu, ne pa financirajo z državnim denarjem. Potrebno je, da se gospodarstvo Evrope med seboj bolj povezuje in podpira, hkrati pa se odpira v globalni trg. V luči te strategije bo kmalu formirana evropska gospodarska platforma v Delhiju, saj je znano, kako velik potencialni trg predstavlja Indija. Srednja in mala podjetja so zelo perspektivna in ustvarjajo velik del družbenega bruto proizvoda, podpreti je treba njihova prizadevanja in odstraniti prevelike administrativne ovire tako pri ustanavljanju podjetij kot na poti do evropskih sofinancerskih sredstev, saj ravno tem gospodarskim družbam večinoma primanjkuje kadra, ki bi bil sposoben pravilno oblikovati prijavo in kasneje poročati o porabi dodeljenih sredstev. Zato so tudi razpisi naravnani tako, da se morajo podjetja povezovati. Razpisi spodbujajo energetsko varčnost in okoljsko naravnanost. PODJETNIKI POZDRAVILI POSLANKINO ZAMISEL Mazej Kukovičeva je predstavila nekatere konkretne razpise, med njimi COSME, ki je vreden 2,5 milijarde evrov, pri čemer se pričakuje desetkratni učinek. Da bi se gospo- darske družbe lažje dokopale do izjemno kompleksnih informacij, kako do evropskih sredstev, namenjenih gospodarstvu, je poslanka povedala, da so slovenski evropo-slanci pripravljeni pomagati. Sama je s tega področja zbrala že številne pomembne podatke. Da bi bilo komuniciranje lažje, je v vili Bianca odprla poslansko pisarno, kjer bodo na voljo začetne informacije, kako do evropskega denarja. Predsednik uprave Gorenja mag. Franjo Bobinac se je poslanki zahvalil za njeno pobudo in med drugim izpostavil paradoks, da se sedanja kriza, ki smo ji priča v Evropi in Sloveniji, ni začela v Evropi, temveč v Ameriki, in ni se začela v gospodarstvu, temveč v finančnem sektorju. Medtem ko si je Amerika od tega že opomogla, je pri nas drugače. Predsednica upravnega odbora Savinjsko-šale-ške gospodarske zbornice dr. Cvetka Tinauer je v svojem izvajanju med drugim poudarila, da pri nas povzroča težave tudi izrazita razlika v razvitosti regij. Vsi govorniki so se strinjali, da je sedanje stanje treba kar najhitreje preseči, za kar pa so potrebni številni in strateško naravnani ukrepi. Marija Lebar SKUPNI ORGANI ZGORNJESAVINJSKIH OBČIN Poleg notranjega revizorja si želijo še pravnika Zupani občin Zgornje Savinjske doline so na zadnjem kolegiju razpravljali o skupnih občinskih organih. Njihova prednost je med drugim tudi ta, da polovico stroškov zaposlenih v teh organih pokriva država, drugo polovico občine. Skupni organi pod okriljem Mestne občine Velenje za SAŠA regijo delujejo že nekaj časa. Doslej so imele občine skupni organ za področji okolja in prostora, v okviru katerega v zgornjesavinjskih občinah delajo štirje urbanisti ter medobčinski inšpektorat, preko katerega deluje redarstvo in inšpektor za ceste. Velenjska občina se pripravlja na širitev skupnih organov z zaposlitvijo notranjega revizorja, župani pa upajo, da bodo lahko zaposlili še pravnika. Župana Franjo Nara-ločnik in Alojz Lipnik sta ostalim županom in županji predstavila informacije, ki sta jih zbrala glede ustanovitve novih skupnih organov. Vse občine morajo že sedaj imeti notranjega revizorja, kar jim predstavlja precejšen strošek. V kolikor bi imeli notranjega revizorja zaposlenega preko skupnih organov, bi le-ta v vsaki občini opravil določeno število ur dela. Velika prednost, je omenil Naraločnik, je tudi to, da bi bil za potrebne informacije vedno dosegljiv preko telefona. Preko skupnega urada za okolje in prostor bodo dali predlog za zaposlitev pravnika, ki bi prav tako delo- val v vseh občinah in zmanjšal stroške za pravniške storitve. Z odvetniki občine sklepajo različne pogodbe ali jih najemajo za posamezne zadeve. Delovanje pravnika znotraj skupnih organov bi občine stalo precej manj, poleg tega bi jim bil vedno dostopen za posamezna vprašanja. Kot je povedal Naraločnik, nekatere občine ustanavljajo skupne organe za številna področja, med te- mi je tudi turizem, kar bi bilo zelo pozitivno tudi za Zgornjo Savinjsko dolino, vendar o tem trenutno še razmišljajo. Omenil je še, da je velika škoda, da se ob delitvi nekdanje skupne občine Mozirje na manjše niso takoj obdržali določeni skupni organi, kajti s tem bi se zelo povečala strokovnost zaposlenih za posamezna področja. Štefka Sem Dodatne multimedijske vsebine za bratce Savinjskih novic vsak petek na www. savinjske.com Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 ID Gospodarstvo GORENJE NOTRANJA OPREMA Sejem privabil številne obiskovalce in poslovne partnerje 12. in 13. aprila so v razstavnih prostorih družbe Gorenje pripravili sejemsko prireditev za svoje poslovne partnerje in predstavnike medijev. V soboto, 14. aprila, so za širšo javnost organizirali dan odprtih vrat in ogled nekaterih segmentov proizvodnje. Z obiskom so bili izredno zadovoljni, poudarja direktor Notranje opreme Uroš Marolt. Ob tem je Marolt povedal: »Pred dvema letoma smo v Gorenju Notranja oprema uspešno repozicio-nirali blagovni znamki kuhinj Gorenje in Marles. Z nadgradnjo najbolje prodajanih kuhinj in razvojem novih sledimo svetovnim trendom, a ostajamo zvesti smernicam blagovne znamke Gorenje, ki jo skupaj z gospodinjskimi aparati gradimo že več kot 60 let. S kakovostno domačo proizvodnjo, z jasno prodajno strategijo in z osveženim prodajnim programom bomo še povečali prodajo na naših ključnih trgih, dolgoročno pa sledimo cilju postati vodilna blagovna znamka kuhinjskega pohištva na trgih zahodnega Balkana.« Dogodka se je udeležilo več kot 400 poslovnih partnerjev in predstavnikov medijev iz kar 18 držav. Razstavni salon je bil pravi Babilon v malem, saj je bilo mogoče slišati številne pozitivne komentarje ob ogledu najnovejše razstavljene opreme za dom in gospodinjstvo v zares različnih jezikih. »Nekateri poslovni partnerji si pridejo ogledat našo najnovejšo ponudbo, se oskrbijo s podatki in Uroš Marolt: »Z nadgradnjo najbolje prodajanih kuhinj in razvojem novih sledimo svetovnim trendom.« (Foto: ML) Večina razstavljenih novosti bo kupcem na voljo že to poletje. (Foto: Marija Lebar) prospekti in se kasneje doma odločajo za nakup,« je na naše vprašanje o sklepanju konkretnih poslov odgovoril direktor Uroš Marolt. »Tisti iz oddaljenejših, zlasti azijskih držav, pa želijo posle konkretizirati in zaključiti takoj,« je še pojasnil. »Kupcem ponujamo ves program od keramičnih ploščic preko aparatov vse do pohištva in kopalniške opreme, kar prinaša dodatne sinergije, saj naš kupec lahko dobi vso opremo za svoj dom na enem mestu. Naša ponudba je v skladu z najnovejšimi svetovnimi trendi, tako po barvah kot oblikah in je izdelana tako, da je uporabniku prijazna, za kar poskrbijo številne malenkosti vse do predalov, ki se zapirajo sami,« je še povedal Marolt. Morda nekoliko zapostavljene, pa vendar zelo všečne in praktične so bile razstavljene tako imenovane mladinske sobe. Rešitve upoštevajo omejenost prostora in med drugim ponujajo dvovolumenske omare. Marija Lebar MIZARSTVO MAROVT NA RECICI OB SAVINJI Pomoč stanovskemu kolegu Materialna škoda v mizarstvu Marovt na Rečici ob Savinji, ki jo je konec marca povzročil požar, bo delno sanirana tudi s pomočjo prispevkov stanovskih kolegov v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije. Sredi aprila so namreč predstavniki Ustanove za humanitarno pomoč obrtnikom Viliju Marovtu izročili simbolični ček v vrednosti 3.500 evrov. Dva tisočaka je primaknila tudi Območna obrtno-podjetniška zbornica Mozirje iz prispevkov zgornjesavinjskih obrtnikov. Po besedah predsednika mozirske območne zbornice Janeza Kakerja so priskočili na pomoč dolgoletnemu članu in »krivcu«, da stoji dom obrtnikov v Mozirju. »Obrtniki moramo biti složni in eden drugemu pomagati v primeru nesreče, kot se je zgodila našemu stanovskemu kolegu. Tudi v prihodnje bomo pomagali vsem, ki bodo potrebni naše pomoči,« je med drugim izpostavil Kaker. Ivan Jani Ulaga, predsednik Ustanove za humanitarno pomoč obrtnikom, je poudaril, da so v velikonočnem času uspeli zbrati sredstva iz celotnega njihovega sistema donaci- je. V izročenem znesku so le donatorska sredstva zbrana v različnih akcijah v obliki sreče-lova, prodaje umetniških slik in SMS sporočil. Zneska, ki sta bila namenjena oškodovancu, ne bosta nadomestila vse škode, bosta pa dolgoletnemu obrtniku pomagala, da bo lažje prebrodil hude trenutke. Marija Šukalo Viliju Marovtu (v sredini) sta simbolična čeka izročila predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Mozirje Janez Kaker (drugi z leve) in predsednik uprave Ustanove za humanitarno pomoč obrtnikom Ivan Jani Ulaga (drugi z desne). (Foto: Marija Šukalo) 8 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 C Organizacije, Ljudje in dogodki OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO ZGORNJESAVINJSKO-ZADREČKE DOLINE Veterani bogatejši za spletno stran združenja Člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Zgornjesa-vinjsko-Zadrečke doline so v preteklem letu z raznimi dogodki obeležili 20-letnico samostojnosti Slovenije. Najpomembnejši je bil drugi veteranski dan, ki so ga v Mozirju organizirali skupaj s člani društva Sever, slavnostni govornik je bil generalni direktor policije Janko Goršek. Drugi pomemben dogodek je bila proslava ob dnevu državnosti v Logarski dolini pri objektu bivše karavle, kjer so namestili spominsko tablo. V preteklem letu so podelili prva priznanja združenja zaslužnim članom, pomerili so se na strelskem tekmovanju in se odpravili na ekskurzijo na Dolenjsko. Opise aktivnosti je predsednik območnega združenja Franci Kotnik nadgradil s prikazom fotografij s posameznih dogodkov. Kotnik je omenil še povečanje članstva, pridobivanje le-teh pa je ena osnovnih dejavnosti združenja. Predstavil je novo spletno stran območnega združenja, pridobitev preteklega leta, ki je pomembna za obveščanje članov o tekočem dogajanju. Kotnik je v nadaljevanju predstavil tudi plan dela, ki zajema podobne aktivnosti, kot doslej. Občnega zbora so se udeležili tudi generalni sekretar Zveze veteranov vojne za Slovenijo Mitja Jan-kovič, predstavnik veteranskega društva Sever Slavko Šmigoc, župan občine Ljubno Franjo Naraloč-nik, državnozborska poslanka Janja Napast, častni predsednik območnega združenja Niko Purnat in predstavniki nekaterih društev. Franci Kotnik je povabil vse veterane, ki še niso člani območnega združenja, naj se pridružijo. (Foto: ŠS) Jankovič je omenil, da država nima dovolj posluha za zasluge veteranov, predvsem pa ni prav, da vsi, ki so sodelovali v vojni za Slovenijo, niso upravičeni do naziva vojni veteran. Šmigoc je pohvalil sodelovanje obeh veteranskih organizacij, Napastova pa je omenila, da je tudi sedaj čas, ko moramo ljudje stopiti skupaj, kot v času vojne. Purnat je spregovoril o odločnosti Zgornje-savinjčanov v času vojne in njihovih zaslugah, da uživamo svobodo. Omenil je velik vložek teh ljudi, ki jim sedaj država ne vrača, kar bi jim morala. Ob začetku občnega zbora je potekalo simbolno veteransko dejanje, na koncu pa so bila podeljena priznanja zaslužnim članom območnega združenja. Častni član je postal nekdanji nazarski župan Ivan Purnat. Štefka Sem DRUŠTVO IZGNANCEV SLOVENIJE 1941-1945, OBMOČNA ORGANIZACIJA MOZIRJE V načrtu spominska soba Mozirska območna organizacija društva izgnancev Slovenije 1941-1945 je po besedah predsednika Franca Bezovška v preteklem letu opravila vse zastavljene naloge. Udeležili so se vseslovenske prireditve v Brestanici, s katero so organizatorji obeležili sedem desetletij izgona Slovencev z njihovih domov in dve desetletji dela društva. Skozi vse leto so se posvečali reševanju problematike socialno ogroženih članov. Tajnica društva Jožica Pečov- Franc Bezovšek je z zadovoljstvom povedal, da so v minulem letu opravili vse naloge. (Foto: MŠ) nik je izpostavila, da njihovi člani prihajajo iz sedmih občin naše doline. »Na žalost bledi spomin na trpljenje med drugo svetovno vojno. Vsem, ki smo ga preživeli, bo v naši zavesti ostal do smrti, drugi pa tega ne morejo razumeti,« je v svojem poročilu izpostavila Pečovnikova. Ob tem je poudarila, da so si »mozirski« izgnanci prizadevali, da bi o svojih izkušnjah spregovorili osnovnošolcem in jim tako pomagali osvetliti zgodovino in dogodke druge svetovne vojne. A zanimanja s stra- ni osnovnih šol, z izjemo gornje-grajske, za to ni. Tudi v letošnjem letu bodo delali po začrtanih smernicah, so ugotovili na svojem vsakoletnem delovnem srečanju. Poskušali bodo zbrati tudi gradivo o ljudeh, ki so jih med drugo svetovno vojno izgnali z njihovih domov v Nemčijo, Avstrijo, Srbijo in Hrvaško, in ga postaviti v spominsko sobo. V ta namen so imenovali delovno skupino, ki bo poskušala v letu dni zbrati kar največ gradiva. Marija Šukalo PRVA EKO GOLAZIJADA V MOZIRJU V četrto bodo kuhali na sejmišču Četrto golažijado v Mozirju bodo organizatorji izvedli v soboto, 26. maja, na sejmišču. Posebnost letošnje turistično-kulinarične prireditve bo v rekordnem številu tekmovalnih ekip in v pripravi »eko jedi«, bolj zdravega golaža. Prireditev bosta organizirala Pust Mozirski in Kmetijska zadruga Šaleška dolina v sodelovanju s številnimi manjšimi soorga-nizatorji in sponzorji. Pričakujejo, da se jim bo pridružil tudi kmetij- ski minister Franc Bogovič. V pripravi vrhunskih golažev se bodo pomerile ekipe uglednih hotelov, gostinskih podjetij, kmečkih in vinskih turističnih akterjev ter različnih društev z znanimi posamezniki. Ob pričakovano lepem vremenu bo prizorišče kar premajhno za vse tekmujoče ekipe, spremljevalce ter radovedne obiskovalce. Slednji bodo lahko za zares simbolično ceno golaž tudi poizkuša- li. Strokovno pripravo, ožje okolje priprave (»kuhinjo«) ter končni izdelek »eko goveji golaž«, bo ocenjevala skupina strokovnjakov, ki bo ob koncu razglasila najuspešnejše kuharske ekipe. Posebna komisija organizatorjev bo razglasila in nagradila tudi spremljajoče stojnice z značilno ponudbo in spremljajočimi predstavitvami na odru. Prireditev bo vodil znani gostin-sko-turistični moderator, obiskoval- ce pa bodo zabavali številni glasbeni gostje. Za sodelujoče in najboljše uvrščene ekipe bo organizator pripravil priznanja in nagrade, za obiskovalce pa bodo poskrbeli spremljevalci ekip z bogato obloženimi kulinaričnimi in stojnicami domače obrti ter pokušnjo lanskega »vinskega letnika stoletja«. Organizator bo sprejemal prijave le do zapolnitve predvidenih štirideset ekip oziroma do 20. maja. Jože Miklavc Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 9 Organizacije, Iz upravne enote, Iz občin MIKOLOSKA ZVEZA SLOVENIJE Vrh slovenskih gobarjev v Gornjem Gradu Okoli 25 slovenskih gobarskih društev se združuje v Mikološko zvezo Slovenije. Zadnji dan v marcu so se predstavniki - delegati zbrali na volilnem srečanju v Gornjem Gradu. Gostitelji, člani Gobarskega društva Ajdovec iz Gornjega Grada, so zanje pripravili kulturni program in ogled krajevnih znamenitosti, pozdravil pa jih je tudi župan Stanko Ogradi. Poročilo o delovanju zveze, ki ga je predstavil predsednik Amadeo Dolenc, je sprožilo številne odzive in razvila se je zanimiva razprava. Člani gobarskih društev so menili, da bi morala zveza več narediti na področju osveščanja nečlanov glede užitnih, neužitnih in strupenih gob, še zlasti med mladimi. Primanjkuje gradiva, premajhna je prisotnost gobarjev na naravoslov- nih dnevih v šolah, kjer bi učence opremili z ustreznim znanjem, preden se podajo nabirat te lepe in zanimive gozdne prebivalke. Prav tako so menili, da je potrebno več narediti na promociji in osveščanju vsega prebivalstva o pravilnem in še posebej količinsko omejenem nabiranju gob. Pretirano nabiranje je škodljivo za celotne sestoje v gozdu, saj glive žive v tako imenovani mikorizi z različnimi drevesi, s katerimi si izmenjujejo življenjsko potrebne snovi. Zveza naj bi tudi vplivala na aktivnejšo dejavnost okoljskih inšpektorjev. Ti naj bi bolj striktno nadzirali pretirano in nezakonito nabiranje gob, prav tako pa naj bi preprečevali tako imenovane razstave gob na črno, ki jih niso pripravili usposobljeni in z izpiti preverjeni deter- Predsednik Mikološke zveze Slovenije je Celjan Amadeo Dolenc. (Foto: Marija Lebar) minatorji, saj je posledica zamenjave lahko usodna. Sledile so volitve. Predsedstvo so ponovno poverili Amadeu Dolencu iz Celja, razširili so komisijo za izobraževanje s treh na pet članov in predsednika komisije. V organe ni bil izvoljen noben član GD Ajdovec, saj se zaradi precejšnjih obveznosti, ki jih imajo člani v organih zveze, nihče ni odločil za kandidaturo. Po dobrodošlici, ki jo je izrekel župan Stanko Ogradi, in nagovoru predsednika GD Ajdovec Janeza Faleta, so prisotni prisluhnili glasbenemu programu, ki so ga pripravili Mitja, Katja in Nastja Stenšak iz Nove Štifte. V odmoru so si ogledali še znamenito gornjegrajsko katedralo. Marija Lebar POROKE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI Vse pogostejši poročni obredi na prostem V Upravni enoti Mozirje zakonsko zvezo letno povprečno sklene okoli 80 parov, od tega slaba polovica v gradu Vrbovec v Nazarjah, več kot tretjina pa izven uradnih prostorov. Večina parov se poroča v obdobju od maja do septembra in ob sobotah, med tednom je poročnih obredov manj kot deset odstotkov. Za sklepanje zakonskih zvez so pristojni načelniki upravnih enot, ki lahko za te naloge pooblastijo tudi druge osebe. Načelnik oziroma pooblaščena oseba vodi obred sklenitve zakonske zveze, sprejme izjavo neveste in ženina, da želita drug z drugim skleniti zakonsko zvezo, ter ju razglasi za ženo in moža. Prisoten je tudi matičar, ki med drugim preveri identiteto bodočih zakoncev in prič. Zakonska zveza se sklene v posebej določenih uradnih prostorih, izjemoma tudi izven teh prostorov. V UE Mozirje so za sklepanje zakonskih zvez določeni štirje uradni prostori. Osrednji, kjer se letno opravi največ obredov, je v gradu Vrbovec Nazarje, za ostale uradne prostore so določene še sejne sobe občin Mozirje, Ljubno in Luče. Slednje je potrebno pred vsakokratnim obredom prilagoditi svečanemu dogodku. »Izjemoma se lahko zakonska zveza sklene tudi izven teh prostorov. Na naši upravni enoti se zelo trudimo ugoditi željam mladoporočencev, zavedamo se, da je zanje to pomemben dogodek, poln čustev in doživetij, vendar je želja vedno več, naše možnosti pa so omejene. Upravna enota je najprej dolžna zagotoviti sklepanje zakonskih zvez v uradnih prostorih, izven njih pa le, če ji kadrovske možnosti to dopuščajo,« poudarja načelnica UE Mozirje Milena Cigale. Izven uradnih prostorov je dovoljeno skleniti zakonsko zvezo, če obstajajo razlogi, zaradi katerih bodoča zakonca ne moreta priti v uradni prostor, torej zaradi invalidnosti ali bolezni, le izjemoma pa tudi iz drugih razlogov. V takšnem primeru je potrebno zaprositi za MOZIRSKI GAJ Ob dnevu Zemlje, 22. aprilu, bodo v Mozirskem gaju pripravili slovesno odprtje vrta medovitih rastlin in novega čebelnjaka. Odprtje bo ob 15. uri, prisoten pa bo tudi minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič. Za otroke so pripravili zabavni program z znanim Ribičem Pepetom. Dan prej pa se prične pomla- dovoljenje najmanj 45 dni pred nameravanim obredom. Pri tem Ciga-letova opozarja, da z izvajanjem takšne poroke nastanejo tudi stroški, ki jih plačata bodoča zakonca. »Do leta 2003 je bilo teh obredov zelo malo, zanimanja za to možnost pa so vedno večja, več pa je tudi ponudnikov gostinskih in turističnih storitev, ki poskušajo privabiti goste z organizacijo poročnih slavij, vključno s civilnim obredom.« TG danska razstava cvetja, ki bo doživela vrhunec 27. aprila in bo potekala do 2. maja. Ob največji zanimivosti tulipanu Mozirski gaj, ki cveti izključno v tem parku, bo na ogled še precej atrakcij in zanimivosti, med njimi preko 200 eksotičnih metuljev v prirejenem prostoru in razstava ljubenskih potic. Marija Lebar Lokacija za sklenitev zakonske zveze izven uradnih prostorov mora biti primerno opremljena. Pripravljeni morajo biti miza, podstavek za prstane, okrasni cvetlični aranžma, primerno število stolov za udeležence ter državni simboli, torej grb in zastava. Nadstrešek ni predpisan, vendar je, po besedah načelnice Milene Cigale, težko izvajati obred na prostem v slabem vremenu ali pripe-kajočem soncu, s čimer so se v preteklosti pri izvajanju obredov na prostem že srečali. Na odprtje vrta in čebelnjaka napovedan tudi minister Bogovič 10 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 Kultura VELIKONOČNI KONCERT GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Godbeniki in pevci deležni stoječih ovacij v gornjegrajski katedrali Na velikonočni ponedeljek so se člani zgornjesavinjske godbe že tradicionalno zbrali v katedrali sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Ta koncert je poslastica za ljubitelje glasbe, na katerem se godbi pridružijo še drugi izvajalci. Letos je ta čast pripadla oktetu Žetev. Organizacijo dogodka so letos prevzeli sami godbeniki, finančno so jim na pomoč priskočile vse občine in sponzorji. Misli o glasbi, praznikih in predstavitev izvedenih skladb je z obiskovalci delila modera-torka Sara Gluk, dirigentsko palico pa je vihtel Tomaž Guček. Uvodna pesem koncerta je bila skladba s pomenljivim besedilom Heal the world Michaela Jacksona, sledila ji je Over the rainbow, v kateri je kot solist nastopil saksofonist Bojan Zeme. V skladbi Little drummer boy je bil solist bobnar Nejc Tevž. Od popularne glasbe so repertoar razširili na uspešnice klasične glasbe, kot so Pucci-nijeva arija Nessum dorma iz opere Turandot, kjer je kot solist nastopil Andrej Miklavc. Operni ariji je sledila nekoliko bolj raznežena in romantična skladba Jutranja pesem. Med izvedenimi skladbami so godbeniki navdušili še s skladbo Children of Sanchez, solist na trobenti je bil Miklavž Pintar. V drugem delu koncerta so se godbi pridružili žametni glasovi okteta Žetev. Fantje skupaj prepevajo od začetka leta 2010, v kratkem času delovanja se lahko pohvalijo s številnimi nagradami. Vodja okteta je Mitja Venišnik. Oktet se je predstavil z venčkom nabožnih pesmi, med njimi Hallelujah, Ave Marija, Preparate corda vestra in praznikom primerno Skalovje groba se razga-ne. V zaključnem delu sta zasedbi združili moči in poslušalce so navdušili z izvedbo spleta treh zelo znanih črnskih duhovnih skladb. Navdušenje in aplavz poslušalcev, ki so napolnili gornje-grajsko katedralo, sta izvajalce pripravila do ponovitve zadnje točke. Štefka Sem Pod taktirko Tomaža Gučka so godbeniki zaigrali številne glasbene uspešnice. Med solisti je bil tudi saksofonist Bojan Zeme (desno). (Foto: Štefka Sem) KIPARSKA RAZSTAVA FRANJA MAROŠKA V kamen izklesana koroška duša Konec marca so bile v avli gornjegrajskega kulturnega doma razstavljene kamnite skulptu-re koroškega ustvarjalca Franja Maroška. Maro-šek rezbari in kipari v lesu od leta 2000, od leta 2008 pa tudi v kamnu. Do sedaj je imel kar nekaj domačih in mednarodnih samostojnih ter skupinskih razstav. »Na svojih razstavah umetnik obiskovalce popelje v svet mineralov, ki so sami po sebi izvorne umetnine narave in s svojimi miniaturnimi kristalnimi strukturami tvorijo čudoviti svet barv in oblik. Zanimivo je, da so vse kamenine, razen carrarskega marmorja, iz slovenskih rek,« je v predstavitvi povedala Jožica Tiršek Drčar. Kipar je obiskovalcem predstavil svoje preteklo delo. Dejal je, da je pričel z lesorezom in kipi iz lesa, tudi iz gline je ustvarjal. Pozneje je svoje znanje uporabil tudi pri kiparjenju v kamen. »Izdelava skulpture traja različno dolgo, je pa to delo, pri katerem je potrebno potrpljenje. Pri delu uporabljam razne pripomočke, oblikovanje pa prilagajam kamnu in njegovi strukturi,« je pove- Umetnik je obiskovalcem spregovoril o svojem delu. (Foto: Štefka Sem) dal Marošek. Organizatorjem razstave, Kulturnemu društvu Gornji Grad, je podaril lepo skulp-turo. Predsednica društva Tatjana Bezovšek se je ustvarjalcu zahvalila, da je z obiskovalci delil svoj pogled na kamen in unikate iz njega. Zahvalila se je nekdanji gonilni sili galerijske dejavnosti v kraju Viki Venišnik. Po njeni zaslugi je v Gornjem Gradu bogat galerijski utrip, njeno delo uspešno nadaljuje Tiršek-Drčarjeva. Z glasbenimi točkami sta dogodek popestrila dijaka Gimnazije Velenje mezzosopranistka Viktorija Maze in pianist Rikardo Janjoš. Štefka Sem Pesem pomladi V soboto, 21. aprila, bo ob 19. uri v kulturnem domu Bočna večer zborovskega petja. Predstavili se bodo moški in ženski pevski zbor Bočna, prvo slovensko pevsko društvo Lira iz Kamnika, ki letos praznuje 130-letnico delovanja, lovski oktet Smrekovec in mešani pevski zbor Skorno. ŠS Savinjske novice ist. 16,20. april 2012 11 Ljudje in dogodki, Ej KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO OB DRETI Škofu pripravili pester kulturni program V dneh, ko so se v Bočni pripravljali na birmo, se je v naši dolini mudil celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek. Izrazil je željo, da bi se srečal s predstavniki šmarške krajevne skupnosti. Krajevni odbor je tako škofu minuli četrtek pripravil srečanje. Za izvedbo kulturnega programa so poskrbele Ljudske pevke Lipa in Teja Štrukelj na harmoniki. Pred obiskom se je škof mudil v Rovtu pod Menino, kjer si je v družbi odbornika KS Borisa Šporina ogledal obe tamkajšnji cerkvi. V šmar-škem gasilskem domu mu je predsednik krajevnega odbora Miro Brezovnik predstavil nekaj podatkov o KS in občini Nazarje. »Škof je bil takšnega sprejema zelo vesel, še posebej ga je razveselilo dejstvo, da na sestanke krajevnega odbora vabimo tudi tukajšnjega župnika Ivana Šeli-ha,« je povedal Brezovnik, ki je škofu ob tej priložnosti podaril knjigo o gradu Vrbovcu s posvetilom županje Majde Podkrižnik, pevke so mu poklonile svoj CD, pozabili pa niso niti na cvetje. Marija Lebar Srečanje s celjskim škofom msgr. dr. Stanislavom Lipovškom bo vsem ostalo v prijetnem spominu. (Fotodokumentacija KS Šmartno ob Dreti) LJUDSKA UNIVERZA VELENJE (LUV) Udeleženci tečaja vseh generacij V Jakijevi hiši v Nazarjah so zadnjo sredo v marcu podelili priznanja 35 udeležencem brezplačnega tečaja računalniške pismenosti za odrasle iz občin Rečica ob Savinji, Nazarje in Mozirje. Tečaj je bil financiran s strani Evropskega socialnega sklada in šolskega ministrstva. Direktorica LUV Brigita Kropušek Ranzinger je v družbi sodelavk Mateje Moravec in Vesne Elsner pozdravila tečajnike. V družbi nazarske podžupanje Irene Vačovnik in rečiškega župana Vinka Jeraja je Kropušek-Ranzingerjeva podelila priznanja udeležencem. Računalniške skrivnosti so tečajnikom razkrivali trije predavatelji, na Rečici ob Savinji Peter Podgoršek, v Nazar- jah sta bila predavatelja Milan Copot za nazarske občane in Boris Bubik za udeležence iz mo-zirske občine. Direktorica je pohvalila pogum tečajnikov, saj je bilo med njimi tudi precej upokojencev. Zaželela jim je veliko veselja ob koriščenju novega znanja. Skupaj z Elsnerjevo jih je povabila v nazarski center za samostojno učenje, kjer lahko dobijo dodatno pomoč ali nadgradijo svoje začetno znanje. Čestitkam sta se pridružila tudi Vačovnikova in Jeraj. Oba sta obljubila, da se bosta občini trudili, da se bodo našla sredstva za izobraževanja in tečaje. Štefka Sem Pretekli petek se je v Velenju odvijal 18. festival Slovenska polka in valček 2012. Gledalci in poslušalci festivala so kot najboljšo skladbo festivala po mnenju občinstva izbrali skladbo Navi-hank Pokaži mi, da me imaš rad, ki je v telefonskem glasovanju prejela 7.054 glasov. Z Navi-hankami se je zmage veselila Ljubenka Bernarda Podlesnik, ki v zasedbi igra harmoniko. Na odru doma kulture v Velenju se je v okviru festivala predstavilo dvanajst ansamblov. Poslušalci in strokovna komisija so najboljše izbirali med šestimi polkami in šestimi valčki. Podelili so pet nagrad - eno po mnenju občinstva, štiri pa je podelila strokovna žirija. Na festivalu je v zasedbi Skater in Show band klobuk zaigral tudi Tomaž Podlesnik, brat harmonikarice Navihank, z Gorenjskim kvintetom je zapela Rečičanka Saša Zamernik. Navihanke so kot zmagovalke po izbiri občinstva nasledile ansambel Golte, ki je zmagal v preteklem letu. SS V treh skupinah je tečaj računalniške pismenosti zaključilo 35 oseb. (Foto: Štefka Sem) Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 Zgodovina in narodopisje Prva slovenska založba (6) Mohorjeva je učila Slovence brati, pisati in peti - F. S. Finžgar Piše: Aleksander Videčnik V PRIČAKOVANJU NAJHUJŠEGA Po napadu Nemčije na Jugoslavijo smo poslušali poročila o napredovanju nemških čet. Na naših mejah ni bilo odporov, saj so bili tam le graničarji in še ti maloštevilni. Slišalo se je, da se je neka jugoslovanska enota z orožjem uprla v okolici Ptuja. Seveda smo vedeli, da je to le kamenček na osvajalni poti nemške armade. Zasedbo Celja smo pričakovali z mešanimi občutki, vsekakor pa zaskrbljeni. Tistih nekaj stavcev in strojnikov ter knjigovezi, vsi smo bili pripravljeni na najhujše. Vedeli smo, da bomo prvi na vrsti za zasedbo, saj so tiskarne v tistem času pomenile tudi sredstvo informiranja - tisk je bil lahko nevaren v nemirnih razmerah. Več ali manj zaskrbljeni pa nismo pričakovali toliko zla, kot so ga prinesli zavojevalci v naše kraje in v Mohorjevo družbo oziroma tiskarno. Po nekaj dnevih vojne so prišli v našo tiskarno Nemci, ki so imeli v osebi strojnika Schuha najboljšega in-formanta. Zato ni bilo nič čudnega, da so prihajali z določenimi sklepi ukrepanja. Ko je Mohorjeva odkupila od propadle nemške tiskarne Celee tam okoli leta 1935 nekaj strojev, je z njimi prišel tudi Schuh, ki je zelo slabo govoril slovensko, pa se tudi ni trudil, saj se je počutil zavednega Nemca. NEMŠKI KOMISARIJSKI VODJA Nam so predstavili komisarja, Nemca iz Berlina po imenu Haupt. Zapomnil sem si, da je imel na licih brazgotine, posledica dvobo-jevanja. Baje je to pomenilo posebno občudovanje med pruskimi študenti. Govoril nam je, kaj od nas pričakujejo, tolmačil je seveda Schuh, ki je kar po svoje dodajal vsebino. Toliko sem razumel nemščino, da sem hitro ugotovil, da strojnik blefira. Seveda je bila potrebna čistka, posebno še med mohorjanskimi Korošci. Kar kmalu so izselili Jožka Jurača, nato odpovedali službo strojniku Stanetu Kovaču, med knjigovezi so jim tudi bili nekateri nezanesljivi. Odšli so dr. Fran Kotnik, tehnični vodja Fran Milavc in korektor Sam-sa. Ko je vpeljevanje novega reda po nekaj dnevih minilo, so zahte- no smo omaro za omaro praznili v velike zaboje, ki so potem potovali v stereotipijo v uničenje. Nekako pet dni je ta zločin trajal. Od grafikov Zvezne je ostal v tiskarni le še Gustav Guzej, pokončen Slovenec, ki je trpel ob brezobzirnem uničevanju orodja, s katerim so sto let skrbeli za slovenski tisk. Tam je bil Mladi grafičarji leta 1938. Z leve sedijo: Aleksander Videčnik, Drago Barle in Z leve stojijo: Gustav Guzej, Dolžan in Zabukovec; hrani A. Videčnik. vali normalno delo v tiskarni. Povedali so nam, da bomo poslej tiskali in izdajali časopis Cillier-Ze-itung, da se bo stavila zgolj gotica, da bomo vse slovanske jezikovne črke uničili. Res so prve na vrsto prišle ruske pismenke, sledile so cirilica in nekaj izrazito slovenskih vinjet, delo uglednih in vsestransko znanih risarjev - grafikov. Tako smo morali pahniti v vreli svinec zbirko vinjet Hinka Smre-karja in drugih, saj so bile mohor-janske knjige, predvsem pa koledar, polne tega okrasja. Potem so prišli na vrsto klišeji po enakem načelu uničevanja. Skratka, vse kar bi lahko spominjalo na slovensko kulturo, je moralo biti uničeno. UNIČENJE ZVEZNE TISKARNE V Celju je tedaj delalo troje tiskarn, Mohorjeva je bila največja med njimi. Zvezna je bila nekdaj delo Mihaela Vošnjaka in je tiskala v glavnem za slovenske hranilnice in posojilnice na slovenskem govornem območju. Po naročilu komisarijskega vodje je bilo treba Zvezno do te mere uničiti, da ne bi nikdar več delovala. Enostav- pred vhodom v tiskarno postavljen doprsni kip Mihaela Vošnjaka. Z Guzejem smo se dogovorili, da poskrbi za izginotje kipa. Zanimivo, po končani vojni so ta kip našli na podstrešju srednje-tehnične šole v Gaberjah. Ko smo v letih 1957 do 1960 nameščali kipe Vošnjaka v Šoštanju, Velenju, Celju in Mozirju v enotah tedanje Kreditne banke Celje, smo si pomagali z odlitki kipa iz nekdanje Zvezne tiskarne. SLOVENSKE KNJIGE NA UNIČENJE Nemci so najeli posebno delovno silo, ki je imela nalogo izprazniti skladišče knjig v Mohorjevi tiskarni. Ohranjene so bile knjige tako iz Celovca kot iz Prevalj, sproti pa so nastajale nove zaloge z novejšimi izdajami mohorjank - tako je bilo tega dvakrat polno prvo dvorišče (ogromen prostor). Uničili so tudi ves arhiv uprave - od prve v Celovcu do zadnje v Celju. Pogled na uničevanje našega dela je bil dvakrat moreč, saj nas je večina knjige imela za svoj ideal. Preprosto v enem zamahu so pospravili v Radeče delo neštetih pridnih rok grafičarjev in knjigovezov. V knjigo- veznici so bile tedaj že vezane pole knjige Stari Grki avtorja Antona Sovreta. Mohorjeva je imela v načrtu izdajo svetovne zgodovine v elegantni obliki, formata A4. Ko smo gledali v dežju trohneti tako rekoč naš ponos, je marsikdo od nas prišel do spoznanja, da se Nemci maščujejo za ogromno delo Mohorjeve - od Celovca do Celja. Pogovarjali smo se in ugibali, kakšni vandali lahko dajejo takšna navodila. Nekaj Sovreta je rešil neki zavedni mojster v Radečah in kot menijo bibliotekarji, obstaja le 29 izvodov tega mojstrskega dela grafičarjev Mohorjeve tiskarne in knjigovezov, ki so že izdelali platnice za to delo. Pa smo se odločili. Nismo si mogli predstavljati, kaj bi z nami naredili novi gospodarji, če bi vedeli za naš podvig. Na vseh stra-Mirnik. neh smo imeli opazovalce in vsak je dal pod delovni plašč izvod pol. Po vojni mi je dr. Kotnik dal platnice, da sem lahko dal knjigo vezati in je sedaj v moji zbirki v Mozirju. MOJ POGOVOR S KOMISARJEM Kmalu, kak mesec po prihodu Nemcev v Mohorjevo, me je dal poklicati v pisarno Gerhard Haupt. Kratek je bil najin razgovor, za mene pa zelo usoden. Vprašal me je, če sem poročen, in ko sem odgovoril, da ne, je kratko povedal, da bom čez dva dni odpotoval v Linz na Donavi. Tam me čaka delovno mesto v tiskarni Wimmer, največji tiskarni v zgornji Avstriji. Nisem prišel do besede, nič nisem uspel vprašati, enostavno sem moral na Delavski urad (Arbeitsamt) v Celju in dvigniti dovoljenje za prestop meje (ki še ni bila odprta), vozno karto do Linza, vse drugo pa bom izvedel pri Wimmerju. Ko sem šel od Haupta, mi je tajnica povedala, da moram v Linzu nadomestiti celjskega nemčurja, stavca Pre-loga, ki je zbežal iz Jugoslavije zaradi nacionalnega preganjanja. Tako sem se podal na pot v neznano. Konec prihodnjič. Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 13 Nasveti, Oglasi Posredno vegetativno razmnoževanje - cepljenje DARINKA PRESECNIK, svetovalka za hortikulturo Cepljenje je eden od načinov vegetativnega razmnoževanja. Je spajanje oziroma zveza dveh sorodnih rastlin - podlage in cepiča. Uspešna cepilna zveza je kompati-bilna, neuspešna pa inkopatibilna. Cepljenje je mogoče, ko so podlage v soku (»muževne«). To pomeni, da se sokovi v rastlini pretakajo in lahko ločimo lubje od lesa. Je ukrep, pri katerem spojimo oziroma spravimo v tesen dotik določene rastlinske dele (kambij podlage in kambij cepiča se morata čim bolj pokrivati), lahko različnih, vendar genetsko sorodnih rastlin, ki zaradi tega tesnega stika zrastejo in živijo naprej kot nova enota - nova samostojna rastlina. Cepimo v času njihove močne rastne aktivnosti (določen čas spomladi in pozno poleti). Za uspešno cepljenje so potrebne izredne rastne razmere in strokovno opravljeno delo. S cepljenjem razmnožujemo sorto, ki ne bo rasla na lastnih koreninah, ampak s pomočjo korenin podlage. CEPLJENJE NA ŽIVO OKO Cepimo spomladi. Če je cepljenje uspelo, bodo cepiči kmalu odgnali. Za cepiče uporabimo lanskoletne mladike, ki so brez cvetnih brstov. Naberemo jih januarja ali februarja in do cepljenja shranimo v vlažni mivki v temni, hladni kleti. Najpogostejši načini cepljenja na živo oko so: kopulacija ali spajanje, angleška kopulacija, žlebička-nje, sedlanje, cepljenje v razkol, cepljenje za lub ... CEPLJENJE NA SPEČE OKO Cepimo avgusta. Če je cepljenje uspelo, bodo cepiči odgnali šele naslednjo pomlad. Za cepiče uporabimo samo brste iz mladik, ki so pognale v tem letu. K temu cepljenju prištevamo samo en način cepljenja - okolacijo. Q Savinjske novice št. 16, 20. april Cepljenje vrtnic: Rosa canina (šipek), R. gallica, R. rugosa so vrtnice, ki na enem poganjku razvijejo več cvetov, ob morju je uporabna tudi Rosa odora-ta - roža čajevka. Seme, iz katerega bomo dobili podlage, nabiramo zgodaj jeseni, ko se plodovi začno barvati. Nabrano seme zmeljemo in spiramo preko sit, da odstranimo seme od mesnatega mesa. Seme posušimo, sledi stratifikacija. Seme poseje-mo konec aprila. Če jeseni istočasno sejemo in stratificiramo, skopljemo jarke primerne globine in poseje-mo. Sejančke eno leto primerno oskrbujemo, da dobimo primerne podlage. Podlaga mora imeti raven in primerno debel koreninski vrat. Najboljša debelina je 4 do 8 mm. Na jesen prvega leta podlage izkopljemo in jih posadimo v vzgajališče na stalno mesto, kjer bo potekala cepitev. Pred cepitvijo koreninske vratove očistimo in cepimo. Po cepitvi zagrnemo. Vrtnice lahko cepimo poleti, julija in avgusta s tako imenovanim oku-liranjem. Okuliranje ali očeslanje pomeni, da vzamemo samo eno oko. Cepiče narežemo tik pred cepljenjem. Na podlagi zarežemo s cepilnim nožem zarezo v obliki velike črke T. Za to potrebujemo dve zarezi; eno navpično in eno počez. S hrbtno stranjo lub nekoliko odgrnemo in v zarezo vstavimo cepič. Nato cepljeno mesto povežemo s cepilno gumico ali rafijo. Za uspešno okuliranje morata biti dva pogoja, in sicer: uporaba dobrega cepiča in podlaga, ki mora biti v soku. V nasprotnem primeru ne moremo ločiti luba od lesa. V kolikor zaradi suše podlaga ni v soku, jo nekaj časa zalivamo. Čas zraščanja se precej izboljša in skrajša, če podlago skupaj s cepičem po cepljenju poškropimo s pripravkom agrostemin in tekočim listnim gnojilom foliar PK. Škropljenje ponovimo trikrat v sedem- do desetdnevnih presledkih. Ko cepič požene štiri liste, ga vr-šičkamo, da iz spečih očes požene 2012 tri nove veje. Sicer pa je priporočljivo, da cepite na stebelno podlago vsaj tri ali celo štiri cepiče za vsak slučaj, če se ne bi vsa očesa prijela. Razporedite jih okrog in okrog, da lahko potem ustvarite lepo krošnjo. Grobeljnik lahko razmnožite s potaknjenci takoj po končanem cvetenju, da se potaknjenci do najhujše vročine že ukoreninijo. OBVESTILO BRALCEM Ker bomo zaradi državnega praznika, 27. aprila, naslednjo številko Savinjskih novic izdali dan prej, bralce obveščamo, da je rok za oddajo čestitk, zahval in malih oglasov za tekočo številko v ponedeljek, 23. aprila, do 15. ure. Kasnejše objave sprejemamo samo po vnaprejšnjem dogovoru. Malih oglasov po telefonu ne sprejemamo. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Luče 77, 3334 LUČE, Tel.: 03 /839-00-20, Faks: 03/584-40-01 E-mail: os-luce@guest.arnes.si OSNOVNA ŠOLA BLAŽA AR NIČA LUČE ENOTAVRTEC LUČE ENOTA VRTEC SOLČAVA VPISUJE OTROKE V VRTEC LUCE IN V VRTEC SOLČAVA ZA ŠOLSKO LETO 2012/2013 Prijavo za vpis otroka v vrtec Luče in Solčava pošljite na OSNOVNO ŠOLO LUČE, Luče 77, 3334 Luče. Podrobnejše informacije in obrazce za vpis dobite v tajništvu OŠ Luče - tel. št.: 03 5844 001. Obrazce za vpis otroka v vrtec lahko najdete tudi na spletni strani OŠ Luče http://www.os-luce.si/Obvestila.htm Vpis otrok v vrtec Luče in Solčava bo trajal do 18.05.2012, Kultura , Ljudje in dogodki KVARTET ŠTIRIANGEL NA RECICI OB SAVINJI Glasbene pedagoginje nastop namenile materam Kulturno-umetniško društvo Utrip je konec marca pripravilo koncert v počastitev materinskega dneva. V rečiški osnovni šoli je nastopil kvartet Štiriangel. Vokalno instrumentalno skupino sestavljajo citrarki Doroteja Dolšak in Irena Glušič, flavtistka Agata Gojšek in kitaristka Suzana Hebar. Glasbene pedagoginje je lani oktobra združilo podobno mišljenje in veselje do glasbe. Nenavaden, a zanimiv sestav se je predstavil na različnih prireditvah in samostojnih koncertih. Navduševale so s svojim petjem in instrumentalnimi deli. Izvajajo dela iz obdobja renesanse in baroka vse do modernih skladb s primesmi jazza in narodnih pesmi. Kvartet Štiriangel je navdušil tudi s svojimi glasovi in ne le z inštrumenti. (Foto: Marija Sukalo) Instrumentalistke in vokalist- ževale številnih državnih in med-ke so se na svoji izobraževalni po- narodnih tekmovanj ter prejele vrti pri priznanih profesorjih udele- sto priznanj, svoje znanje pa pre- dajajo učenkam na glasbenih šolah. Pri pedagoškem so zelo uspešne, kar dokazujejo njihove učenke, ki se predstavljajo na različnih tekmovanjih. Na Rečici ob Savinji so glasbenice številnemu občinstvu, ob mo-deratorju Ambrožu Kvatiču, pripravile jagodni izbor glasbenih del. Posegle so po sakralni in narodni glasbi ter pripravile nekaj priredb. S svojim nastopom so publiko tako navdušile, da je ta »zahtevala« še podaljšek. »Le verjemi v ljubezen, to ljubezen, ki je vse, ki razširi se v upanje in oči odpre,« so sporočale v pesmi, ki so jo podarile vsem materam. Marija Šukalo MUZEJ VRBOVEC Pomen Mohorjeve družbe v Celju V sredo, 4. aprila, je bil v Muzeju Vrbovec narodopisni večer z Aleksandrom Videčnikom. Tokratna tema večera je bila celjska Mohor- jeva družba in njen pomen za Slovence. Mohorjeva družba je odigrala pomembno vlogo pri nastaja- Iščemo siare fotografije Vršnikova dekleta s svojimi starši iz Florjana pri Gornjem Gradu. Fotografija je bila posneta ob birmi Mavričeve mame leta 1927, hrani jo Fanika Pustoslemšek. Aleksander Videčnik je najboljši poznavalec pomena celjske Mohorjeve družbe za Slovence. (Foto: Roman Mežnar) nju sodobnega slovenskega naro- Vrnil se je tudi k samim koreni- da. O tej vlogi je Fran Saleški Finž-gar zapisal, da je Mohorjeva učila Slovence brati, pisati in peti, zato je Muzej Vrbovec gostil narodopisni večer prav na to temo. Kot je dejala direktorica muzeja Barbara Šoster Rutar, bi bilo težko najti bolj poklicanega predavatelja na obravnavano tematiko, kot je Aleksander Videčnik. Njega je usoda vezala na Mohorjevo družbo v Celju v mladih letih, kjer je pridobil poklic grafika - stavca. Sooblikoval je zgodovino družbe ob ravnatelju dr. Franu Kotniku, urednikih Finžgarju in Pogačarju ter delovnih tovariših v obdobju pred drugo svetovno vojno. nam nastanka družbe v Celovcu. Poslušalce je spomnil na hitro selitev Mohorjeve po plebiscitu na Koroškem leta 1920 najprej na Pre-valje in kasneje v Celje. Ob projekciji slik je nazorno opisal tiskarske tehnike in podrobnosti o takratnem nastajanju tiskovin. Postregel je tudi z anekdotami iz tiskarskega življenja, ki so vzbudile veliko zanimanja pri občinstvu. Zato je bil prekratek večer sklenjen z obljubo po vnovičnem srečanju. Takrat bo Aleksander Videč-nik postregel še s kakšno anekdoto iz življenja črnih umetnikov, kot so se nekoč imenovali tiskarji. Roman Mežnar Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 15 Napovednik, Ljudje in dogodki VRTEC NAZARJE SE PREDSTAVI Naš mali vrtec je že premajhen, da v njem živeli lahko bi vsi ... Napovednik dogodkov Petek, 20. april ob 16.30. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Koza Zoja išče prijateljico ob 18.00. Dom kulture Nazarje Prireditev ob 35-letnici Vrtca Nazarje ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Predavanje o epilepsiji (vstop prost) ob 18.00. Center Rinka Solčava Odprtje slikarske razstave in literarno glasbeni večer Slavice Tesovnik Sobota, 21. april ob 8.00. Mozirski gaj Odprtje razstave tulipanov in spomladanskega cvetja ob 9.00. Upravni center Mozirje Start tradicionalnega pohoda na Gneč ob 9.00. do 13.00. Dom kulture Nazarje Dan za spremembe (izmenjava oblačil) ob 10.00. Kulturni dom Mozirje Ustvarjalne delavnice na temo Mozirje moj kraj ob 12.00. Strelišče Strelskega društva Mozirje Strelski maraton Match 60 za prehodni pokal strelca občine Mozirje ob 15.00. Kulturni dom Mozirje Narodopisna prireditev 16. Družinsko petje ob 18.00. Kulturni dom Radmirje Koncert ŽPZ Jutro: Z Jutrom v pomlad ob 19.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi Nedelja, 22. april od 10.00 do 16.00. Muzejska zbirka v Mozirju Dan odprtih vrat Nedelja, 22. april ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarka - Nazarje Input : Podčetrtek Terme Olimia (U-14) ob 15.00. Mozirski gaj Otvoritev čebelarskega kotička ob 16.00. Mozirski gaj Otroški program z Ribičem Pepetom ob 16.30. Mozirski gaj Rez vinskih trt ob 19.00. Kulturni dom Radmirje Koncert Shirlie Roden ob svetovnem dnevu Zemlje Ponedeljek, 23. april ob 14.00. Muzej Vrbovec Nazarje Otvoritev razstave ob svetovnem dnevu Zemlje Torek, 24. april ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Lepa Izabela ob 17.00. Kulturni dom Mozirje Slovesnost ob prazniku Občine Mozirje ob 18.00. Galerija Mozirje Otvoritev likovne razstave Mozirske podobe Sreda, 25. april ob 16.30. Knjižnica Rečica Ura pravljic: Miki in mesečev cvet ob 17.00. Ljubno, Fašunova hiša Predstavitev Lepa in uspešna EKO kmetija (vstop prost) ob 18.00. Knjižnica Gornji Grad Ura pravljic: Miki in mesečev cvet ob 19.00. Kulturni dom Mozirje Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Četrtek, 26. april ob 18.00. Knjižnica Nazarje Ura pravljic: Koza Zoja išče prijateljico ob 18.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Proslava ob dnevu upora proti okupatorju Že drugo leto zapored je v Vrtec Nazarje vpisanih toliko otrok, da smo jih morali razdeliti v pet skupin. Ker so v vrtcu samo štiri igralnice, smo za otroke iz najstarejše skupine preuredili učilnico v prostorih OŠ Nazarje. Po svojih najboljših močeh se trudimo, da bi upravičili zaupanje staršev v naše delo. Kljub letom, ki jih kaže vrtec na vsakem koraku, je otrokom pri nas lepo. Igrišče za otroke iz prvega starostnega obdobja smo s položitvijo umetne trave preuredili v igralnico na prostem. Naša pe-skovnika sta s pomočjo staršev dobila streho, pod katero lahko otroci varno razvijajo svojo ustvarjalnost in domišljijo. Naše vzgojno delo bogatijo obogatitvene dejavnosti, ki vključujejo otroke, pri katerih smo opazili zanimanje in željo po dodatnem znanju in izražanju. Otroci se enkrat tedensko razgibavajo v Športni dvorani Nazarje. Vključujejo se lahko v Glasbene urice, Deželo pravljic, Plesno kamrico. Moja prva angleščina in računalniški krožek sta integrirana v vzgojno delo v najstarejši skupini. V tej skupini izvajamo aktivnosti za Bralno značko, Cici veselo šolo, Modrega Jana in Zlati sonček. V okviru Zlatega sončka so se otroci letos en te- den vozili na smučanje v Luče. Zavedamo se, kako pomembne so gibalne dejavnosti, ki razširjajo znanje tudi z drugih področij, zato že drugo leto enkrat mesečno od novembra do marca pripravljamo športne popoldneve za otroke in njihove starše v športni dvorani. Take dejavnosti še utrjujejo zaupanje in vezi med otroki, starši in strokovnimi delavci vrtca. Praznovanje jeseni, pravljični popoldnevi z ustvarjalnimi delavnicami, praznovanje pomladi, srečanje ob zaključku šolskega leta so v našem vrtcu že tradicija. Letošnja pomlad je za nas prav posebna. Naš vrtec praznuje 35 let. V petek, 20. aprila, se bomo ob 18. uri zbrali v domu kulture v Nazarjah, kjer bomo z otroki iz vseh skupin vsem povabljenim pripravili rojstnodnevno zabavo. Stanka Cajner Na fotografiji so vse skupine otrok nazarskega vrtca, ki bodo v petek praznovale 35. rojstni dan te ustanove. (Foto: Stanka Cajner) 16 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 Organizacije, Kultura, Informacije OBDOBJE VELENJE Razstava izdelkov pridnih rok UNIVERZA ZA III. ŽIVLJENJSKO Mozirski tretješolci so pripravili skeč Pajek in njegove majhne modne muhe. (Foto: Roman Mežnar) Mozirska galerija je gostila kle-kljarsko razstavo z naslovom Bele stezice združene v lepoto čipk. Otvoritev razstave, na kateri so bila razstavljena dela klekljaric Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje, je bila v torek, 10. aprila. Po besedah predsednice univerze Marije Vrtačnik se ta ponaša s 25-letno tradicijo, kar jo opredeljuje kot druga najstarejšo tovrstno univerzo v Sloveniji. Prvotni program univerze so bila ročna dela in ta tradicija se nadaljuje skozi klekljarski krožek. O zanimanju zanj priča dejstvo, da v Velenju delujejo štiri skupine krožka in v Mozirju dve. Vsako leto pripravijo razstavo svojih del, na kateri pokažejo svojo inovativno žilico pri obujanju kulturne dediščine. Letošnja razstava klekljarskih del je potekala v duhu evropskega leta aktivnega staranja in solidarnosti med generacijami. Z raz- stavljenimi izdelki so klekljarice nazorno pokazale, da je človek poln ustvarjalne energije tudi v tretjem življenjskem obdobju in da lahko še veliko ponudi mlajšim generaci- jam. Po besedah mentorice krožka Erike Pajk ta dejavnost zahteva od ustvarjalk veliko vztrajnosti in lju-biteljstva, kar se je odražalo tudi v razstavljenih izdelkih. Otvoritev razstave so popestrile pevke univerze iz krožka petje v skupini pod vodstvom Tadeje Cigale ob spremljavi Frenka Kadlička na klaviaturah. Za pridih melanholije je poskrbel Franjo Jurovič na kitari, za vedre obraze pa so poskrbeli učenci tretjega razreda Osnovne šole Mozirje, ki so pripravili skeč Pajek in njegove majhne modne muhe. Niso manjkale niti besede zahvale Društvu upokojencev Mozirje za prostor, ki ga nudi kleklja-ricam za ustvarjanje, Osrednji knjižnici Mozirje za razstavni prostor ter Občini Mozirje za gmotno podporo dejavnosti. Mozirski župan Ivan Suhover-šnik je odprl razstavo in jo pospremil med občinstvo z besedami, da bo v Mozirju tudi v bodoče posluh za takšne razstave, ki nas bogatijo in naredijo bolj človeške. Roman Mežnar GLASBENA ŠOLA NAZARJE w Navdušila tolkalistka Aleksandra Šuklar V petek je v nazarski glasbeni šoli tolkalistka Aleksandra Šuklar iz Velenja izvedla koncert 21. sezone koncertnega cikla GM oder. Koncert je bil v okviru prireditev, ki jih organizira Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost, kulturo in šport ter glasbeno šolo. Enaindvajsetletna Aleksandra Šuklar je na svoji glasbeni poti od svojega petega leta dalje dosegla odlične uspehe doma in v tujini. Najprej kot mlada violinistka, nato pa se je na srednjem izobraževanju v GŠ Frana Koruna Koželjskega Velenje, preusmerila v študij tolkal pri Davorju Plam- KNJIŽNICA MOZIRJE Najbolj brane knjige v marcu ODRASLI: Gregory, Philippa: Posvetne radosti, Milek, Vesna: Cavazza, Phillips, Susan Elizabeth: Reci da, Brown, Sandra: Nebeška vročica, Garwood, Julie: Dar, Dodd, Christina: Nevarnost v rdeči obleki, Bucay, Jorge: Ti povem zgodbo?, Quick, Amanda: Alkimist, Phillips, Susan Elizabeth: Lov na nevesto, Laurens, Stephanie: Zapeljivčeva ponudba. MLADINA: Folgueira, Rodrigo: Kuža Bobi, Bedford, David: Veliki pulover malega medveda, Melis, An: Medvedka Metka, Renoult, Armelle: Brkec se ne da, Simon, Francesca: Grozni Gašper goljufa zobno miško, Weston, Carrie: Ojoj, Boris!, Butterworth, Nick: Tačka - čarovniška mačka, Stewart, Amber: Ne dam svoje odejice. Aleksandra Šuklar je prevzela poslušalce s koncertom tolkal. (Foto: Jože Miklavc) bergerju ter Tomažu Lojenu. Pred poldrugim letom je bila sprejeta na zasebni glasbeni kon-servatorij na Dunaju - univerzo za glasbo in upodabljajočo umetnost. Svoje navdušujoče koncerte je izvajala v Belgiji, Avstriji, Španiji, na Hrvaškem in v Sloveniji, že leta 2009 pa je nastopala v Orkestru Slovenske filharmonije, Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, Simfoničnem orkestru dunajskega radia RSO Wien ter v Dunajskem komornem orkestru. Koncertni spored v Nazarjah, kjer je nastopila z marimbo, vi-brafonom ter bobni, je začinila še z drugimi glasbenimi instrumenti in zvočnimi efekti. Izvedla je J.S. Bacha Suito za violončelo št. 4, N.J. Zivkovica Iljaš, Y. Sueyoshi Mirage pour Marimba, J. Matiči-ča Osmoze za vibrafon in marim-bo, E. Sejourne Romantica ter dinamično in eksotično delo mag. Slavka Šuklarja (njenega očeta) Marinada. Jože Miklavc Savinjske novice št. 16,20. april 2012 17 Organizacije, Ljudje in dogodki, Informacije KULTURNO DRUŠTVO SOLČAVA Oštir Turnuc je pripravil en fletn dupoudni V dvorani solčavskega Zadružnika se je na velikonočni ponedeljek, 9. aprila, odvijalo zabavno druženje domačinov, popestreno s predstavo, ki so jo pripravili člani domačega kulturnega društva. Prireditev pripravljajo na velikonočni ponedeljek vse od leta 2004. Letošnje dogajanje je bilo pripravljeno po dveh letih odmora, in zato toliko bolj obiskano, saj je dvorana kar pokala po šivih in odmevala od navdušenega ploskanja in sproščenega smeha, ki so ga povzročale zanimive duhovitosti gostov, natakarice pa tudi samega oštirja Turnuca. Med rednimi obiskovalci oštarije, ki so po stari navadi podpirali šank in razdrli marsikatero modro, sta se čisto slučajno znašla obiskovalca iz Ljubljane. Mladi par ni točno vedel, kje sta pristala, ali sta na Ljubnem ali v Lučah. Zaradi takega neznanja bi jih bila skoraj »pokasira-la«, da ju pred preveč ekstremnimi solčavskimi domoljubi ni obvarovala ne povsem trezna roka oštirja Turnuca, ki ga je doživeto poosebil Grega Preprotnik. Ob dobri glasbi so domačini v gostilni tudi zaplesali, nato pa pravega plesnega koraka naučili še oba Ljubljančana. Kot na vsaki dobri prireditvi so tudi v Solčavi podelili tri visoka priznanja Jajčja peč, imenovana po skali nad Solčavo. Prejeli so jo trije domačini v zanimivih kategorijah, in sicer za najbolj ravne žlebove, za najspretnejše ravnanje z gospodinjskim sesalnikom in za najbolj pekoč velikonočni hren, ki bi ga policija lahko porabila namesto solzivca. Za glasbo so poskrbeli številni muzikanti zbrani v sestavu Šorly boys in Črna mačka, ki so se jim pridružile še mlade domače pevke. Zapel je tudi znameniti pevski sestav Zadružnik. Za duhovite dialoge in situacijsko komiko sta »kriva« Nejc Slapnik in Franci Podbrežnik - Solčavski, ki sta spisala scenarij, za odlično vzdušje pa prav vsi prisotni, ki so s sproščenostjo uživali v prijaznem dogodku. Marija Lebar Kot občinstvo so v predstavi uživali tudi nastopajoči. (Foto: Marija Lebar) OSNOVNA SOLA BLAŽA ARNICA LUCE Babice na obisku v šoli Znano je, da smo otroci in starejši radi skupaj, da včasih babice »vskočijo«, ko zaposleni starši težko uskladijo čas in obveznosti, da si povemo kako pravljico, gremo radi skupaj na sprehod ... Naj pridemo babice v osnovno šolo pa je bilo napisano na prav posebnem vabilu, ki so nam ga naši vnuki in vnukinje prinesli na dom. Le kaj bomo tam? Učenci drugega razreda Osnovne šole Blaža Arniča v Lučah in njihova učiteljica Saša so nas povabili v tednu pred veliko nočjo, da se oglasimo v njihovem razredu. Menda so se zelo veselili tega srečanja in se nanj skrbno pripravili, me pa smo tudi rade in polne pričakovanja prišle in čutile njihovo vznemirjenost, ko so nas z vso pozornostjo Matična kronika za mesec marec 2012 ROJSTVA: Rodilo se je sedem deklic in devet dečkov. SMRTI: Jožef Krivec iz Raduhe, Ivanka Pečnik iz Meliš, Marija Kaker iz Nove Štifte, Jožef Fedran iz Bočne, Franc Funtek iz Podvolovljeka, Ana Zagožen z Ljubnega ob Savinji. 18) Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 počakali pri vhodu v šolo in pospremili v razred. Glasba, tekanje sem in tja, veseli živžav v razredu, potem pa pozdravne besede učiteljice, poslušanje pesmi, ki so se jih otroci naučili za nas, in navodila učiteljice, kako bo z »našo skupno učno uro v razredu«. Razred je bil čudovito okrašen z izvirnimi izdelki, vse potrebno za naše delo pa skrbno pripravljeno na štirih različnih omizjih: papir, lepilo, škarjice, žica, modelčki, barvice, mikana volna, milnica, na vsakem omizju vzorec končnega izdelka . Vse štiri ustvarjalne delavnice so bile poveza- ne z velikonočnimi prazniki. Naučili smo se izdelovati čestitke, jajčka odeta v filc, rože iz krep papirja in barvali smo zanimive modelčke vlite iz mavca. Pridno smo pomagali drug drugemu in skupaj ustvarjali v veselem vzdušju. Babice smo svoje izdelke odnesle domov, otroci pa svoje začasno pustili v šoli na priložnostni razstavi. To je bila za obe generaciji lepa izkušnja, zanimiva in prekratka učna ura, lepo so nam postregli s sadjem in sokom, še naklepetali smo se in za lep spomin na ta poseben dan tudi slikali. Anica Podlesnik Prijetno srečanje in druženje generacij v OS Luče Ljudje in dogodki, Organizacije V SPOMIN Fortunata Skončnik Ko človek odide, se poslovi, sprva izgube sploh ne dojameš ... Sploh če se zgodi tako nenadno, nepredvidljivo, brez opozorila. Šele čez čas, ko razum spet nadome- sti žalost, ko uspeš zbrati misli, dojameš globoko praznino, preko katere je treba naprej. Je to zgolj še ena zgodba usode, ki se je morala ravno takrat končati in se mimo nje ne da? Izrazita predanost pedagoškemu delu, sprva kot vzgojiteljica, nato učiteljica, je krasila njeno poklicno pot. Odlikoval jo je izrazit čut za učence, doslednost, skrbnost ter močno prepričanje v vrednote tradicionalnega šolstva. Z generacijami učencev je vzpo- stavila pristen, skoraj materinski stik, učencem je nudila polno oporo ter jih s prefinjeno pedagoško motivacijo usmerjala na pot discipline, delavnosti in ljubezni. Iz učilnice tretjega razreda se je vedno čutila delavnost, ustvarjalnost, a v izrazito mirnem in prijetnem vzdušju. Svoje pedagoško poslanstvo je rada prenašala tudi na mlajše pedagoške delavce na začetku njihovih poklicnih poti. Poleg dela v razredu je skrbela za mlade bralce kot poverjenica za mladinski tisk; vodila je aktiv učiteljev razredne stopnje ter se izredno rada dodatno izobraževala na vseh sodobnih področjih pedagoškega dela. Na videz popolnoma brezskrbno, skoraj premalo obremenjujoče je prenašala tudi svojo bolezen. Nikoli ni potarnala. Za trenutek si je odpočila in vedro nadaljevala svoj šolski vsakdan. Vsi, ki smo z njo delali, smo spoštovali njene vrednote ter prisluhnili njenim nasvetom, mnenjem, ki so vedno bili dosledno argumentirani. Pogovore z njo bom še posebej pogrešal. Tistega občutka, da nekdo v šoli manjka, pa se bo verjetno težko znebiti. Ravnatelj OŠ Rečica ob Savinji Peter Podgoršek KULTURNO DRUŠTVO LIPA ŠMARTNO OB DRETI TURISTIČNO DRUŠTVO NAZARJE Ljudske pevke delujejo že peto leto Kako pestro je bilo lanskoletno delovanje šmarškega kulturnega društva, je razvidno iz poročila, ki ga je na občnem zboru društva konec marca predstavila predsednica Nataša Bele. Tudi načrt za letos ni nič manj ambiciozen, saj bo skupina Ljudske pevke Lipa obeležila pet let svojega obstoja. Tudi sicer se večina dejavnosti društva vrti okrog pevk, čeprav imajo v društvu kar 126 članov. Neutrudne šmarške pevke so lani ob različnih priložnostih pripravile šest koncertov v domačem kraju, kar dvajsetkrat pa so gostovale drugod. Med drugim so sodelovale na srečanju ljudskih pevcev v Škofji Loki in na prav takem srečanju v Šmartnem ob Paki. Rade se odzovejo na povabilo in s pristnimi ljudskimi pesmimi iz svojega okolja popestrijo marsikak dogodek. Za letos imajo v načrtu gostovanje v Nemčiji, kamor jih je povabil znani izseljenski duhovnik Izidor Dori Pečovnik. Tja bodo odšle maja. V avgustu načrtujejo snemanje drugega samostojnega CD-ja, september pa so namenile koncertu ob svojem jubileju in predstavitvi nove zgoščenke. Poleg omenjenega so si zadale še več kot 15 gostovanj izven domačega kraja. Pri Z ljubeznijo do dela opravili veliko Po besedah predsednice na-zarskega turističnega društva Vanje Hofbauer je bil tudi v preteklem letu moto društva delo in druženje ter izpeljava različnih akcij za poživitev lepot v domači občini, medsebojno sodelovanje in prijateljevanje. V društvu so prepričani, da prijaznost ustvarja zaupa- Nataša Bele uspešno vodi KD Lipa Šmartno ob Dreti. (Foto: ML) tem je potrebno misliti tudi na obseg razpoložljivih finančnih sredstev, saj večkrat kar same krijejo stroške za prevoz. O pomenu ohranjanja kulture v kraju so spregovorili tudi županja občine Nazarje Majda Podkrižnik, predsednik šmarškega krajevnega odbora Miro Brezovnik in prisotni predsedniki ostalih društev v kraju. Za kulturni del programa sta poskrbela Rok Prašnikar na harmoniki in domači ljubiteljski pesnik Janez Ivč Bitenc. Marija Lebar Predsednica nazarskega turističnega društva Vanja Hofbauer je predstavila delo v preteklem letu. (Foto: MŠ) nje ter ljubezen do ljudi in dela, tega pa so lani ob prizadevnih članih opravili veliko. Pripravili so priljubljeno otroško maškarado, se lotili očiščevalne akcije, izvedli ocenjevanje zaselkov. Njihova tradicionalna prireditev Iz roda v rod - izbirno tekmovanje frajtonarjev za Zlato harmoniko Ljubečne je bila dobro obiskana. Prav tako so bili nepogrešljivi pri izvedbi ustvarjalnih delavnic in organizaciji aktivnih počitnic. V jesenskem času so v sodelovanju z občino pripravili Lesarski praznik in se podali na ekskurzijo. Tudi v letošnjem letu bodo delali po ustaljenih tirnicah, so sklenili na občnem zboru. Ta je bil priložnost, da so kritično spregovorili o urejenosti kraja. Prepričani so, da je delo, ki ga prostovoljno vlagajo v prijeten izgled okolice, bistveno premalo cenjeno. To je namreč povezano tudi s stroški, ki jih ne bodo mogli kriti, če bo dotacija iz občinskega proračuna tako nizka, kot je bila do sedaj. Se pa lahko pohvalijo z dobrim sodelovanjem z Muzejem Vrbovec, ki skrbi za promocijo kraja in občine. Marija Šukalo Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 19 Šport, Organizacije MODELARSKO TEKMOVANJE NA ZGORNJEM POBREZJU B • • V • ■•■• • I I*»« Zgornjesavinčani »posodili« svoje vzletišče Vzletišče Pobrežje je bilo na cvetno nedeljo prizorišče modelarskega tekmovanja v kategoriji F5J FAI. V sodelovanju z Društvom letalcev Zgornje Savinjske doline ga je pripravilo Letalsko društvo Qanabiss Team iz Braslovč. Tekmovanje, ki se ga je udeležilo 15 modelarjev s svojimi eksponati v jadranju, je štelo tudi za slovenski pokal. Tekmovalci iz Prekmurja in spodnje Savinjske doline ter gostje iz Avstrije so se predstavili z letali iz visokokakovostnih kompozi-tnih materialov karbonskih, steklenih in kevlarskih vlaken ter epoksi-dne smole. Imeli so na voljo deset minut delovnega časa. V tem času Modelarji so preizkusili svoja jadralna letala v natančnem pristajanju. (Foto: Marija Sukalo) so morali model vreči iz roke, model pa je moral ostati v zraku čim dlje časa in pristati na točno določen cilj. Najboljši v šestih kvalifikacijskih letih so se pomerili v finalu, v katerem je zmagal Samo Leskov-šek, za njim sta se na drugo in tretje mesto uvrstila Boštjan Gergič in Rok Korber. Po besedah predsednika bra-slovških letalcev Sebastjana Hajn-ška so bili zelo veseli, da so jim prostor za tekmovanje odstopili Zgor-njesavinjčani. Vzletišče Pobrežje je bilo namreč kljub vetru idealno, saj daleč naokoli ni pobočij, ki so za tovrstno tekmovanje prepovedana. Marija Šukalo OSNOVNA SOLA MOZIRJE Srečanje nadarjenih učencev zgornjesavinjskih šol V prostorih OŠ Mozirje so 24. marca potekale prve delavnice za šolarje, ki so po konceptu odkrivanja nadarjenih otrok v osnovni šoli prepoznani kot nadarjeni. S pomočjo učiteljev in zunanjih mentorjev so ustvarjali v petih ustvarjalnih delavnicah. Ideja, da se prično izvajati tovrstne aktivnosti, je prišla iz vrst šolskih svetovalnih delavk. Takoj jejo tudi v prihodnje. Pogosteje, ne zgolj enkrat letno. Mentor delavnice kiparstvo, skeletna gradnja je bil Jure Re-penšek. Šolarji so ustvarjali človeške in živalske figure iz varilne žice. Na drugi delavnici, namenjeni nadarjenim učencem na ustvarjalnem ali umetniškem področju, so slednji pod mentorstvom Marte Orešnik spoznavali osnove fil- V kiparski delavnici so se šolarji lotili skeletne gradnje živali iz varilne žice. (Foto: Benjamin Kanjir) so jo sprejeli tudi ravnatelji oziroma ravnateljice zgornjesavinjskih šol, zavedajoč se, da je potrebno potenciale šolarjev s posebnimi talenti razvijati in nadgrajevati. Na prvem srečanju niso sodelovali samo učenci iz OŠ Nazarje, ki bodo imeli to priložnost na drugih srečanjih. Dogovor je namreč bil, da s tovrstnim druženjem nadalju- je so na fotografski delavnici udeleženci spoznavali ob vodenju fotografa Milana Cerarja. Udeleženci prvih ustvarjalnih delavnic so zelo uživali, saj so na zanimive načine osvajali no- ROKOMETNI KLUB NAZARJE va znanja. Ustvarjali so v majhnih skupinah, kar je mentorjem omogočalo individualen pristop do vsakega posameznika, kar je ob rednem pouku veliko težje. Benjamin Kanjir Za konec sezone zmaga canja. Naravoslovci so se udeležili naravoslovno kemijske delavnice. Mentorica Zvonka Kladnik jih je seznanila z delom raziskovalcev ter laboratorijskimi postopki. Na dramsko literarni delavnici so pod vodstvom Urške Kočevar učenci v manjših skupinah pripravili komično poustvarjanje na določeno tematiko. Osnove fotografi- Rokometašice kluba iz Nazarij so v soboto odigrale zadnjo tekmo sezone v 1. B državni ligi za članice. V končnici za razvrstitev od 9. do 12. mesta so gostovale v Ra-čah in zmagale ter osvojile končno enajsto mesto. Zmagovit je bil tudi nastop selekcije mlajši deklic proti vrstnicam iz istega kraja. Nazarske rokometašice so se na gostovanje podale z mislijo na zmago. V prvem polčasu so suvereno igrale in vodile že s šestimi zadetki prednosti. V drugem polčasu so nekoliko popustile. V »črnih« sedmih minutah, ko niso uspele zadeti, so dovolile domačinkam, da se približajo na samo gol zaostanka. To je bil znak, da je potrebno zagristi do konca kljub kratki klopi in utrujenosti nosilk igre ter zmago pripeljati domov. Nazar-čankam je to uspelo z rezultatom 21:23. Na pot v Rače se je podala tudi nazarska selekcija mlajših deklic, ki je bila prepričljivo boljša od domačink. O tem priča končni rezultat 13:29. Trener Branko Dobnik je sezono videl kot sezono prilagajanja igralk na člansko konkurenco. Predvsem je šlo za pridobivanje izkušenj igranja v tej konkurenci. Igralke so postale samozavestnejše, kar se odraža v dejstvu, da jih nihče ne more popolnoma nadigrati. Meni pa, da manjka pika na i, kar bi se lahko spremenilo z okrepitvijo igralskega kadra predvsem s strelkami z razdalje. Tukaj vidi rezerve v angažiranosti vodstva kluba, ki je še neizkušeno, vendar je prepričan, da lahko v Nazarjah postavijo rokometni center za Savinjsko dolino. Rezultati dela so že vidni pri selekciji mlajših deklic, ki so postale pravi kolektiv, saj igrajo in trenirajo s srcem. Na ta račun si v na-zarskem rokometnem klubu lahko obetajo svetlo prihodnost. Roman Mežnar 20 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 Šport, Črna kronika, Pisma bralcev PRVA TEKMA POLFINALA KONČNICE ZA OBSTANEK V 1. SLOVENSKI FUTSAL LIGI Petek trinajstega srečnejši za »graščake« Zelo močno so se morali potruditi varovanci trenerja Peziča, da so v prvi polfinalni tekmi končnice za obstanek premagali žilavo ekipo Slovenskih Goric. Minimalna zmaga sicer daje Nazarčanom prednost pred povratno tekmo, je pa terjala tudi visok davek v ekipi, saj zaradi rdečega kartona ne bo smel nastopiti odlični vratar Ortar, rumeni kartoni pa prepovedujejo nastop še kapetanu Metulju. Po igri gostov sodeč se bo morala okrnjena ekipa »graščakov« na gostovanju zelo potruditi, če si želi mesto v eliti izboriti že v Benediktu, v nasprotnem jo čaka še ena tekma in popravni izpit doma. Nervozno, trdo in ne preveč kvalitetno srečanje je zaznamoval strelski dvoboj med »golgeterjem« prve slovenske futsal lige Blažem Metuljem in Bojanom Klemenči-čem, ki je ta primat osvojil v drugi ligi. Tokrat je bil uspešnejši slednji, ki je za svoje moštvo prispeval vse štiri zadetke, kar pa vseeno ni bilo dovolj za končni uspeh. Po izključitvi domačega vratarja in izkoriščeni prednosti igralca več v polju so gostje še upali na presenečenje, v zadnji četrtini tekme pa je dobra minuta zadoščala, da je Metulj najprej izenačil, zmagoviti gol pa je kot pravi »rutiner« zabil mladi Matija Ci-gljar, kar je zagotovo njegov najpomembnejši gol v karieri. Franjo Pukart KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske Gorice 5:4 (3:2) KMN Nazarje Glin: Ortar, Urtelj, Letojne, Oblak, V. Kugler, Banovšek, Golob, Metulj, Hren, Cigljar Strelci: 1:0 Metulj (14), 1:1 Klemenčič (14), 1:2 Klemenčič (15), 2:2 Banovšek (16), 3:2 Urtelj (19), 3:3 Klemenčič (23), 3:4 Klemenčič (26), 4:4 Metulj (31), 5:4 Cigljar (32). Rumeni kartoni: Metulj, V. Kugler, Banovšek, Ortar (Nazarje Glin), Živko, Arzenšek, Bezjak, Damiš, Boh (Slovenske Gorice). Rdeči karton: Ortar (Nazarje Glin), Arzenšek (Slovenske Gorice). Rezultati prvih polfinalnih tekem: KMN Nazarje Glin : KMN Slovenske Gorice 5:4 (3:2) KMN Kix Ajdovščina : KMN Vuko Ljubljana 2:4 (0:2) STRELSKI KLUB MENINA Tekma med strelci in lovci V sredo, 11. aprila, so se na tekmi z malokalibrsko puško med sabo pomerili člani Strelskega kluba Menina in Lovske družine Gornji Grad. Tekmovanje je potekalo na strelišču v Zagradišču. Udeležba članov obeh društev je bila izenačena, najbolj mirno roko pa je imel Marjan Hanžekovič (SK Menina), ki je zmagal pred Vitom Smodišem (LD Gornji Grad) in Jožetom Gru-dnikom (SK Menina). ŠS NOVA ŠTIFTA Vandali sredi noči z avtomobilom uničili travnik Pretekli petek so v nočnih urah vandali uničili travnik na kmetiji Darka Mauriča v Šmiklavžu pri Novi Štifti. Žalosten pogled je zjutraj čakal gospodarja in njegovega očeta Stanka, ko sta ugledala posledice nočnega divjanja vanda-lov po travniku in njivi ob hiši. Kole-snice avtomobila (po vsej verjetnosti terenskega vozila) so razkopale edini ravninski travnik in njivo pripravljeno za setev. Na kraju dogodka je bila policija, ki je v dopoldanskih urah opravila številne razgovore s sosedi in oglede nekaterih vozil. Po besedah policista, storilca ne bo tako lahko odkriti. So pa na ogledu ugotovili sledi avtomobila, ki se je pripeljal do kmetije po stranskih poteh. Vodile so do glavne ceste. S pomočjo dobro vidnega profila pnevmatik bodo poskušali najti vozilo in lastnika, ki je povzročil škodo. Okrog enih zjutraj je Stanko Ma-urič slišal pasji lajež, nekoliko kasneje pa zvok avtomobila, ki je na pesku zakopal. Potem je vse potih- Stanko Maurič se je ob pogledu na škodo na travniku lahko le spraševal, kdo je to storil in zakaj. (Foto: Štefka Sem) nilo in niti pomislil ni, da bi se lahko nekdo izživljal in vozil po travniku. Ko je zjutraj opazoval posledice nočnega divjanja vandalov, je ugotovil, da se je nekdo pripeljal do njihove kmetije od sosedov, in to poleg ceste po travniku. Ker je bil klanec na cesto prevelik, je vzvratno zapeljal na cesto in nato na njihovo njivo. Tam je naredil nemalo krogov in zaradi razmočenega zemljišča so kolesa avtomobila naredila veliko škode. »Edini travnik, ki ga z lahkoto obdelujemo, ker je ravninski, je uničen,« je povedal Stanko Maurič in pokazal na druge površine, ki so hribovite. »Ne vem, kdo bi lahko kaj takega storil, s sosedi se dobro razumemo in tudi nihče od njih ni nič slišal,« je povedal Maurič. »Sedaj nam ne preostane drugega, kot da poskušamo vse te kolesnice in luknje zadelati s travo, ki leži povsod po travniku, in kar se bo zaraslo, se bo,« je dodal. Mlademu gospodarju Darku, ki si je s svojo mlado družino doma ustvaril bivališče in prevzel kmetijo, ni bilo preveč do besed, raje se je lotil dela in premle-val, kdo je bil tako objesten, da se je lotil njihovega travnika. V zadnjem letu to ni prvi primer divjanja z avtomobili po travnatih površinah. Podobna zgodba se je zgodila na travnatem nogometnem igrišču v Gornjem Gradu. Takrat so skrbniki igrišča svetovali vandalu, naj se raje odpravi na poligon varne vožnje na Vransko in ga povabili k valjanju travnate površine igrišča. Štefka Sem Tirske peči V časopisu Savinjske novice, loti potekalo v Tirskih pečeh, saj številka 14, je bilo v članku (Lju-benske potice; dediščina kraja v oddaji Na lepše) napisano, da so obiskali in snemali Tirske peči. Vendar snemanje ni v ce- plezalna stena ni na njihovem zemljišču. Ročnik Jože Ter 65 Ljubno ob Savinji m Savinjske novice št. 451, 20. april 2012 Črna kronika, Zahvale, Pisma bralcev Č R N A K R O N I K A • NAJDENO KOLO Mozirje: 12. aprila je na PP Mozirje poklical občan in povedal, da je na nabrežju reke Drete našel zapuščeno kolo znamke Triumph. Lastnik lahko z dokazilom o lastništvu kolo dobi na policijski postaji. • VOŽNJA PO TRAVNIKU Šmiklavž: 13. aprila okoli ene ure zjutraj je neznani voznik v Šmi-klavžu poškodoval hektar travnika, po katerem se je vozil. Policiste je o dogodku obvestil lastnik travnika. V primeru izsleditve storilca sledi zoper njega ukrep po Uredbi o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju. • KRŠITELJ SE JE JAVIL SAM Kokarje: 14. aprila je dežurnega PP Mozirje občanka obvestila, da v lokalu v Kokarjah vinjeni gost krši javni red in mir. Kršitelj je grozil njej in natakaricam, zraven pa še razbijal. Na kraj je odšla patrulja, ki je ugotovila, da sta se v lokalu sprla bivša partnerja. Kršitelj je pred prihodom policistov odšel s kraja ter se nato čez čas ponovno vrnil v gostinski lokal, kjer je zopet kršil javni red in mir. Ponovno je na kraj odšla patrulja, vendar kršitelja ob prihodu ni bilo več. Kasneje je kršitelj sam prišel na policijsko postajo, kjer so policisti z njim opravili razgovor in mu za kršitev izdali plačilni nalog. • UDARIL BIVŠO PARTNERKO Kokarje: 15. aprila v dopoldanskem času je v lokal v Kokarjah prišel kršitelj, ki je že ponoči kršil javni red in mir ter pri tem bivšo partnerko udaril. Do prihoda policistov je kršitelj zapustil kraj dogodka, z zbiranjem obvestil pa so ugotovili, da gre v danem primeru za kaznivo dejanje nasilništva. Kršitelju je bila istega dne izrečena prepoved približevanja oškodovanki, zoper njega pa sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. • PLANINKA SE JE POŠKODOVALA Okrešelj: 15. aprila dopoldan si je planinka pri koči na Okrešlju poškodovala nogo. Posredovali so reševalci GRS Celje, ki so poškodovano planinko prenesli v dolino, od tam pa so jo svojci z lastnim vozilom prepeljali v celjsko bolnišnico. J ZAHVALA Tiho se je poslovila naša draga mama in stara mama Marija MAVRIČ iz Mozirja 5.9.1925 - 5.4.2012 Iskrena hvala vsem, ki ste ji bogatili življenje, in vsem, ki ste jo pospremili k večnemu počitku. Vsi nj'eni Cerkev ni cirkus Iz oznanila za župnijo Gornji Grad smo lahko na Veliko noč izvedeli (slišali in prebrali), da bo naslednjo soboto v katedrali poroka. Nič konkretnega, zato niti dan pozneje, ko to pišem, ne vem, od kod je bila druščina. Sem pa vsekakor vnaprej predvidel scenarij, ki naj bi bil že kar nekaj let povsem normalen, čeprav, to bom dokazal, še zdaleč ni. Po predvidoma že končanih obredih, sem deset minut pred 19. uro prišel pred cerkev. Če bi bilo vse normalno, seveda v pravem pomenu besede, sem si nameraval, tako kot vedno, za tem ogledati še TV dnevnik. Seveda z Dnevnikom ni bilo nič, kajti dandanes je pač normalno, če nekaj ni normalno. Da ne bom ovinkaril, naj napišem, da je bilo pred cerkvenim vhodom daleč naokrog vse polno riža. Ker je za soboto lahko predvideti nedeljo, sem moral, kot ob porokah že mar- sikdaj prej, ukrepati takoj. Potrebna je bila metla, smetišnice nisem rabil, ker sem hotel, da še kdo naslednjega dne vidi, kaj se je tam dogajalo. Saj morda je vendar še kdo, ki mu bo jasno, da bi ljudje precejšen del tega riža na čevljih znosili v cerkev, če ga ne bi pometel. In cerkev bi bila potem »okrašena« do ponovnega čiščenja naslednjo soboto. Vsaj desetkrat teže bi ga bilo tu odstraniti s sesalcem iz grobo tkane preproge v cerkvi. Torej ni mogoče kar zamahniti z roko in reči, da to pač ni nič takega. To si na žalost lahko privoščijo samo tisti, ki ga stresajo, saj jim zaradi drugih interesov tega nihče ne brani. Razen tega je riž tudi hrana. Hrana, ki rešuje svet. Brez njega bi bila situacija v svetu še veliko obupnej-ša. Zato je riž in hrana nasploh, svetinja, katero vsaj količkaj normalen človek ne bo razmetaval in hodil po njej. Pred tednom smo si lahko ogledali film o Malgaših in Pedru Opeki. Lahko smo prepričani, da na Madagaskarju in še marsikje ne bi namerno odvrgli in pohodili niti zrna riža, ker je to za njih popolnoma nedopustno in nesprejemljivo. To lahko stori samo človek, ki ima polno rit vsega, pa tega seveda ne zna ceniti. Niti ni za hrano hvaležen tistim, ki jo pridelujejo, niti kot t. i. kristjan Tistemu, ki ji daje rast. Moje pisanje bo seveda kot bob ob steno, če ne bodo ukrepali tisti, ki jim je članek v prvi vrsti namenjen: duhovniki oz. duhovščina, poročevalci. Ne bom napi- sal, da sem po svojem skromnem mnenju prepričan, da so pač oni za to pristojni, ampak bom precej bolj jasen. Oni so krivi, da se je tudi v slovenski Cerkvi tako razpasla ta, vsaj zame moteča razvada pri cerkvenih porokah. Kaj počnejo ljudje pri civilnih porokah, je druga stvar. Primerjava je nedopustna. Brez krivde za to niso niti slovenski škofje. Zato jih prav tako pozivam, da ukrepajo. Niti cerkev niti Cerkev ne sme biti cirkus. Janez Mavrič Attemsov trg 8 Gornji Grad www 16 Savinjske novice št. 22, 20. april 2012 Zahvale, Oglasi ZAHVALA Marija BASTL iz Nazarij 1.1.1934 - 4.4.2012 Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za vsa izrečena sožalja, sveče, cvetje, darovane svete maše, gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred, gospe Napotnik za izrečene besede v slovo ter pogrebni službi Morana. Še enkrat hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoča sestra Danica Mama je angel sama, pa angela ne potrebuje. Njej je naloga dana, da druge varuje. A sreča kot sonce zahaja in z njo odidejo mnogi, le mama vztraja do kraja v svoji angelski vlogi. (T. Pavček) ZAHVALA Nata SKONČNIK 14.3.1957 - 30.3.2012 Za vse, kar ste dobrega storili za najino Nato, se iskreno zahvaljujeva. Ana in Jože MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-115 www.pogreb-morana.si Hvala ti mama, za rojstvo, življenje. Hvala za skromnost, ljubezen, skrbi. Hvala za bisere stkane v trpljenju. Nate spomin drag bo ostal, dokler nas v nebesih Stvarnik ne snide! Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi, zvonite. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in sestre Marije JURJEVEC p.d. Prodnikove Mimice iz Juvanja 8.5.1940 - 8.4.2012 se iskreno in iz srca zahvaljujemo vsem, ki ste jo imeli radi in ji v težkih trenutkih njene bolezni pomagali. Hvala vsem, ki ste ob njenem preranem slovesu z nami delili bolečino, nam pomagali, darovali sveče, cvetje, svete maše, darove za cerkev, nam ustno in pisno izrazili sožalje ter jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Hvala duhovnikom za lepo opravljen cerkveni obred, hvala za nepozabno petje in glasbo ter lepe misli in besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njeni Ne, ni umrla! Oči le lastne je zaprla, da se po trudu in boju oddahne v blaženem spokoju. (S. Gregorčič) ZAHVALA V 74. letu nas je zapustila Milena ŠTORGEL 27.10.1938 - 6.4.2012 Iskrena hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste jo bodrili v težkih trenutkih in jo pospremili na njeni poti v večnost. Vsi njeni Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 23 Za razvedrilo r ZVOK BREZ SLIKE Da se v naši državi vse bolj zateguje pas na vseh področjih, ni nič novega. Tako so v stilu varčevanja in stiskanja v Bočni in Hercegovini pač zmanjšali oder kulturne dvorane. S tem bodo prihranili pri ogrevanju, čiščenju in jamranju glede naštetih obveznosti. Krčenje odra je najbolj prizadelo trobentača ansambla Slap, ki je zaradi posledic teh nepriljubljenih ukrepov in pomanjkanja prostora na odru ostal za zaveso. Kupcem vstopnic se je Franci Podbrežnik - Solčavski v imenu organizatorjev že opravičil. Letos so imeli zvok brez slike, obljublja pa, da bo prihodnje leto ravno obratno. KAM Z VSEM SEZONSKIM ZASLUŽKOM? Uspešna igralska sezona ljubenskih gledališč-nikov se je zaključila in glavni igralki Polona Rih-ter (levo) in Ana Napotnik sta si vzeli čas in sešteli, zmnožili in razdelili visoke igralske honorarje. Z zaslužkom in znanim premičninskim posrednikom Alojzom Retkom sta šli v lov na nepremičnine ali bolje rečeno premičnine. Luksuzna posest v ljubenskih hribih, ki jo je posrednik ponudil, se ponaša z izjemnim razgledom v nebo, dvopasov- nico do parcele, po kateri lahko gresta dva naenkrat peš, prekrasno »frato« v ozadju namesto gozda in dvema sprtima bližnjima sosedoma. Na parceli elektrike in vode ni, je pa krasen sprejem z mobilnikom, saj tam ni nikoli »gužve«. Kupi kamenja podrte hiše in prazne pločevinke zelene opojnosti so gratis, kot tudi star stol, na katerem lahko izmenično občudujeta nebo in sosede. Največjo vrednost parceli daje bližina legendarne Rdeče dvorane. 24 Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 Križanka, Informacije kakovostno KJLÍL kraško vino udarec pri boksu od spodaj navzgor zadnja okončina pri žabi manjša, v strugi tekoča voda jug.gene* ral ikqsta) sp. slikar (salvador) veli kavo-dma ptica ošlak. vinko naía strupena kača prevladujoča lastnost mera za rušilno moč jedrskega streliva natančen vzorec mere ali uteži reka v zahodni makedoniji bodeča neža rastlina vetrnica moejel rus. avtomobila lace otroška nalezljiva soleten z rdečkasti. ii izpuščaji na koži josif visa-rtonovič.. vnetje sluznice mesto ma dansktm otoku bornholm oesni pritok lene v sibiriji prostor za mejno črto igrišča. avt konj majhne rasti pogorje med dalmacijo in bih ladjaar-gonavvov neumen. nespameten človek otoška država v srednji ameriki pijača starih slovanov sečnja muslimansko m. ime oseba. na katero se indosira indijski pisatelj (mulk raož) egon schiele it. režiser špageti vesternov (sergio) smrdeča smola država v južni ameriki. čl. mesto buenos aires hrvaški pisatelj (ivan) pomembno pristaniško mesto v jemnu Dežurne službe ZDRAVST VENO DEŽU vSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Slovarček: KOMPAVA - bodeča neža; RADIKA - reka v zahodni Makedoniji; RONNE - mesto na danskem otoku Bornholm; Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): KOMPROMIS, ACIDITETA, TEN, SEZAM. RAID, PEČA, TANJA ŽAGAR, ONI. REČ, NI. KAŠČAR, JAVK, SIJ, ARTUR, KABINET, SARDELA, ENOTEKA, ARE, TIVOLI, ANAT, BANDERAS, SIPINA, ATAL, ALT, TLAKAR KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 17. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 25 Mali oglasi, Oglasi ŽIVALI - PRODAM Prodam 2 bikca čb, stara 10 dni, gsm 031/467-307. Prodam bikca simentalca, cca 140 kg in 5 bal mladice; gsm 041/825-896. Prodam telička, starega 3 mesece (belgijsko-plavi); gsm 041/942169. Prodam bika sr, težkega 130 kg; kupim bikca starega 1 teden; gsm 031/855-186. Prodam teličko rj, staro 7 dni, A kontrola; gsm 041/817-538. Prodam telico simentalko, staro 3 mesece; gsm 031/299-738. Prodam telico frizijko, staro 15 mesecev ter brezova drva; gsm 041/519-507. Prodam breje telice 8 mesecev; gsm 041/783-535. Prodam prašiče odlične mesnate pasme za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Prodam prašiče 30 - 150 kg, možna dostava; gsm 031/223-484. Prodam brejo ovco in ovna starega 8 mesecev; gsm 031/885608. Prodam ovna za nadaljnjo rejo js pasme; gsm 031/470-084 - zvečer. ŽIVALI - KUPIM Pasjo utico, lepo izdelano, izolirano, krito s tegolo, poceni prodam; tel. 584-34-97. Prodam silažne bale ter breje kobile po izbiri; gsm 031/689-841. Prodam mešana cepljena drva, dolžine 1 m; gsm 051/438-498. Prodam klaftrska, bukova drva; gsm 051/358-408. Prodam diatonično harmoniko (Kitek), stara 1 leto, kot nova; gsm 041/429-339. Zgrabljalnik sip 310 in vrtavkasti obračalnik podoben urotu, prodam; gsm 051/690-541. Prodam universal 550 DTC, l. 1995, 3000 ur in cepilec drv -20 t; gsm 051/366-124. DRUGO - KUPIM Kupim starinska vhodna vrata, lahko so v slabem stanju; gsm 031/491-381. Kupim star avto, lahko karamboli-ran ali v okvari, gsm 070/450-694 DRUGO - PODARIM - ISCEM Kupim kravo in telico za zakol ali dopitanje in bikce ter teličke nad 100 kg, m. t.; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam domačo eko skuto in mleko (Šmihel); gsm 031/387183. Prodam skuto, domača eko pridelava, možna dostava na dom; gsm 041/804-574. Prodam jedilni krompir; gsm 041/276-351. Krompir, beli, sorta carlingford, odlične kakovosti, tudi za sajenje, prodam; gsm 041/796-781. Prodamo lupinico (jajčko) Peg perego ter 6-kotno leseno stajico; gsm 041/339-031. Prodam fantovsko obleko za prvo obhajilo; gsm 070/744-500. Prodam ž. plašč, št. 38, črni, zimski, runska volna, model pončo, simb. cena, 031/786-453. Ugodno prodam brunarico 5 x 2,70 m; tel. 03/583-27-57. Prodam suhe juševe deske, debelina 30 in 50 mm, 1 m3; gsm 041/783-615. Prodam seno v balah in bukova drva v paletah; gsm 040/551211. Ima kdo za podarit didaktične igrače in oblačila za deklico od 1 leta naprej; 031/518-814. Podarim otroški voziček - globok + športni, 2 x otr. pancerje št. 28, 29, 30, vrtiljak za nad posteljo; gsm 041/627-205. Podarim dobro ohranjeno strešno kritino - salonitke; gsm 031/214997. VOZILA - PRODAM Ugodno prodam ohranjeno kolo 24 col in 26 col, rdeče-črn in rumeno-bel; gsm 051/206-045. Prodam hyundai accent 1.3, l. 1998, reg. do 24.7.2012, gsm 040/724033. DELO - IŠČEM Iščem delo; gsm 031/344-225 -Andreja. NEPREMIČNINE Prodam hišo z gospodarskim poslopjem v Bočni; gsm 031/811-191. Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. Na Ljubnem prodam ali dam v najem hišo ter prodam traktor zetor 47/18, l. 1976; gsm 051/731-265. V najem oddamo starejšo hišo; gsm 040/552-606. Dvosobno stanovanje v okolici Mozirja oddam; gsm 040/866-613. Oddam hiško za oddih v Čatežu -Terme, pred sezono; gsm 041/523965 ali 070/813-812. MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLIMO Za delo v Kavarni Luče iščemo natakarico (lahko tudi študentko). Gsm 041/455-420. Sonja Strgar s.p., Luče 69, 3334 Luče. PRODAJAMO PIŠČANCE BROJLERJE za nadaljnjo rejo; gsm 041/619-372. Perutninarstvo Fišar, Marjan Žilnik s.p., Tabor 45, 3304 Tabor. ČISTILNE NAPRAVE Dobava in montaža čistilnih naprav. Izdelava kanalizacij in dvorišč... Gsm 041/631-174. Samo Ribežl s.p., Pusto polje 5, Nazarje. OKOVJA ZA HLEVSKA BETONSKA OKNA gasilni aparati, plinski gorilniki, pekači, jeklenke (2-3kg), lučke, gorilniki na plinsko kartušo. Tel.03/839-48-01 ali 031/610-563. Trgovina Zagožen, Lidija Slemenšek s.p., Ljubija 121, Mozirje. ODDAMO V NAJEM SVETEL IN LEP POSLOVNI PROSTOR v velikosti 36 m2 , nasproti upravne enote v Mozirju. Najem možen takoj! Info 051 307 035. Ema Janko s.p., Na trgu 51, Mozirje. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. MONTAŽA SATELITSKIH SISTEMOV - POP TV IN A KANAL Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. KOLESARSKI CENTER BELI ZAJEC MOZIRJE edina športna trgovina v Zgornjesavinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. POTREBUJETE PESEK ALI GRAMOZ Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobljenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69, 3333 Ljubno ob Savinji. Napovednik dogodkov najdete na strani 16. Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. m Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 'A WHITE RABBIT -m OUTDOOR -> www.belizajec.si mm ŠPOHM TRGOMA i/ zqomemwffl WLM tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com Šport, Organizacije, Oglasi DRŽAVNO PRVENSTVO V NAMIZNEM TENISU Prvo mesto v dvojicah Roscu in Slodeju V Cerknici je v začetku meseca potekalo državno prvenstvo v namiznem tenisu za mlajše članice in člane do 21 let. Med tekmovalci je bil tudi Mozirjan Patrik Rosc, ki je v dvojici z Maticem Slodejem iz Ptuja osvojil naslov državnega prvaka. Tudi v kategoriji posamezno se je Rosc uvrstil visoko in je kolajno zgrešil le za las. Prvenstva v Cerknici se je udeležilo 67 nastopajočih, med njimi tudi Rosc, ki igra za namiznoteniški klub Tempo iz Velenja. V kategoriji posameznikov je v predtekmovanju gladko premagal vse tri tekmece. Enako je nadaljeval do četrtfinala, kjer je po dokaj izenačenem boju z rezultatom 3:4 v nizih moral priznati premoč nasprotniku. V konkurenci dvojic so boji potekali na izpadanje. Dvojica Rosc-Slodej je v četrtfinalu naletela na prvo oviro. Pri rezultatu 0:2 v nizih sta morala reševati že zaključno žogo nasprotnikov. Uspelo jima je in tekmo sta po hudem boju preobrnila v tesno zmago s 3:2 v nizih. V polfinalu in finalu jima nasprotniki niso bili dorasli in z dvema prepričljivima zmagama sta prišla do naslova državnih prvakov. Patrik Rosc je tako v svoji zadnji sezoni med mlajšimi Dan za spremembe Na pobudo Slovenske filantropije bo tudi letos potekal dan za spremembe, tokrat bo to 21. april. Projektu se je pridružila Občina Nazarje. V sodelovanju s tukajšnjim društvom upokojencev in nazarsko osnovno šolo bodo to soboto, 21. aprila, v domu kulture pripravili izmenjavo oblačil za vse generacije. Očiščena in urejena oblačila so zbirali v četrtek, izmenjava pa bo potekala v soboto od 9. do 13. ure. Marija Lebar Državna namiznoteniška prvaka v mlajši kategoriji Patrik Rosc (levo) in Matic Slodej (Foto: Žiga Jazbec) člani po srebrni in bronasti kolajni, ki ju je osvojil v prejšnjih letih, dodal še naslov državnega prvaka. To je za velenjski klub sploh prvi tako visok naslov državnih prvenstev v tej starostni kategoriji. Tokratna namiznoteniška sezona gre počasi h koncu in Rosc je z njo zelo zadovoljen, saj mu je uspel kvalitetni preskok in je tudi med člansko konkurenco že sedaj uvrščen med najboljšo deseterico slovenske namiznoteniške lestvice. Letos mu poleg zaključka prvoligaškega tekmovanja in dveh domačih članskih turnirjev ostaja še eno mednarodno tekmovanje in sicer evropske univerzitetne športne igre, ki bodo julija potekale v španski Cordobi. Po lanski bronasti kolajni na evropskem univerzitetnem prvenstvu v Madeiri tudi letos kot član ljubljanske univerze cilja na še en vrhunski rezultat. Marija Lebar O C : tj :=, o > "5 * I : (O _ CD , TS i g E o) ._ O ro > ra Oh5 c ■O C CD o O Q) > r > o to E 06 L ££ OZ £0 EVROPSKI POKAL GLUHIH Anja Drev dvakrat na stopničkah Na zadnji tekmi evropskega pokala gluhih je sodelovala tudi članica Gornjesavinjskega smučarskega kluba Mozirje Anja Drev. V italijanski Val Gardeni je Drevova v veleslalomu v konkurenci mladink do 18. leta osvojila drugo mesto, v absolutni ženski konkurenci pa je bila tretja. Letos se je dvakrat udeležila tekem v pokalu gluhih, več pa ji zaradi tekmovanj v regijskem pokalu in na državnih tekmah ni uspelo. Na pokalu gluhih se bo več tekem lahko udeleževala že prihodnje leto, saj bo dopolnila 15 let in bo lahko tekmovala tudi v superveleslalomu. Z rezultati v letošnji sezoni je Drevova zadovoljna. Na regijskem nivoju je v skupnem seštevku osvojila tretje mesto, žal pa zaradi poškodbe ni zabeležila odmevnejših rezultatov na državnih tekmah. Jeseni bo pričela obiskovati športni oddelek velenjske gimnazije, kar ji bo omogočalo še več kondi-cijskih priprav, dodatne snežne treninge bo opravljala z Dragom Drevom. Poleg smučanja Drevova trenira še twirling. V tej disciplini bo ta mesecu nastopila na državni tekmi. S točko, ki jo izvaja, velikokrat popestri razne prireditve. Štefka Sem Za zaključek sezone je Drevova osvojila drugo in tretje mesto na evropskem pokalu gluhih. (Foto: SD) (D CO 1° h "E ° CD .E -O ._ TJ 2 .S5, O) > 1s2 jž jo "Z — CD CD iS ČE CO CO -Q C/J Savinjske novice št. 16, 20. april 2012 CflflDIflTEffl i, . W.I, , V ■v, mmßfommmm Dan odprtih vrat V NAZARJAH: 15 stanovanj poslovni prostori 21 . aprila vabljeni na dan odprtih vrat od 9. do 13, ure, kjer s\ lahko stanovanja ogledate in pridobite več informacij pri naših sodelavcih. KUPITE SI SVOJE SANJE V centru mesta Nazoije zaključujemo j prvo fazo izgradnje objekta Center Nazarje. V p™ fan bo zgrajenih 15 stanovanj in 4 poslovni pnoston. Sla nova n ja so enosobna, velikosti n2 m in dvosobna, velikosti 56 m2. Cena stanovanj je od 63.000,00 do 60.000,00 LURz DDV. Kontakt: Vsakemu stanovanju pripada shramba, loža oz, balkon in 2 BREZPLAČNI parkirni mesti. 041 978 229 www.9rad1at1m.s1 Stanovanja bada vseljiva v maju 2012.