Voznik povozil kolesarja do smrti STRAN 23 Vezenje ni Eeza okrasje tudi za veselje STRAN 19 11703519 Oglasi m, saj so Gtro&ke (jči Izpostavljene VCČjciTlU (M ^cJlliiU, OdlocHriih jf prvih šrsi let. FESTIVAL GORSKEGA LESA V SOLČAVI 25. - 27. maj 2012 petek. 25. 5.2012 17.00 Odprtje razstave s]1k Janeza Medvedka v Centru Rmka 19.00 Dob md e Ina p ri re liitev - Ko 3 n i ko va ^o sti I n a izkupiček je namenjen obnovi f reške sv. Krištofa na cerkvi Marij« Sntine v Solčavi [nastopajoči: MitoTrefalt, ansambel Golte, kvartet Smrtni k, citrar Franc Roban, Solčavski iti Lizikami, Solčavske pevke} sobota, 26. 5.201Z H.30 Pohod „Od Kriitofa ztim rhristnphoms" - ¡7 Bele pri Železni Kapi i v Solčavo (zbirno mesto pri Krištofu vem kamnu v Beli / Chnsiiphorusfelscn in Vellaeh, vodenje Paula Miheuz in vodniki P D Solčava, postanek na kmetijah, okrepčilo, v Solčavi ogled zanimivosti, brezplačen p revo/ iz Solčave v Belo / Vellach) 13.00 Pr ¡žig og la r s ke kop e v Loga rslii rio lin i [pri oglarskl koči nad Domom planincev v Logarski dolini) od 1 rh.ClO dalje igranje?, lesenimi družabnimi Igrami (avtor Jure Pol i in i k) na prireditvenem prostora v Solčavi 19.00 Turnir v igranju lesenih druiahnih iger [avtor Jure PbliČnlk) na prireditvenem prostoru v Sol ca v L nedelja, 27. 5.Z01Z 9.30 Gozdarska sv. maia v cerkvi Marije Snef.ne v Solčavi 11.00 Voden pohod do starodavne Solin v i ke tise i spoznavanjem drevesnih vrst od 11.(10 dalje na prireditvenem prostoru v Solčavi „LES NAS VSAKDANJI" - predstavite? lesenih izdelkov kulturni program osnovnošolcev klparjerije z motorno iago obli kova n j e lesa, dela vn Ice za otroke zabavna tekmovanje v igrah i leseni mi pripomočki zabavno popoldne z domačimi mnzikanti informacije: Center Kinka, tel.: 839 07 1 0 i o fb@solcavs koanfo, WWW so icavsko. info ttf)/uuiaiti/rjK i.tTjJiT HiltliU. (ilr; lil j SitUami, i )r rj.iivij Itn,! j.rJiij-,' f/u/.iluv TV.nr. Zawxf gozdove Sloveiiie OE Nazarje, Logarska dolina d,o,o„ PD Solčava, PCD Sollava, lupnija Solfava, Druftvv cco- cultur-contact, Turistlina dniftvo ✓Vjrvr.tj Kiiplit / tjpifri^nrjstvrctn ititil j!'i\y"j. ItOppti ^ FZ LAS Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, Evropa investira v podeželje, EK.RP OČESNAQgT! K A- LIKEB TERmfd.o.o M^ ireju 5, Mozirje Telefon: 03 839-49^53 03 620-98-64 1 K lj Ili r lil II H i IS ] II M I ! ■ : . . sol« >ta i>i i s.oo do . i i" 11 it'.- 2 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Tretja stran Za kmete po letu 2013 manj birokracije, a tudi manj denarja Do konca finančne perspektive 2007-2013 je še dobro leto in pol, toda evropske institucije se že intenzivno pripravljajo na novo perspektivo 2014-2020. Ker je kmetijstvu v evropskem proračunu tradicionalno namenjen levji delež sredstev, je razumljivo, da morajo biti »pravila igre« za prihajajoče obdobje znana, še preden se sedanje do konca izteče. Tako se že ve, da bodo imeli kmetje v Evropski uniji v letih 2014-2020 dostop do obveznih in prostovoljnih shem. V obvezne sheme bodo vključeni osnovno plačilo, zeleno plačilo in shema za mlade kmete, prostovoljni shemi, za kateri se bo odločala vsaka država članica sama, pa bosta namenjeni podpori kmetijske proizvodnje in podpori območjem z naravnimi omejitvami. Dodatno bo na voljo še poenostavljena shema za majhne kmete. Na letošnjem posvetu zadružnikov je minister za kmetijstvo in okolje Franc Bogovič izrazil zadovoljstvo nad ohranitvijo plačil, vezanih na proizvodnjo, ukrepi za male kmetije in napovedano poenostavitvijo birokratskih postopkov, kot problem skupne politike pa je izpostavil enotno plačilo. Med temeljnimi novostmi, ki jih predvideva skupna kmetijska politika za čas prihodnje fi- nančne perspektive, je namreč tudi uvedba pavšalnega zneska na upravičen hektar na nacionalni ali regionalni ravni znotraj sheme osnovnega plačila. Poleg tega bo na podlagi prerazporeditve neposrednih plačil Slovenija, ki je do zdaj prejemala več od povprečja sedemindvajseteri-ce, na slabšem. Osnova za izplačila bo razlika med sedanjo ravnijo in 90 odstotki povprečja, znižana za tretjino do leta 2020. Kmetijski minister sicer med prednostnimi nalogami svojega resorja navaja zlasti povečanje samooskrbe in s tem povezano prehransko varnost ter povečanje konkurenčne sposobnosti slovenskega kmetijstva. Med prioritetami so še krepitev agroživilske verige, aktivna vloga Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, pospešitev financiranja naložb v okolje iz naslova kohezij-skih skladov, iskanje priložnosti za prehod v niz-koogljično družbo in izboljšanje gozdno-lesne verige. Slednje je ključnega pomena za ponovni vzpon lesnopredelovalne industrije, zato bo ta tema rdeča nit letošnje razvojne konference lesarjev, ki bo v začetku septembra v Nazarjah. IZ VSEBINE: 21 ^_J Tema tedna: Kmete čakajo obvezne in prostovoljne sheme..........................................4 Upravna enota Mozirje: Preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov............................................5 Občina Rečica ob Savinji: Vendarle zelena luč za Trnovčki most.............5 Celje: Celjski sejem podelil priznanja..........................7 (JM) bi®masa Intervju: Toni Breznik, vodja ZGS OE Nazarje.................8 Rečica ob Savinji: 22. ocenjevanje želodcev . 10 Odpleši svoje sanje: Otroci ogreli dlani svojih staršev.....................11 Pikapolonček: Veliko navdušenja za zborovsko petje..........17 ISSN 0351-8140, leto XLIV, št. 21, 25. maj 2012. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Andreja Gumzej, Benjamin Kanjir, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pu-kart, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com. Poslovna sekretarka: Cvetka Ka-dliček. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.58 EUR, za naročnike: 1.42 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012 ID Tema tedna, Aktualno EVROPSKA KMETIJSKA POLITIKA Kmete čakajo obvezne in prostovoljne sheme Evropska komisija je predstavila usmeritve skupne kmetijske politike v obliki uredb, ki urejajo neposredna plačila, razvoj podeželja in skupno ureditev trgov. Do leta 2020 je predvideno preoblikovanje plačil v bolj ciljna in pravična plačila. Ciljev politike razvoja podeželja ne bodo več zasledovali prek štirih osi, temveč prek šestih prednostnih nalog Evropske unije, ki izhajajo iz ciljev strategije Evropa 2020. Prednostne naloge so: pospeševanje prenosa znanja v kmetijstvu in gozdarstvu, povečanje konkurenčnosti kmetijstva in vitalnosti kmetij, spodbujanje organizacije prehranskih verig in obvladovanje tveganja v kmetijstvu, ohranjanje ekosistemov, odvisnih od kmetijstva in gozdarstva, spodbujanje učinkovite uporabe virov in prehod v nizkoogljično gospodarstvo ter izkoriščanje potencialnih delovnih mest in razvoja podeželja. V obdobju 2014-2020 bodo kmetje imeli v EU dostop do obveznih in prostovoljnih shem. Med ob- vezne spadajo osnovno plačilo -izravnano bo plačilo med državami članicami, predlagano je enotno plačilo po površini ne glede na kmetijsko površino. Pogoj za prejemanje osnovnega plačila je, da je kmet v letu 2011 uveljavil plačilno pravico. Izpolnjevanje pogojev za osnovno plačilo bo pogoj za prejemanje drugih plačil. V tem ukrepu se po novem pojavlja pojem aktivni kmet. Zeleno plačilo bo vezano na osnovno plačilo, ekološke kmetije bodo avtomatično upravičene do plačila. Plačilo za mlade kmete bo spadalo v obvezne sheme. Do JSKD OI MOZIRJE Predsednik sveta območne izpostave je Tomaž Čretnik Letošnje leto je dosedanjemu predsedniku mozirske izpostave Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Antonu Veneku potekel mandat in člani sveta so se sestali na 1. konstitutivni seji novega mandata. Pravilnik predvideva, da med člani sveta, ki so imenovani iz občin Zgornje Savinjske doline (trije člani iz mozirske in po en član iz ostalih), izvolijo novega predsednika ter namestnika predsednika. Novoizvoljeni predsednik je na predlog Jožeta Skončnika ter s predhodno podporo več kulturnih društev Zgornje Savinjske doline postal član iz občine Gornji Grad, Tomaž Čretnik. Za Čretnika so glasovali vsi prisotni člani sveta sklada. Čretnik je po izvolitvi povedal, da se bo zavzemal za uresničevanje zastavljenih smernic kulturnih plačil bodo upravičene osebe do 40 leta starosti, ki prvič prevzemajo kmetijo. Med prostovoljni shemi bosta spadali plačilo za površine z naravnimi omejitvami in proizvodno vezana podpora. Za prostovoljno shemo se odloča posamezna država. Nova bo shema malega kmeta, v ukrep se lahko vključi vsak kmet ne glede na velikost, iz- polnjevati mora dva pogoja, ohraniti mora površine in ohraniti mora minimalni prag. Nacionalna ovojnica je višina sredstev, ki jih dobi država članica in jo lahko porabi v skladu s predpisi EU. Slovenska nacionalna ovojnica bo v prihodnjem letu dobrih 144 milijonov evrov, do leta 2019 se bo znižala na 138 milijonov evrov. Štefka Sem (Foto: SS) (Foto: ŠS) društev v dolini ter izrazil upanje na uspešno sodelovanje z ostalimi člani sveta. Na položaj namestnika predsednika je bil izvoljen imenovani član sveta iz rečiške občine, Jože Skončnik. Štefka Sem Štefka Goltnik, koordinator na mozirski izpostavi Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje: »Osnovne uredbe naznanjajo glavni okvir kmetijske politike v letih 2014-2020. Nakazanih je veliko sprememb. Ve se, da bo osnovno plačilo dobila kmetija, ki je v letu 2011 uveljavljala plačilno pravico. To pomeni, da je kmetija letos vložila zahtevek za plačilne pravice. Redni rok vlaganja zbirnih vlog in s tem zahtevkov za plačilne pravice se je iztekel v ponedeljek, 14. maja, v zamudnem roku pa vlagatelji še lahko vlagajo vloge do 1. junija 2012. Bilo je rečeno, da se bodo postopki vlaganja vlog poenostavili in da bo za kmete manj administracije. Vzorčni model v Nemčiji je pokazal, da najbrž ne bo tako. V intervjuju je direktor Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja napovedal velike spremembe. Menim, da je administracije že sedaj preveč. Kmetije morajo voditi veliko raznih evidenc in registrov. Enako je s kontrolo površin. Za površine so bili v letu 2011 napravljeni novi letalski posnetki in se točno vidi obseg obdelave. Ne zdi se mi tudi prav, da se predvideva enako plačilo za njive in travnike. Že sedaj imamo njiv malo, potem bo pridelave hrane na njivah še manj. Sedaj ni tržna pridelava nič stimulirana. S tem bi država lažje usmerjala vrsto pridelave in tako večala samooskrbo s hrano. Več bo znanega, ko bodo sprejete tudi »izvedbene« uredbe. Upam, da bodo tako imenovani ukrepi nacionalne ovojnice, ki jih predlaga vsaka država sama, toliko stimulativni, da bodo mladi videli perspektivo in delovna mesta tudi na kmetijah. Kmetijski svetovalci se bomo potrudili, da bomo vse zainteresirane pravočasno seznanjali z novostmi.« Kmetijska politika Evropske unije letos praznuje 50 let. Zagotavlja ustrezno proizvodnjo hrane v Evropi, skrbi za obstoj trajno-stnih podeželskih skupnosti ter omogoča ukrepanje na področju podnebnih sprememb, obnovljivih energij, biotske raznolikosti in upravljanja z vodami. Namen skupne kmetijske politike pred 50 leti je bil zagotoviti prebivalcem zadostno količino hrane. Danes kmetijska politika EU zagotavlja, da proizvajalci vseh vrst hrane proizvajajo zadostne količine varne in kakovostne hrane ter sodelujejo pri gospodarskem razvoju podeželja. 4 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Aktualno UPRAVNA ENOTA MOZIRJE Preverite veljavnost vaših osebnih dokumentov V letošnjem letu poteče veljavnost večjemu številu osebnih identifikacijskih dokumentov, ki so imeli veljavnost deset let. Na Upravni enoti Mozirje zato priporočajo, da občani preverijo veljavnost svojih dokumentov in si pravočasno preskrbijo nove, še posebej zato, ker je v primeru večjega števila vlog za izdajo dokumentov predviden tudi daljši rok za izdelavo. Načelnica mozirske uprave enote Milena Cigale je povedala: »Bliža se čas dopustov. Pred načrtovanjem, kje in kako ga letos preživeti, je prav, da se preveri tudi veljavnost osebnih dokumentov, da ne bi bil to razlog za slab začetek dopu-stovanja. V Upravni enoti Mozirje se letos izteče veljavnost 3.831 osebnim izkaznicam in 2.961 potnim listom, k tej številki pa je potrebno prišteti še tiste, ki dokumente urejajo prvič oziroma jih menjajo iz drugih razlogov: zaradi spremembe osebnega imena, bivališča, izgube ipd. Na okencih, kjer poteka sprejem vlog, bo zato močno povečano število strank. Z zamenjavo osebne iz- dokumenta, se roki ustrezno podaljšajo. »Poleg teh rokov je potrebno upoštevati tudi čas za dostavo izdelanega dokumenta po pošti do upravne enote oziroma do državljana. Pogodbeni roki za izdelavo se bodo glede na pričakovano število vlog podaljšali, zato državljanom svetujemo, da vlogo za izdajo novega dokumenta vložijo vsaj mesec dni pred potekom veljavnosti kaznice ali potnega lista ni priporočljivo odlašati, listine se lahko zamenja še pred iztekom roka.« In koliko je potrebno čakati na nov dokument? Različno, pravi Ci-galetova. Potni list in osebna izkaznica se ne izdelata neposredno na upravni enoti, temveč ju izdela in personalizira pogodbeni proizvajalec Cetis. Ta ima pogodbeno obveznost, da od prejema naročila izdela osebno izkaznico v roku štirih dni in potni list v roku sedmih dni. Če Cetis prejme več kot 2.000 vlog za izdelavo enega ali drugega Načelnica Milena Cigale priporoča čimprejšnjo vlogo za zamenjavo dokumenta. (Foto: Marija Lebar) starega dokumenta oziroma vsaj mesec dni pred dnem, ko bodo nov dokument potrebovali.« Na upravni enoti bodo po besedah načelnice Cigaletove delovni čas, zlasti ob petkih, po potrebi podaljšali. »Tako bomo vsem strankam omogočili vložitev vloge. Letos smo povečanemu obsegu dela in strank prilagodili tudi razpored rednega letnega dopusta, ki ga bodo zaposleni koristili po zaključenem vrhuncu zamenjave dokumentov. Ob tem bi rada povedala, da bodo krajevni uradi predvidoma zaprti v času od 23. julija do 10. septembra,« je še dodala. Marija Lebar Ker krajevne pristojnosti v tem primeru ni, lahko državljani vložijo vlogo na kateri koli upravni enoti ali krajevnem uradu v času uradnih ur. Torej občanom ni nujno potrebno hoditi na samo upravno enoto v Mozirje, saj vse potrebno lahko uredijo na svojem krajevnem uradu. OBČINA REČICA OB SAVINJI Vendarle zelena luč za trnovčki most Kar precej vode je že preteklo pod trnovčko brvjo, od kar se je porodila zamisel, da bi na tistem mestu napravili most, ki bi desni breg Savinje in tamkajšnje prebivalce povezal s središčem občine s sodobno, za promet z vozili primerno cesto. Ovire so bile številne, kot kaže pa se bodo dela vendarle začela v doglednem času. Prejšnji teden je občina pridobila še dokument za izvedbo vodne ureditve. Prav tako jim je nedavno uspelo pridobiti še zemljišče zadnjega od 45 upravičencev oziroma lastnikov Agrarne skupnosti, ki so imeli v lasti zadevna zemljišča. Tudi tako razkosano zemljišče, iskanje lastnikov in njihovih dedičev je botrovalo temu, da se je gradnja časovno odmikala. Še pred tem je občina vložila obilo truda za usklajevanje s celjsko enoto Zavoda RS za Na mestu, kjer je sedaj brv, bo zgrajen nov most. (Foto: Marija Lebar) varstvo narave, saj je območje, kjer bo potekal most in cesta, izvorno ozemlje nekaterih avtohtonih živali, kot sta riba pohra in metulj črtasti medvedek. Vodno ureditveni načrt, ki so ga dobili sredi maja, mora projektant še vnesti v projektno dokumenta- cijo. Ureditev predvideva utrditev 150 m brežine in protipoplavni nasip. Župan Vinko Jeraj pravi, da je bila pridobitev tega dokumenta in ureditev lastništva še zadnjega potrebnega zemljišča agrarnega upravičenca predpogoj za pridobitev gradbenega dovoljena, na kate- rega računajo v najkrajšem času. Konec maja ali v začetku junija bodo objavili javni razpis za izvajalca del. Rok za prijavo je 45 dni in če ne bo zapletov, kot so pritožbe na izbor izvajalca, bi s samimi deli na terenu lahko začeli konec julija. Računajo, da bo most zgrajen še letos. Letos bodo začeli tudi s pripravami za izvedbo obeh povezovalnih cest, ki bi ju skupaj z mostom slovesno predali namenu ob občinskem prazniku prihodnje leto. Ko bodo most in povezovalni cesti gotovi in bo s Trnovca proti regionalni cesti stekel promet, še zlasti tovorni, bo nujno potrebno tudi že dalj časa predvideno krožišče na Reneku. Kdaj se bo država lotila tega projekta, pa, kot pravi župan, še ni znano, saj ga iz leta v leto odmika. Marija Lebar Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 5 Iz občin OBČINA LJUBNO Prenova prireditvenega prostora v zaključni fazi Vrbju v V občini Ljubno so tik pred zaključkom nekaterih investicijskih del, ki so jih začeli v preteklem letu. Med njimi so asfaltiranje ceste v Juvanju, izvedba zbirnega ekološkega otoka v Lokah in prenova prireditvenega prostora v Vrbju. Prenovo prostora ob Savinji v Vrbju skupaj investirata in izvajata Občina Ljubno in Turistično društvo Domači kraj. »Prenova v Vrbju je v zaključni fazi,« je povedal ljubenski župan Franjo Naraločnik. »Že jeseni smo na delu površin, kjer je ob deževju zastajala voda, uredili nasutje. Z izravnavo terena se je uredila tudi vsa komunalna infrastruktura; elektrika, vodovod in kanalizacija. Namestili smo klopi in koše, sedaj se pripravlja še obnova plesno-prireditvene površine, ki so jo že dodobra načele vremenske razmere. Tako bo prireditveni prostor primerno opremljen in pripravljen na velike prireditve, med drugim tudi za Flosarski bal.« Ogled pred prenovo plesno-prireditvene površine v Vrbju (Foto: Marija Lebar) Občina je v lanskem letu pridobila dovoljenje za čiščenje prodišč v strugi Savinji. Odstranjeni prod so koristno porabili pri prenovi ceste Juvanje-Ivaničnik-Ter. Gre za več kot 3,5 km občinske ceste, prenova pa je ocenjena na 200.000 evrov. Krajani so z materialom iz Savinje uredili spodnji ustroj ceste. Izvedli so že propuste, odvo-dnjavanje, razširitve ovinkov in iz-ogibališča. »Izvajalec je namestil varnostne ograje. Varnost je na tej cesti pomembna, saj je to tudi pot, po kateri prevažajo šolarje,« je dejal Naraločnik in dodal, da so pro- jekt že prijavili na razpis vlade, saj nameravajo sredstva za asfaltiranje tega dela ceste pridobiti iz 22. in 23. člena Zakona o financiranju občin, ki zagotavlja denar za vlaganja v občinsko infrastrukturo. V Industrijsko poslovni coni Loke je Občina Ljubno uredila zbirni ekološki otok. Opremili so ga tudi s kontejnerji. Pred nedavnim so na informativni ogled in posvet povabili predstavnike resorne inšpekcije. Ti so opomnili, da je treba namestiti še oljni lovilec, kar je občina tudi izvedla. Tako pričakujejo, da bo to priročno odlagališče kosovnih odpadkov v najkrajšem času dano v uporabo. Občani bodo tukaj lahko odlagali kosovno odpadke, in sicer ob določenih urah in pod nadzorom. Tako bodo tudi preverjali, za odlaganje katerih odpadkov je največja potreba in temu primerno prilagodili ta zbirni ekološki otok. Marija Lebar OBČINSKI SVET LUČE Novi standardi in višje položnice za odpadke Na zadnji seji so se svetniki občine Luče seznanili s koncesijo zbiranja in odvoza odpadkov ter potrdili cene teh storitev. O komunalnih storitvah so govorili tudi v zvezi s točko sprejemanja zaključnega računa proračuna za leto 2011. Občina Luče ima podpisano koncesijsko pogodbo za zbiranje in odvoz odpadkov s podjetjem PUP Saubermacher iz Velenja. Da bi predstavila standarde zbiranja in odvoza ter nove cene, so na občinski svet povabili predstavnika podjetja Marcela Hriberška in direktorja Janeza Herodeža. Kot je slednji pojasnil, je občinski svet Lu-če še zadnji od petih zgornjesa-vinjskih, ki se seznanja z omenjeno tematiko in sprejema standarde in cene. Kot je povedal župan Ciril Rosc, so standardi s področja zbiranja odpadkov in tudi cene določene s predpisi države. Ta z uredbo že nekaj let ne dovoli zvišanja cen. Ker se je med tem zaprl zbirni center v Podhomu in se odpadki pre- važajo v Celje, je razlika v dejanski in zaračunani ceni precejšnja in jo pokriva občina iz proračuna. Zgornjesavinjske občine so pristopile k ureditvi zbirnega centra v Podhomu, kjer bo urejeno sortiranje, stiskanje, embaliranje in odlaganje nekaterih odpadkov, preden se bodo vozili v Celje. Direktor Herodež je pojasnil, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljena za odlagališče v Podho-mu, kar bo pomenilo nove standarde in hkrati tudi nove cene. Zato bodo položnice, katerih razlike ne bo več krila občina, za gospodinjstva višje kot doslej. Svetnik Jernej Plankl je omenil visok delež povišanja, saj bi naj ta znašal preko 80 odstotkov glede na dosedanje položnice. Tudi ostali svetniki so imeli kar nekaj pomislekov in vprašanj. Herodež je pojasnil, da več kot 60 odstotkov izračunanega povišanja odpade na odlaganje v RCERO Celje, na kar nimajo vpliva. Obrazloženo je bilo tudi, da bo znesek na položnici v ve- Direktor PUP Saubermacher Janez Herodež je pojasnil, da so tik pred pridobitvijo gradbenega dovoljena za odlagališče v Podhomu, kar bo pomenilo nove standarde in hkrati tudi nove cene. (Foto: Marija Lebar) liki meri odvisen od tega, koliko ločenih frakcij se bo zbralo, sedanja projekcija je pripravljena na oceni 30-odstotnega ločevanja frakcij in bi položnica za individualna gospodinjstva znašala 17,86 evra. Na ceno je mogoče vplivati z višjim deležem ločenih frakcij. Svetniki so menili, da bi bilo občane potrebno podrobneje seznaniti z omenjeno problematiko. Herodež je odgovarjal na številna vprašanja svetnikov tako glede oblikovanja cene, širitve prog zbiranja, kot glede odlaganja gradbenih odpadkov. Končno so svetniki potrdili standarde kot tudi cene zbiranja in odvažanja odpadkov v občini Luče. Marija Lebar V zvezi z zaključnim računom proračuna je svetnike zmotil visok znesek, ki naj bi ga občina dolgovala JP Komunali Mozirje. Na predlog nadzornega odbora so zato sprejeli sklep, da naj se v JP Komunali Mozirje naroči revizija za leto 2010 in 2011 v tistem delu, ki se tiče poslovanja javnega podjetja z občino Luče. Soglasno so tudi sprejeli zaključni račun proračuna. 6 Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012 Gospodarstvo LE INOVACIJE IN PREMIŠLJENE POSLOVNE ODLOČITVE VODIJO V NAPREDEK Celjski sejem podelil priznanja Ob zaključku sejemskega če-tvorčka: Energetika, Terotech-vzdrževanje, Eko, Varjenje in rezanje, ki je potekal v Celju od 15. do 18. maja, kjer so organizatorji z zadovoljstvom ugotovili dober obisk in odlično udeležbo razstavljavcev iz Slovenije in tujine, so bili zadovoljni tudi razstavljavci iz Zgornje Savinjske doline. Še posebej družbi Biomasa iz Luč ter Firšt Rototehnika iz Radegunde. Ob obisku v njunih salonih so se obiskovalci lahko prepričali, da sta podjetji v novem razvojnem ciklusu kljub krizi in recesiji uspešni ter upata, da bo predstavitev na sejmu pripomogla k še izboljševanju prodaje in prodiranju na nova tržišča. Podjetje Biomasa Roka Suho-dolnika je od posebne sejemske žirije Celjskega sejma na sejmu Energetika prejelo zlato priznanje za dvokuriščni kotel na polena in pelete, že brez tega pa je bilo videti, da ima podjetje odlične izdelke in da je interes za njihove kotle na lesno biomaso v porastu. Lastnik in direktor Rok Suho-dolnik nam je povedal, da je s prejemom tako elitnega priznanja v hudi konkurenci zelo zadovoljen. »S tem je celotni kolektiv prejel ugledno oceno, da so naše poslovne odločitve pravilno usmerjene, sam pa sem dobil potrditev, da je bila naša energija že pred mnogimi leti pravilno usmerjena. Verjel sem, da je razvoj in vlaganje v izkoriščanje lesne mase in obnovljivih virov energije za Slovenijo velika priložnost.« V podjetju Firšt Rototehnika so v zadnjem obdobju za svoje izdelke pridobili številna priznanja, plakete in nove patente. (Foto: Jože Miklavc) Podjetje Biomasa Roka Suhodolnika je prejelo zlato priznanje za dvokuriščni kotel na polena in pelete. (Foto: Jože Miklavc) Tudi pri podjetju Firšt Rototehnika iz Radegunde, ki ima svojo proizvodnjo v Velenju, so že vrsto let pozorni na nova spoznanja, trende izkoriščanja različnih energetskih virov ter tista tržišča, ki se hitro preusmerjajo in iščejo cenejše rešitve. Predvsem pa so se, kot od vsega začetka, naslanjali na svoje znanje, inovativnost in sodelovanje s kredibilnimi partnerji. Pravkar potekajo intenzivni pogovori s partnerjem s Švedske. V zadnjem obdobju so za svoje izdelke pridobili številna priznanja, plakete in nove patente. Med drugim tudi zlata priznanja Celjskega sejma, dve zlati medalji na sejmu inovacij INPEX 12 v Pittsburgu ter patente za tehnične rešitve pri Nemškem zveznem patentnem uradu za izvirno rešitev pogona s prekrmilnim krogelnim ventilom serije EMV 110 630 in 631. Oktobra 2011 so pridobili patent za posebni modulacijski vložek ventila W0/2011/133117. Poleg mednarodno veljavnega PCT patenta v Ženevi pa še kar šest patentov, prijavljenih na Urad RS za intelektualno lastnino za serijo tehničnih izdelkov oziroma novih tehnoloških rešitev. Če so strokovni sodelavci Bio-mase opravili kontakte in izmenjali informacije s stoterimi morebitnimi kupci, se je v salonu Roto-tehnike trlo obiskovalcev, tudi takšnih, ki so iskali povsem konkretne rešitve. Firštovi so na ogled povabili tudi svoje zaposlene, ki so na enem mestu videli celovito ponudbo lastne proizvodnje. Jože Miklavc TVM - ZGORNJESAVINJSKI KANAL Lokalna televizija nima dovolj podpore pri občinah Letos poleti bo TvM - zgornjesa-vinjski kanal praznoval peto obletnico delovanja v sedanji obliki. Direktor podjetja DaMix Damjan Žvi-pelj, ki skrbi za beleženje in oddajanje dogodkov po Zgornji Savinjski dolini, je pred časom županom predstavil željo po večjem sodelovanju z vsemi občinami. Lokalno televizijo ves čas podpira mozirska občina, zadnje leto re-čiška, velik interes za sodelovanje je pokazala tudi nazarska županja Majda Podkrižnik, ostale občine pa se za sodelovanje (še) niso odločile. Mlačen odziv preostalih štirih županov, da bi s simboličnim mesečnim zneskom podprli delovanje televizije in tako omogočili obstoj in bogatejši program, je Žviplja nekoliko razočaral. Meni, da bi glede na to, da občine podpirajo velenjsko VTV, lahko nekaj prispevale tudi k delovanju TvM. V kolikor bi občine sklenile pogodbo s podjetjem DaMix, bi imele določene ugodnosti pri snemanju dogodkov, brezplačno objavo dogodkov društev in pripravo dodatnih vsebin iz posameznih občin. »Žal je večina županov mnenja, da sodelovanje za obstoj in delo medija verjetno ni potrebno, tudi za ceno ukinitve TvM - zgornjesavinjski kanal,« je slab odziv komentiral Žvipelj. TvM poleg video strani in info kanala dnevno oddaja štiri ure dopoldanskega in večernega programa. Občani lahko spremljajo prispevke z različnih prireditev in dogodkov. Program TvM lahko spremljajo vsi naročniki TV storitev operaterja T-2 po celi Sloveniji, v digitalnem sistemu Elektro Turnšek, omrežju ponudnika Teleing, v kratkem ga boste lahko spremljali preko interneta. Zaradi previsoke cene s strani operaterja programa ne morejo spremljati naročniki Siolovih storitev. Programa tudi ni v shemi kabelskega operaterja Telemach. Štefka Sem Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 7 Intervju TONI BREZNIK, VODJA NAZARSKE OBMOČNE ENOTE ZAVODA ZA GOZDOVE SLOVENIJE Bo kriza onemogočila delovanje javne gozdarske službe? Toni Breznik (Foto: Štefka Sem) Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) je ob tednu gozdov, ki poteka od 21. do 27. maja, pripravil številne dogodke. Osrednji dogodek v nazarski območni enoti se je odvijal v Gaberkah. Praznovanje tedna gozdov pa je nekako v senci težav, s katerimi se spopadajo v ZGS. O tem je spregovoril dolgoletni vodja nazarske območne enote zavoda Toni Breznik. - Za uvod nam povejte kaj več o nazarski območni enoti ZGS, katere vodja ste vse od ustanovitve zavoda v letu 1994. Zavod za gozdove je letos dopolnil 18 let, postali smo polnoletni. Ves čas od rojstva javne gozdarske službe, pa skozi njena otroška in najstniška leta sem vodil in usmerjal delo gozdarjev v nazarski območni enoti. Nazarska enota je ena izmed 14-tih v Sloveniji in pokriva območje Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Razdeljena je na pet krajevnih enot in dvajset revirjev, obsega pa nekaj manj kot 50 tisoč hektarjev gozdov. Pred tem sem od leta 1980 delal in si nabiral izkušnje pri Gozdnem gospodarstvu Nazarje. - V maju vsako leto obeležite teden gozdov. Kaj je letošnja tema? Teden gozdov je tradicionalna gozdarska prireditev, s katero vsako leto javnosti predstavimo različne aktualne teme s področja gozdarstva. Tema letošnjega tedna gozdov je Povezovanje v gozdarstvu, slogan prireditve pa Od vznika do proizvoda. V Nazarjah smo ob tednu gozdov pripravili predavanje o življenju medvedov, predaval je dr. Klemen Jerina, v Gaberkah pa smo podelili priznanja najbolj skrbnim lastnikom gozdov, najbolj prizadevnemu gozdarju in pripravili predavanje. - Poleg podelitve priznanj ste poskrbeli tudi za izobraževanje. Katero temo ste izbrali? V strokovnem delu smo sledili tematiki in sloganu letošnjega tedna gozdov. Okrogla miza je potekala na temo Ekonomskega združevanja lastnikov gozdov za pripravo lesa za ogrevanje. Predstavljene so bile potrebe, možnosti in načini uporabe lesa za ogrevanje (biomasa). Člani društva so pokazali velik interes za pripravo lesa za biomaso, za sekance, kar nas veseli. V območju Šaleške doline lastniki posekajo le polovico možnega poseka. To za gozd ni dobro. Gozd, ki se ne neguje in ne seka, ni stabilen, vrednostni prirastek ni izkoriščen in lastnik je zaradi tega prikrajšan. Premalo se izvajajo zlasti redčenja v mlajših razvojnih fazah gozda, ki so zaradi manj kvalitetnega lesa tudi surovinski vir za lesno biomaso. Naš cilj je, da bi kurili resnično le manj kvaliteten les in lesne ostanke. Kvaliteten les je treba predelati v izdelke z dodano vrednostjo, nekaj lesne mase (vejevina) pa mora ostati tudi v gozdu. - Povezovanje v gozdarstvu, ki je letošnja tema, na območju Zgornje Savinjske doline že dolgo obstaja. Kaj prinaša združevanje lastnikom gozdov? Združevanja kmetov, lastnikov gozdov v društva, zadruge ali razne krožke so pozitivna. Združeni kmetje imajo večjo pogajalsko moč pri zagotavljanju svojih pravic in pri trženju lesa. Poleg tega skrbijo za lastno izobraževanje, organizirajo strokovne ekskurzije, predavanja. Združevanje je pozitivno tudi za nas, gozdarje, saj se je na ta način mogoče učinkoviteje dogovarjati, lažje širimo znanje in informacije. Na območju nazarske enote obstajajo tri društva (Solčava, Gornji Grad, Šoštanj), ki dobro delajo. - Gozdarji ste znani, da radi sodelujete tudi z drugimi, saj sta gozd in les neposredno povezana s številnimi drugimi dejavnostmi v dolini. Z veseljem delimo strokovno znanje z drugimi. V okviru tedna gozdov bomo sodelovali na Festivalu gorskega lesa v Solčavi, po gozdnih poteh vodimo šolarje, sodelujemo na številnih prireditvah v dolini, saj je gozdarstvo tesno povezano s kmetijstvom in je del zgodovine naše doline. Zelo dobro sodelujemo tudi z občinami in osnovnimi šolami. - Največja skrb, ki jo imate trenutno, je kriza, ki vam je odvzela veliko prihodkov. Denarja za materialne stroške skoraj ne dobite, kako boste preživeli? Na zavodu že vrsto let zmanjšujemo stroške in kader. Že lansko leto smo bili s sredstvi za materialne stroške pod minimumom, z letošnjim rebalansom pa so nam bila odvzeta skoraj vsa sredstva za materialne stroške. Že sedaj se naši gozdarji na teren vozijo bolj kot ne na lastne stroške, saj denarja za kilometrino ni. Letos nam grozi, da bo zmanjkalo denarja tudi »Že sedaj se naši gozdarji na teren vozijo bolj kot ne na lastne stroške, saj denarja za kilometrino ni. Letos nam grozi, da bo zmanjkalo denarja tudi za ostale stroške, kot so najemnine, elektrika, pisarniški material ...« za ostale stroške, kot so najemnine, elektrika, pisarniški material ... To bi povsem onemogočilo naše delo, saj z rebalansom priznani materialni stroški znašajo le 0,3 odstotka vseh sredstev. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje od nas zahteva izvajanje zakonsko predpisanih del in nalog, kot so načrtovanje, meritve gozdnih sestojev, izvajanje vlaganj v gozdove, odkazila, izobraževanje lastnikov, prevzemi sečišč, nadzor gozdov ... Vseh teh nalog brez materialnih sredstev ne bo mogoče opraviti. - Ali grozijo zaposlenim tudi odpuščanja, če drugih rešitev ne bo? S kadri smo pri nas na minimumu že dlje časa, krepi se le birokracija v Ljubljani. Na začetku je bilo na nazarski območni enoti zaposlenih 40 delavcev, tekom let se je številka vztrajno manjšala in trenutno nas je le še 31. Manj nas že skoraj ne more biti, če hočemo normalno delovati in izpolniti vse zakonske obveznosti. Števila re-virnih gozdarjev doslej nismo zmanjševali, saj je temelj gozdarstva terensko delo. Da bi ohranili obstoječe revirje, smo zmanjševali število zaposlenih v okviru strokovnih služb. Objektivna nevarnost, ker nimamo več kje vzeti, je zmanjševa- 8 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 C Intervju, Organizacije nje števila zaposlenih, a se bomo temu poskušali izogniti, kajti to je najbolj črni scenarij, ki nas lahko doleti. - Kakšna je torej po vašem prihodnost območne enote? Trenutno kaže, da je zelo črna. Če ministrstvo denarja ne bo našlo, si prihodnosti ne znam predstavljati. Ukinitev gozdarske službe ali njena ekstremna redukcija bi prinesla za gozdove in gospodarsko povezane dejavnosti veliko škode, ki bi se pokazala predvsem na dolgi rok, in to ni rešitev. Vlada naj bi se letos lotila sprememb zakona o gozdovih, ki naj bi celostno prenovil organiziranost v gozdarstvu. Vendar po tej poti do hitrih sprememb ne bo prišlo, javna gozdarska služba pa bo ostala brez denarja za delovanje takoj, ko bo stopil v veljavo letošnji rebalans proračuna. Sami zelo varčujemo že dolgo časa predvsem pri kilometrini, kaj več pa ne moremo narediti. Varčevanje bodo vse bolj občutili tudi lastniki, saj revirni gozdarji ne bodo mogli redno in tekoče izvajati servisa, ki je bil lastnikom na voljo doslej. - Pravo nasprotje trenutnim težavam je vladni akcijski načrt Les je lep, kjer načrtuje povečanje poseka, več vlaganj v gozdove. Ali glede na težave, ki jih imate, načrtujejo ta projekt brez gozdarske strokovne službe? Les je lep je projekt, ki se ga je lotil še prejšnji minister. Ustanovil je delovno skupino Gozd-les, ki naj bi pripravila ukrepe za povečanje konkurenčnosti gozdno-lesnega sektorja. Večina teh predlogov pomeni za gozdarje ZGS dodatno delo, denarja pa nimamo niti za redno dejavnost. »S kadri smo pri nas na minimumu že dlje časa, krepi se le birokracija v Ljubljani. Na začetku je bilo na nazar-ski območni enoti zaposlenih 40 delavcev, tekom let se je številka vztrajno manjšala in trenutno nas je le še 31.« Od takšne akcije bo težko kaj, če ne bo sredstev. Sicer pa smo mi nekaj ciljev iz tega akcijskega načrta že uresničili. V zadnji petih letih se je posek povečal za 20 odstotkov. To pa je eden izmed ciljev tega projekta. - Koliko škode je povzročil propad lesno predelovalne industrije v Zgornji Savinjski dolini, saj so naravne danosti za to panogo velike? Škoda, ker so propadla večja lesno predelovalna podjetja v dolini, je neprecenljiva. Veliko več lesa bi ostalo v dolini, bilo bi veliko več delovnih mest, tako pa se večina okroglega lesa odpelje iz doline in z območja, precej tudi v tujino. Vsi skupaj, na čelu z usmerjevalci gospodarskega razvoja, tako politika kot stroka in večji lastniki, bi morali maksimalno energijo vložiti v to, da bi gozdarsko lesni kompleks spodbudili k večji predelavi lesa, našega edinega obnovljivega naravnega bogastva. Recepti za to obstajajo, potrebno je poiskati najbolj optimalne rešitve in jih uveljaviti v praksi. Ker pa je pri nas prišlo do popolnega kolapsa lesne industrije, ta naloga najbrž ne bo niti lahka niti hitro izvedena. Ker »Škoda, ker so propadla večja lesno predelovalna podjetja v dolini, je neprecenljiva. Veliko več lesa bi ostalo v dolini, bilo bi veliko več delovnih mest, tako pa se večina okroglega lesa odpelje iz doline in z območja, precej tudi v tujino.« so se tudi pogoji za razvoj te dejavnosti glede na stanje pred dvajsetimi ali tridesetimi leti popolnoma spremenili, bo panogo potrebno graditi postopno z majhnimi koraki. - Verjetno vam trenutno največ časa vzame iskanje rešitev, kako preživeti in obstati. Kaj na zavodu počnete še drugega? Trenutno res gre veliko časa za iskanje rešitev, čeprav tukaj sami težko kaj naredimo. Trenutno izvajamo aktivnosti ob tednu gozdov in kljub finančni krizi opravljamo vse svoje redne naloge. Do sedaj smo se v letošnjem letu financirali še po sistemu dvanajstin in smo še zmogli opraviti večino dela, ko pa bo rebalans proračuna stopil v veljavo, bo zadeva za nas povsem drugačna. - Hujše nesreče pri delu v gozdu letos ne beležite, je to posledica izobraževanj in osvešča-nja lastnikov gozdov za varno delo? Izobraževanja so zelo pomembna in za enkrat smo kljub finančni stiski izpeljali vsa, ki smo jih načrtovali. Hujših nesreč letos v naših gozdovih ni bilo, bilo pa jih je precej po Sloveniji, zato veliko časa namenjamo preventivi. Poleg izobraževanj o varnem delu potekajo tudi seminarji o gojitvenih delih in druga izobraževanja. - Ste optimist ali slutite težko leto pred sabo? Glede na to, kako se stvari odvijajo, mislim, da je pred nami težko leto. S prvim junijem, ko bo stopil v veljavo rebalans proračuna, bomo avtomatsko v velikem minusu. Kako se bomo izvlekli iz tega, je težko predvidevati. Sem pa vesel, da zaposleni na nazarski območni enoti držimo skupaj in se trudimo, da tudi na lastne stroške opravimo delo, ki ga je potrebno opraviti. Vsi se zavedamo, da so dandanašnji službe dragocene in bomo vztrajali. Plač, čeprav so slabe in so nam jih še znižali, niti nisem omenil. Vsi smo pripravljeni zategniti pas, vrag je le, ko zmanjka lukenj. Kljub vsemu sem optimist in upam, da bo ministrstvo uspelo na ravni države rešiti finančne težave zavoda, kajti propad ZGS brez sistemskih rešitev bi povzročil nepopravljivo škodo. Štefka Sem NARAVNA OBNOVA IN VARSTVO GOZDOV Z znanjem do stabilnejših in kakovostnejših gozdov Gozdarji Zavoda za gozdove Slovenije, krajevne enote Ljubno so v petek, 11. maja, organizirali seminar za lastnike gozdov o naravni obnovi in varstvu gozdov. Seznanili so jih z aktualnima temama varstva gozdov, o pojavu jesenovega ož-iga in stanju podlubnikov v krajevni enoti Ljubno. Jesenov ožig je nova bolezen, ki ne prizanaša niti gozdovom na območju Zgornje Savinjske doline. Gozdarji so v predavanju omenili, kako ravnati ob pojavu te bolezni. Glede poseka zara- di lubadarja so gozdarji zadovoljni, saj tako lani kot letos niso zaznali veliko lubadarja. Na kmetiji Petovčnik so si ogledali, kako izvesti pripravo za naravno obnovo. Seminarja se je udeležilo preko 20 lastnikov gozdov in strokovni sodelavci zavoda. Poučno srečanje so zaključili ob domačih dobrotah omenjene kmetije, kjer so izkoristili priložnost za druženje ter izmenjavo mnenj in izkušenj, je omenil vodja KE Ljubno Lojze Gluk. Štefka Sem Na terenu so lastniki gozdov dobili številne nasvete in informacije. (Foto: Lojze Gluk) 580 Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012 Organizacije, Oglasi 22. OCENJEVANJE ŽELODCEV NA REČICI OB SAVINJI Prisotni vsi, ki so željni sledljivosti kvalitete Združenje izdelovalcev zgornje-savinjskega želodca je v soboto pripravilo 22. ocenjevanje teh su-homesnatih izdelkov. Letošnje najboljše domače želodce so »pridelali« Ana Žagar iz Dobletine, Anton Breznik iz Strmca in Pavel Koren s Homc. Med 38 vzorci so trije prejeli 19 točk in več, devet želod- cev si je prislužilo oceno med 18 in 19 točkami, 14 med 17 in 18 točkami, devet vzorcev pa je prejelo oceno med 16 in 17 točkami. Trije so prejeli manj kot 16 točk in so bili izločeni Pavel Koren s Homc ob prejetem priznanju ni skrival zadovoljstva: »Za pridelavo takega suho- PODATKI O IZDELOVALCIH TOČKE Rang Priimek in ime Domače ime Naslov Združenje izdelovalcev zgornjesavinjskega želodca 3332 REČICA OB SAVINJI 55 Datum : 19. maj 2012 rezultati ocenjevanja želodca za leto PREJEMNIKI POTRDIL O KVALITETNEM DOMAČEM ŽELODCU 2012 1 1 i 4 4 4 7 7 7 7 7 7 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 13 24 24 24 27 27 27 27 31 31 31 31 31 BREZNIK ANTON KOREN PAVEL ŽAGAR ANA CRETNIK FRANC KRAMER IVAN PETEK BRANKO BREZOVNIK SLAVKO ČRETNIK FRANC ERMENC KLEMEN KUMER ANTON MLAčNIK JOŽE VONČINA VOJKO JARNOVlC MARJAN MLINAR ŠTEFANIJA RINTER IVAN BEZOVNIK JOŽICA ERMENC MARJANA GOLIČNIK MARJAN KRAMER FRANC MAVRIČ TEREZIJA ŠTORGEL JERNEJ ZAMERNIK JAKOB ZVIR BERNARDA RIHTER BOŠTJAN ŠTIGLIC UROŠ PETEK BARBARA ŠTIGLIC UROŠ MLINAR IVAN ŠTIGLIC JOŽE ZDOLŠEK SILVESTER DELEJA KATJA GOLIČNIK MARJAN KLADNIK ZDRAVKO KUMPREJ JOŽE MLINAR JOŽE MIKLAVC TK OTER KREFEL AŠKERČEVA 53 SELIŠNIK AŠKERČEVA 53 PRHLINI SP.JEROVČNIK GRIČARJEV ožbovt čebulov podmen inšek štorgelj jesevnik rastocnik petek khištofci SLAPNIK ČUJEŽ dom planincev cujež čebulov požežnik kobalov jesevnik kaker čebulovi STRMEC 13 HOMEC 26 D OB LETI NA 24 MOZIRJE NIZKA 45 PODVOLOVUEK 14 REČICA 108A MOZIRJE MELIŠE4 KRNICA 52 LUCE50A VARPOLJE 79 radmirje 36 šentjanž 40a tirosek 58 strmec 41 florjan ž šmihel 26 šmihel 19 florjan 24 varpolje 40 strmec 35 šentjanž 25 zgornji dol 18 rečica 77 logarska dolina rečica 77 šentjanž 40 florjan 22 recica 67 trnovec 12 šmihel 26 podvolovuek 36 ter 64 šentjanž 40a 19,0 19,0 19,0 18,5 18,5 18,S 18,0 18,0 18,0 18,0 18,0 18,0 17,5 17,5 17,5 17,5 17,5 17,5 17,5 17.5 17.5 17.5 17,5 17.0 17,0 17,0 16,S 16.5 16,5 16.5 16,0 16,0 16,0 16,0 16.0 Skupaj je bilo ocen j snih 38 vzorcev. Trije vzorci so prejeli manj kot 16 točk. Predsednik ocenjevalne komisije: Dr, Stanko renčelj mesnatega izdelka je potreben čas za obračanje, strganje. V seriji sem uspel pridelati sto komadov, ki jih bom razdelil prijateljem. Sicer za dober želodec ni čudežne formule, potrebna je tudi sreča. Sam le proizvajalce po dolini, da se držijo ustaljenega recepta izdelave, v katerega sodijo le meso, slanina, česen, sol in poper. Ostale »domače čarovnije« izdelek samo pokvarijo. Komisija v sestavi Bernarda Brezovnik, dr. Stanko Renčelj, Meta Zaluberšek in Marija Bezovšek (z leve) je pregledala 38 želodcev. (Foto: Marija Sukalo) sem v letih, od kar prinašam želodce na ocenjevanje, prejel že zlato, srebro, bron, imel pa sem tudi slabo letino.« Predsednik ocenjevalne komisije dr. Stanko Renčelj je izpostavil, da letošnja sezona ne gre v prid izdelovalcem želodca in je ocena letnika slabša od lanske. Vremenske razmere so povzročile presuše-nost, zato je bila povprečna ocena 16,46. »Drugače večjih napak ni bilo. Proizvajalci se držijo dogovorjenih postopkov in tehnologija pridelave napreduje. Opaziti je, da so izobraževanja v preteklih letih le dala določene rezultate,« je med drugim povedal dr. Renčelj. Pozval je osta- Vodja projekta Silvo Zdolšek je povedal, da so med prinašalci tisti, ki že vrsto let svoje izdelke prinašajo na oceno strokovnjakom. »Tako lahko rečem, da so tisti, ki so željni sledljivosti kvalitete, vsi tu.« Zdolšek je dodal, da so se za letošnje cer-tificiranje zgornjesavinjskih želodcev dodatno odločili trije kmetje. Dva sta v oceno dala po dve seriji suhomesnatega izdelka naše doline, eden pa eno, tako da bo količina izdelkov z zaščitenim geografskim poreklom narasla preko številke 350. Prinašalcem so bila podeljena priznanja za kvalitetni domači želodec. Marija Šukalo Predsednica združenja i Vida ORLOVIČ Najboljše želodce so letos pridelali Anton Breznik iz Strmca, Ana Žagar iz Dobletine in Pavel Koren s Homc (z leve). (Foto: Marija Sukalo) 10 Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012 Ljudje in dogodki, Oglasi DRŽAVNO TEKMOVANJE MLADIH ČEBELARJEV Zlati, srebrni in bronasti Na nedavnem tekmovanju mladih čebelarjev v Laškem so ponovno vrhunske rezultate dosegli krožkarji iz osnovnih šol Zgornje Savinjske doline. Na tekmovanje so se podali mladi čebelarji iz treh šol in se vrnili z odličnimi vtisi in lepimi priznanji. Učenci čebelarskega krožka z nazarske osnovne šole so posegli po vseh treh barvah odličij. David Mikek in Eva Horvat sta dosegla sto odstotkov možnih točk in v srednji tek- Čebelarski krožkarji z nazarske osnovne šole so posegli po vseh treh barvah odličij. (Fotodokumentacija OŠ Nazarje) ODPLEŠI SVOJE SANJE movalni stopnji osvojila zlato priznanje. Vid Vačovnik in Vid Rozoničnik sta v nižji stopnji od možnih 30 osvojila 27 točk in tako srebrno priznanje, Amadej Hudolin Pirc in Helena Orel pa sta osvojila bronasto priznanje v nižji stopnji. Z njihovim nastopom sta bila zadovoljna tako mentorica čebelarskega krožka Branka Nareks kot predsednik Čebelarskega društva Kokarje Franjo Podrižnik. Že vrsto let na tekmovanju sodelujejo krožkarji z Osnovne šole Blaža Arniča Luče in se vračajo z nagradami in priznanji. Tokrat sta v nižji stopnji srebro osvojila Blaž Zamernik in Nejc Funtek, pri srednji stopnji pa Boštjan Povšnar bronasto priznanje. Njihov mentor mag. Jože Kumer je z delom in uspehi svojih varovancev zadovoljen. Dobro leto in pol deluje tudi čebelarski krožek na mozir-ski osnovni šoli. Mentor je Marko Purnat iz ČD Janeza Go-ličnika Mozirje. Tekmovanja so se udeležili prvič in že posegli po bronastem priznanju, ki sta ga v nižji stopnji osvojila Matija Marolt in Oskar Rosc. Mentor je pohvalil dosežek svoje ekipe, v kateri je bila kot rezerva še Anja Purnat, saj se na tekmovanje niso utegnili prav veliko pripravljati. Po tekmovanju jih je za nagrado popeljal po Celju, kjer so si ogledali mesto in odšli v kino. Letošnje tekmovanje mladih čebelarjev je bilo že petintrideseto. Zanimanje za tovrstno preverjanje čebelarskega znanja je veliko, saj se je tekmovanja letos udeležilo več kot 400 tekmovalcev. Marija Lebar Otroci ogreli dlani svojih staršev Drugi majski petek je polna dvorana kulturnega doma v Mozirju spremljala plesni nastop učencev mozirske osnovne šole, ki se učijo plesa na plesnih uricah migaj z Mojco. Nastopajoči so pokazali, da uživajo v plesu, njihov program pa sta popestrila glasbenik Simon Gorišek in plesalka Sara Ermenc. Plesne urice migaj z Mojco, ki potekajo v prostorih osnovne šole, so k sodelovanju privabile kar 65 otrok, starih od pet do 14 let. Vodja plesnih uric Mojca Štancar je otroke razdelila v starostne skupine. Po njenih besedah se otroci s plesom sprostijo, pustijo domišljiji prosto pot in na kreativen način preživljajo prosti čas. Vse to so prikazali staršem, sorodnikom in ljubiteljem plesa, saj so pripravili plesno prireditev Odpleši svoje sanje. Predstavile so se vse starostne skupine in prav vsi nastopajoči so pokazali, da uživajo v plesu. Da se v njih skriva plesni talent, je že dokazala skupina starejših deklet, ki se je na šolskem festivalu uvrstila v finale. Za dodaten čar prireditve je poskrbel kitarist in pevec Simon Gorišek, ki je zapel dve slovenski zimzeleni popevki. Sedemnajstletna plesalka Sara Ermenc iz Varpolj je navdušila s solo plesno točko. Za dobro vzdušje in ogrete dlani gledalcev so poskr- beli otroci, ki so plesali na plesne ritme za najmlajše pa vse do sodobnih plesnih ritmov, na katere so samozavestno plesali starejši otroci. Za smeh so bili zadolženi mladi hip-hoperji. Ti so pripravili skeč v ritmih hip-hopa. Mojca Štancar se ni pozabila zahvaliti staršem za njihovo spodbudo otrokom. Poudarila je, da je ples je lep in da otroci skozi ples postanejo samozavestnejši, kar bodo dokazali tudi prihodnje leto. Roman Mežnar O C : tj :=, o > "5 * S : (0 _ cd .<9 "C N cd > > "co £ 2 E en __O (D C % 2 C (O o -= £5 >n > p > (O o .b S c TJ C © n O (D > r > O CO C 0£L ££ OZ £0 CO i Q) .CO^ (O lo^l t (O -- O — CO Sc-EE -O — CD iS "O > ~ co co ^ C s- CO CO O) > -Q CO 08Z OS OZ £0 I Mozirski osnovnošolci so pripravili dobro obiskano plesno prireditev Odpleši svoje sanje. (Foto: Roman Mežnar) g Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 11 Zgodovina in narodopisje Piše: Aleksander Videčnik MLINAR IN POVODNI MOŽ (NADALJEVANJE) Kadar je v Savinji lovil ribe, je vedno opazoval globino reke, saj si je mislil, da je njegov sin nekje v globinah kot ujetnik povodnega moža. Nekoč je med ribami zagledal svojega sina, kako se z ribami igra. Skočil je v vodo in potegnil sina iz nje. Doma mu je sin pripovedoval, kako je bilo pri povodnem možu in kako mu je uspelo pobegniti z njegovega gradu. Mlinar nikoli več ni preklel povodnega moža. JAMA NA MENINI Stari ljudje so pripovedovali, da je Menina polna jam in da se ena, ki skriva zaklad, vsakih sto let na kresni večer odpre. Zakriva jo ogromna skala. Če ima kdo šibo, s katero si izprosi vhod v jamo, lahko stopi vanjo. Blizu Gornjega Grada je živela revna kočarka z otrokom, ki je bil rojen prav na kresni večer. Revščina je bila edino, kar je imela. Pa se je nekoč odločila, da pojde v jamo iskat srečo. Blizu tam je utrgala vrbovo vejico in brez težav vstopila v jamo. Vedela je za čarobni rek, ki ji je to omogočil. Otroka je položila ob vhodu na mehek mah, tako je imela obe roki prosti, da bi nabirala dragocenosti. Res je bilo v jami več zlata in srebra, kot je kamenja v kamnolomu. Kočarka je hitela v predpasnik metati dragocenosti. Naenkrat zasliši glas: »Hitro zbeži iz jame, ker se bo zaprla za sto let.« Izročilo naših Takoj, ko je bila zunaj, ogromna skala spet zaprla vhod. Tedaj se je spomnila na otroka, ki je ostal v jami. Nič ni pomagalo več tolčti z vrbo-vo šibo po skali, ni se premaknila. Tudi jok ni pomagal, pomagala pa je dobra vila z Menine, ki je slišala jok uboge matere. Pristopila je in ko-čarki dejala: »Ob letu spet pridi pred vhod jame in zalij s solzami veliko skalo.« Povedali ji je, da se jama vsakih sto let odpre, njej pa se bo ob letu, če bo ravnala tako, kot ji je svetovala. Res se je zgodilo, kot je napovedala vila, in kočarka je našla otroka zdravega in na vso moč odhitela proti domu. DOBRI VELIKAN Pravijo, da je nekoč v Šokatu pri Gornjem Gradu živel dobrodušen velikan. Rad je pomagal ljudem, čeprav je bil visok, da je gledal čez vrhove smrek. Ljudje so mu rekli kar Vršiček. Baje velikani niso imeli imen. Nikoli ni kradel, kot to počenjajo drugi velikani. Za hrano je imel lastni ovčji trop. Res je najraje pomagal revnim kočarjem, ni pa nikomur odrekel pomoči. Zgodilo se je, da je kočarka orala z izposojeno kravo. Zemlja je bila težka in slabotna krava ni zmogla napora, zato je obstala. Ženska je bridko zajokala in si želela Vršičkove pomoči. Velikan jo je slišal in hitro je bil na njivi. Izpregel je kravo in se sam ojarmil. Kočarki je res zoral njivo. Revnemu kmetu je poginila edina krava. Otroci so bili tako brez mleka, edinega, kar je še prej bilo pri hiši. Vršiček je hitro pomolzel svoje koze in odnesel mleko revnemu kmetu. Velikan je rad pomagal pozimi pri spravilu lesa, drvarji so bili tega zelo veseli, saj je hkrati nesel celo klaf-tro drv iz gozda. Dobro so živeli prebivalci Šokata zaradi pomoči Vršička, dokler ni neki lakomni kmet upe-ril govorice zoper njega. Hujskal je, češ da Vršič- prednikov (4) kove koze in ovce naredijo veliko škode. Lahkoverne ljudi je prepričal, da bo vsa njihova živina ostala brez krme, če bo šlo tako naprej. Velikan je žalosten zapustil Šokat in se podal na Menino. Ljudem okoli Šokata se ni prikazal več. Ljudje pravijo, da se še danes jezi, robanti, kadar nad Menino grmi. KAKO JE NASTALA IGLA Ko so pri nas še živeli velikani, je eden njih bival na Raduhi. Med Lučami in Solčavo je hodil po vrhovih visokih hribov. Jedel je pečene jelene, pil pa Savinjo. Toda ni bil več vesel, saj ni imel žene. Končno pa jo je dobil. Bila je višja od vrhov smrek, velikanu pa je segala le do ramen. Kadar mu je prala hlače, pravijo, je tri dni tekla umazana voda skozi Luče. Srajce ni potreboval, saj so ga grele goste dlake, s katerimi je bil poraščen po vsem telesu. Ja, tudi velikani se starajo. Ko ga je le pričelo mraziti, je prosil ženo, naj mu sešije srajco. Pa ni imela igle, da bi mu jo sešila. Velikan je z vrha Raduhe odlomil koničasto skalo, jo obgrizel, da je bila podobna igli in jo prinesel ženi. Ta je pridno nabirala vitice srebota, da je stkala platno za srajco. Marljivo je delala, ko jo je doletela nesreča. Z vrha Raduhe se je odlomila velika skala in jo pokopala pod seboj. Velikan je hudo žaloval in ves divji vrgel iglo v dolino. Ob Savinji se je skala zapičila v zemljo. Tako je nastala Igla. CERKEV V GRAPI Pod strmim pobočjem Lepenatke so, kdo ve zakaj v taki samoti, postavili cerkev svetega Lenarta. Kar težko jo je najti, tako odmaknjeno od naselij. Svojčas baje ni k cerkvi vodila nobena pot. Nekam skrivnostno deluje ta preprosta cerkev, obdana z verigo. Domačini pravijo, da bi naj cerkev stala na griču, ki mu pravijo Kogle. Zida- Iščemo stare fotografije Vanja Hofbauer nam je prinesla zanimiv promocijski kolaž fotografij iz naše doline, ki ga je še za časa Jugoslavije dalo tiskati gostinsko podjetje Turist Mozirje. Zadaj spisan tekst v srbsko-hrvaškem, nemškem in slovenskem jeziku je vabil med drugim tudi v bazene s tekočo vodo. Dve fotografiji prikazujeta tedaj še delujoče kopališče v Mozirju - Kopelce. 12 1 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Zgodovina in narodopisje, Iz občin, Šolstvo, oglasi li so jo, tako pripovedujejo iz roda v rod, tamkajšnji prebivalci - tlačani in graščinski jetniki gosposke Gornji Grad. Pa so bile na delu neke sile, ki gradnje niso dopustile. Kar so podnevi pozidali, je bilo ponoči porušeno, kamenje pa se je znašlo v precej oddaljeni grapi. Tako se je dogajalo, da je ta neznana sila hkrati zidala cerkev, kjer stoji danes - v grapi pod Lepenatko. Nastala je cerkev svetega Lenarta. To vedo povedati le še redki stari ljudje. MENIHA V CERKVI Gornjegrajski benediktinski samostan so razpustili, menihi pa so zbežali na vse strani. Dva od njih sta se po ljudskem izročilu zatekla v že omenjeno cerkev. Zgoraj nad ladjo je bila majhna sobica, kjer sta se skrivala. Kmetje so jih oskrbovali in skrivali. Še danes je vidna čumnata nad cerkvijo, lina pa je razbita. Ali gre za izmišljeno pripoved, seveda ne moremo vedeti. Je pa med ljudmi zgodba o dveh menihih še marsikje prisotna. Konec OBČINA SOLČAVA BORZA PONUDB IN POVPRAŠEVANJA Borza je oblika mednarodnih poslovnih priložnosti malih in srednje velikih podjetij na tr: '--I- gu Evropske unije, centralne in vzhodne Evrope ter mediteranskih držav. Omogoča vam, da preko široke mreže Euro Info Centrov (EIC) sklenete finančno, tehnično ali prodajno mednarodno poslovno sodelovanje. EIC Maribor (Dijana Bestijanic), tel: 02 / 333 13 07, faks: 02 / 333 13 09, e-pošta: dijana.bestijanic@ mra.si, http://eic.mra.si EEN-maj-01 Britansko podjetje, specializirano za popolnoma integrirano zbirko storitev za oblikovanje in ustvarjanje inovativnih, visoko interaktivnih 360-stopinjskih virtual-nih ogledov, ponuja storitve oblikovanja in izvedbe specializiranega načina spletnega trženja in interaktivnih orodij. EEN-maj-02 Slovaško podjetje, specializirano na področju proizvodnje gravitacij-sko-tlačnih ulitkov in nizko-tlačnih ulitkov, išče trgovske posrednike za distribucijo svojih izdelkov, kot so npr. stikala v vozilih, oljni rezervoarji, kompresorske komponente in drugi sestavni deli. EEN-maj-03 Poljsko podjetje, specializirano za izdelavo najbolj kakovostnih mešanic in granulatov, ki temeljijo na PVC za metode predelave in vbrizgavanja, išče sodelovanje s proizvajalci gradbenih kemikalij. Poljsko podjetje želi tudi biti distributer tovrstnih novih izdelkov na Poljskem. EEN-maj-04 Slovaško podjetje, ki proizvaja aluminijeve dele, išče trgovinske posrednike za tehnologije za avtomatizacijo procesov in robotiko. Podjetje ponuja podizva-jalske storitve na področju obdelave, varjenja in obnove. Projekt Harmonija treh dolin prinesel številne rezultate Solčavska občina je v okviru razpisa Evropskega sklada za regionalni razvoj izvajala večletni projekt Harmonija treh dolin. Da bi predstavili rezultate tega projekta, so organizirali delavnico, na kateri so izvajalci poročali o svojem videnju vpliva in izkušnjah, ki so jih pridobili med samim uresničevanjem posameznih sklopov, ki so jih izvajali v tem okviru. Tako je Marko Slapnik predstavil izvedbo notranje opreme v Centru Rinka in v objektu Pod slapom Rinka ter zasnovo razstave Sprehod v naročje Alp. V uvodu v sklop Strategija razvoja lokalnih produktov o načrtih trženja izdelkov in storitev ter o samem razvoju teh na Solčavskem je spregovorila Bernarda Prodnik. Ta je dejala, da je pri vsem izredno pomembno prepričanje ponudnikov in izdelovalcev samih v kakovost njihove ponudbe in ponos, da je produkt nastal prav na Sol- čavskem in je v veliki meri tukajšnja posebnost. V sklopu živil so na predstavitvi spregovorili o razvoju ponudbe suhomesnatih, mlečnih, sadnih in zelenjavnih izdelkov in čajev. Zanimiva spoznanja o solčavskem sirneku, ki ga je treba ustrezno negovati, če se hoče zagotoviti ustrezne senzorične lastnosti, je zbranim predstavila Helena Krivec. Precej zanimivega so povedale tudi solčavske filcarike, zlasti o nastajanju tapiserij, ki so del opreme v Rinki. Poleg drugih sinergij in pozitivnih rezultatov je tudi ta sklop prinesel številna druženja, izmenjave izkušenj in v končni fazi seveda tudi fizične izdelke. Ob koncu so govorili o strategiji turistične ponudbe in o predlogu celostne podobe turističnega območja Solčavsko. Pripravili so še dan odprtih vrat z vodenim ogledom Centra Rinka. Marija Lebar Udeleženci predstavitve projekta Harmonija treh dolin (Foto: Marija Lebar) FAKULTETA ZA KOMERCIALNE IN POSLOVNE VEDE Prvi doktorand, jeseni nov izobraževalni program Fakulteta za komercialne in poslovne vede (FKPV) s sedežem v Celju je pred kratkim pridobila prvega doktoranda doktorskega študijskega programa Poslovne vede, in sicer je Beno Klemenčič uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo z naslovom Marketinško informacijski sistem kot orodje za ugotavljanje nakupnega vedenja mladih pri izbiri oblačil. FKPV predstavlja v slovenskem merilu eno večjih visokošolskih institucij v zasebni lasti po številu študentov. Študijske programe izvaja tako v matični enoti v Celju (kjer se izvaja tudi redni študij) kot na dislociranih enotah po vsej Sloveniji. Študenti se lahko odločajo med tremi praktično naravnanimi študijskimi programi Komerciala, Turizem in Poslovna informatika na vseh treh bolonjskih stopnjah. Jeseni letos bo FKPV pričela z izvajanjem modula Igralništvo in igralniški management. Gre za prvo izvedbo tako kompletnih igralniških izobraževalnih vsebin v slovenskem prostoru. Izobraževanje bo trajalo eno leto in bo namenjeno zaključenim skupinam iz podjetij in strokovnjakom, ki delajo v tej panogi. Po zaključenem izobraževanju bodo kandidati pridobili javnoveljavno listino. KF Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 13 Nasveti, Kotiček za voznike Kaj pomenijo oznake FSC in PEFC na izdelkih iz lesa MARKO KRAJNER, strokovnjak za certificiranje lesa Med nakupi raznih drobnarij po trgovinah v zadnjih letih opažam na vrtnem pohištvu oznake FSC, na toaletnem papirju oznake PEFC, na pisarniškem papirju Fsc Mixed, v reklamah Hoferja, Lidla oznake FSC ... Torej se nekaj dogaja. Vprašanje, ki se zastavlja, pa je, koliko so o tem obveščeni končni potrošniki in kako je zajeta zgodba o trajnostnem pomenu gozda in lesa v zavedanju prebivalcev Slovenije, tudi Savinjčanov. Človeštvo je pričelo s preobsežnim izkoriščanjem gozdnega bogastva z začetkom industrijske revolucije, ko je industrija po eni strani potrebovala les za gorivo, po drugi strani pa so zaradi povečanih potreb prebivalstva po hrani posekali velike gozdne površine in jih spremenili v njive in pašnike. Z namenom, da bi se to neodgovorno ravnanje z gozdovi končalo, je bilo v zadnjih 20 letih izvedenih več okolj-skih konferenc, katerih zaključek je bil, da je potrebno oblikovati sistem, ki bo omejeval neodgovorno uporabo gozdov in bo vzpodbujal uporabo lesa iz gozdov, ki so vodeni v skladu s strogo določenimi načeli. Globalno je bilo oblikovano več različnih sistemov; najbolj znana sta FSC (Forest Stewardship Council) in PEFC (Programme for the Endorsement of Forest Certification). Lastnik gozda ali podjetje lahko pri vsaki od omenjenih shem pridobi certifikat, s katerim potrjuje, da svoj gozd upravlja trajnostno in odgovorno oziroma obvesti svojo stranko, da bo kupila »dobre« proizvode. Kupec namreč zaradi označbe na produktu ve, da je les, iz katerega je proizvod izdelan, pridobljen v trajnostno oziroma odgovorno upravljanih gozdovih. Če bi zgoraj zapisano ponazorili grafično: shema sledenja lesa omogoča končnemu kupcu, da sledi vsem korakom proizvodnje blaga (rast dreves, posek, žaganje lesa v deske, proizvodnja v to- varni in prodaja v trgovini). Tako za blago (npr. stol), ki ga je kupil, ve, da je izdelano iz drevesa, ki je raslo v določenem gozdu. Seveda je verjetnost, da bo kupec preveril vso to, minimalna, mu pa logotip na izdelku zagotavlja, da je gozd, kjer je drevo zraslo, trajnostno oziroma odgovorno upravljan. FSC Začetki FSC segajo v leto 1990, ko so se v Kaliforniji sestali predstavniki uporabnikov lesa, trgovcev, oko-ljevarstvenih skupin in skupin za zaščito človekovih pravic ter identificirali potrebo po oblikovanju sistema, ki bi kot sprejemljiv vir gozdnih proizvodov potrdil ustrezno upravljane gozdove, kjer se gozdni proizvodi pridobijo le na določen (odgovoren) način. Oktobra 1993 je bila v Torontu sklicana ustanovna skupščina FSC, na kateri je sodelovalo 130 organizacij iz 26 držav, kot pravna oseba pa je bil FSC oblikovan februarja 1996 v Oaxaci v Mehiki. PEFC Leta 1999 je v Parizu enajst predstavnikov evropskih držav ob Zakonsko predpisani 15. marec je za nami. Do takrat smo na jeklenem konjičku morali imeti zimske pnevmatike, ki pa v toplem vremenu ne nudijo najboljših voznih lastnosti, poleg tega so zelo podvržene obrabi zaradi toplega asfalta. Torej dol z njimi! Večina nas je to sicer že storila, nekateri pa še malce odlašate in razmišljate ali pa hočete zvoziti že obrabljene pnevmatike do konca in se potem posvetiti nakupu novih. Kakorkoli pogledamo, se je pred nakupom dobro pozanimati, kaj se splača »natakniti« na vaše vozilo, da boste dosegli odlično ali dobro sorazmerje med ceno in kvaliteto. V povprečju so danes vse pnevmatike zelo dobre kakovosti, le kakšnih popolnoma tujih imen z dalj-njega vzhoda se je potrebno izogibati. Pri teh pnevmatikah nastopi problem v večini primerov v dežev- podpori različnih združenj ustanovilo organizacijo PEFC. V letu 2001 je PEFC postala prva globalna cer-tifikacijska shema, ki je pri certifi-kaciji gozdov zahtevala spoštovanje osnovnih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO). V letu PEFC;01 -00-01 2010 je PEFC kot prva certifikacij-ska shema zahtevala upoštevanje socialnih aspektov tudi pri certifi-kaciji sledenja lesa (v predelovalni industriji in trgovskih podjetjih). Na mednarodnem nivoju PEFC vodi Pan-European Forest Certification Council, katerega člani so nacionalne organizacije za certificira-nje gozdov (v Sloveniji je to Zavod za certifikacijo gozdov). nem vremenu, ko se zavorna pot podaljša za več deset metrov glede na najboljše pnevmatike. Pred nakupom moramo vedeti, kaj bi radi in kaj od pnevmatike pričakujemo. Pomembno je, da se držimo homologiranih dimenzij, da kasneje ne bo kakšnih težav s policijo ali mogoče zavarovalnico v primeru nepredvidenega zleta s ceste. Odločiti se je treba, ali bomo dali več na udobje ali več na porabo goriva, ali se več vozimo v suhem vre- SHEMI ZA ZAGOTAVLJANJE SLEDLJIVOSTI GOZDNEGA MATERIALA Standardi za FSC in PEFC CoC so v zadnjih letih doživeli nekaj sprememb, temeljne zahteve obeh shem pa so primerljive. Glavni namen shem je zagotavljanje sledljivosti materiala od gozda do končnega uporabnika, pri čemer je pogoj vzpostavitev procesov znotraj organizacije, s katerimi se omogoči sledljivost materiala od nabave preko skladiščenja in proizvodnje do prodaje. Standard od organizacije zahteva ustrezno vodenje/upravljanje, določitev področja certificiranja, implementacijo sistema nabave materiala, pravilni prevzem in skladiščenje, nadzor nad količinami znotraj procesov, izdajo ustrezne prodajne dokumentacije in na koncu tudi pravilno uporabo blagovnih znamk (npr. logotipov). Kadar govorimo o glavnih standardih za FSC, govorimo o standardu za sle-dljivost lesa FSC-STD-40-004 v2.1, pri shemi PEFC pa o standardu PE-FC ST 2002:2010. Nadaljevanje prihodnjič. menu ali več po dežju. Pomemben je seveda tudi podatek, kako dolgo bo pnevmatika zdržala oziroma koliko kilometrov bomo lahko prevozili z njo, preden jo bo potrebno zamenjati. Vse te podatke lahko najdemo v testih, ki jih objavljajo različne avtomobilske revije. V letu 2012 je nemško avtomobilsko združenje ADAC objavilo test pnevmatik dimenzije 205/55-16, kjer so se najbolje izkazale pnevmatike od Continentala, Goodyea-ra, Dunlopa, Bridgestona in Semperita. Načeloma testi vsaj približno držijo tudi za ostale dimenzije, če pa najdete test primerne dimenzije za vaše vozilo na internetu, toliko bolje. Kljub temu da pnevmatike predstavljajo samo nekaj centimetrov stika vozila s cestiščem, se na njih res ne splača varčevati. Preveč so pomembne! Igor Pečnik Kako izbrati letne pnevmatike? 14 Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012 C Ljudje in dogodki, Nasveti KATEDRALA SVETEGA MOHORJA IN FORTUNATA Knjiga o biseru Gornjega Grada Martina Petek (levo) in Sara Bastl sta avtorici knjige o gornjegrajski katedrali, katere predstavitev bo to soboto v katedrali. (Foto: Štefka Sem) la s sekundarnimi zgodovinskimi viri. V arhivih so številne študije, ki so jih napisali drugi zgodovinarji, iz katerih sem črpala potrebne podatke za knjigo,« je povedala Petkova. »Vse gradivo je bilo potrebno pregledati v čitalnici, saj ni za izposojo, niti ga ni dovoljeno kopirati,« je še omenila. Bastlova je imela ne- koliko lažje delo, saj je bila stavbna zgodovina gornjegrajske katedrale del njene diplomske naloge. Tudi sama je takrat veliko časa preživela v omenjenih arhivih, za knjigo pa je imela zbranih že veliko podatkov, nekaj jih je morala še pridobiti. »Pisanje zgodovinske knjige temelji na dejstvih in ni lahko delo, Novosti letošnjih balkonov Ideja o knjigi, ki bi opisovala gor-njegrajsko katedralo, se je Martini Petek porodila lansko pomlad, v času, ko so tekle priprave na praznovanje 250-letnice posvetitve katedrale svetega Mohorja in Fortunata. Petkova, ki je profesorica zgodovine in geografije, je ob nastajanju knjige k sodelovanju povabila umetnostno zgodovinarko Saro Bastl. Preko poletja je dneve preživljala v Nadškofijskem arhivu Ljubljana in v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani. Tretji vir je bil župnijski arhiv v Gornjem Gradu. V njem so zbrani vsi stroški gradnje katedrale, dostop do arhiva je Petkovi omogočil župnik Jože Belak. V veliko pomoč je bil Janez Mavrič iz Gornjega Grada, ki je pomagal predvsem pri slikovnem materialu, saj v svoji zbirki hrani precej starih razglednic Gornjega Grada. »Ker nisem znanstveni zgodovinar in ne obvladam latinščine in stare nemščine, sem si pomaga- DARINKA PRESEČNIK, svetovalka za hortikulturo Poletno podobo naših domov so spremenile številne rastline. Leta 1965 so prišle k nam čez Karavanke rdeče bršljanke, viseče pe-largonije z enojnim cvetom in izpodrinile klasiko naših babic. Leta 1993 se je naših src dotaknila prva viseča petunija, ki jo imenujemo surfinija. Begonije so v 21. stoletju doživele izjemen razcvet. Si morda predstavljate zasaditve brez begonij, zmajevih kril in bo-livijskih begonij? Veliko pozornost žlahtniteljev je pritegnil mleček, ki mu od leta 2005 pravimo drob-nocvetni mleček. Pred štirimi leti pa smo lahko prvič posadili viseči grobelnik. ČRNE PETUNIJE Rastline, ki se približajo črni barvi, so magične in tako drugačne od drugih. Na trgu imamo nekaj sort petunij, ki se približajo črni barvi. Petunija Black Satin ima drobne cvetove in naj bi lažje prenašala padavine. Novost je tudi pisana rumeno-črna Honey Bee. BEGONIJE Med zanimive novosti begonij sodi temno listna begonija Glowing Embers. Strokovna komisija jo je razglasila za najobetavnej-šo novost leta 2012 na področju okrasnih sezonskih rastlin. Begonija ima dekorativne bakrene liste in drobne, sijoče oranžne cvetove, ki so res nekaj posebnega. Njena barva je letošnje poletje modna na balkonih. NOVOSTI V BELI BARVI Drobnocvetni mleček s polnjenim videzom cvetov, ki se imenuje Diamond Fizz, je sorta, ki je povsem nezahtevna novost za sončno in vroče poletje. Kompaktno ra- stoči viseči grobelnik, ki se imenuje Snow White. Lansko leto so presenetili z njegovo sestrico Show sva se pa potrudili in jo napisali na način, ki bo bralcem blizu,« sta povedali avtorici. Veliko slikovnega gradiva je Petkova našla v monografiji Ljubljanska škofija 550 let, ki je izšla koncem lanskega leta. Vse dodatno delo, iskanje založbe, lektorja, prevod povzetkov v angleški in nemški jezik ter finančno breme je prevzela Petkova. 600 izvodov knjige bo natisnila založba Salve. V obliki naročila knjig za protokolarna darila je na pomoč priskočila Občina Gornji Grad. Avtorici sta omenili, da sta v raziskovanju zgodovine uživali v arhivih, da so ju stari rokopisi in vonj starih knjig popeljali v čase nastanka cerkve. Predvsem pa sta veseli, da jima je uspelo pripraviti knjigo, ki bo največjo katedralo na območju Slovenije predstavila v vsem sijaju. Ob izidu bosta avtorici, obe sta iz Gornjega Grada, pripravili predstavitev knjige v katedrali. Le-ta bo v soboto, 26. maja, ob 20. uri. Štefka Sem voljo so nam stare preizkušene sorte, kot tudi nove mešanice »tri v enem«. V enem lončku so posa- Princess, letos pa imamo tudi novo sorto pajkovk, in sicer Cleome Se-norita Blanca. RUMENE BARVE Ne smemo pozabiti na pijavčnico sorte Midnight Sun, ki nas pričara s temnimi listi in rumenim cvetjem. MILIJON ZVONČKOV Z novimi sortami lahko ustvarimo neverjetne barvne učinke. Na jene tri sadike z različnimi cvetovi. Ljubitelji rdeče si zapomnite ime Vulcano, saj se za njim skrivajo rdeče in oranžno obarvani milijonski zvončki. Hawaiian Luau je mešanica rdečih, rumenih in modrih cvetov, Capri Celebration pa je mešanica rdečih, belih in rumenih. Za ljubitelje rožnate barve priporočam Hawaiian flamingo in Carnival. Popestrimo si poletje s pisanimi »mi-lijončki«. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 115) Kultura, Ljudje in dogodki BOHACEV TOPLAR NAZARJE Ustvarjaje ikon je kakor molitev ali meditacija V okviru projekta Dobimo se na tržnici, ki poteka s pomočjo Leader programa, je bila pripravljena odmevna delavnica s praktičnim prikazom izdelave ikon. Svoje znanje je prisotnim rade volje razdajala Irena Remic, likovnica, ki se s to zvrstjo umetnosti ukvarja že nekaj let. »Ikone ne rišemo, temveč jo pišemo,« je povedala prisotnim, ki so jo z zanimanjem opazovali in poslušali. Nekateri, zlasti mlajši, so se izdelave ikone tudi lotili. Remičeva je s seboj prinesla ves potrebni material. Že doma je pripravila lesene deščice, jih impregnirala ter nanje narisala svete podobe. Za izdelavo je potrebna precejšnja natančnost in kombinacija tehnik. Tako je treba MUZEJ VRBOVEC Večer o življenju črnih umetnikov barvati, risati, črtkati, pa tudi lepiti plasti zlate folije. Le tako dobi podoba pravi izgled in starinski videz. Irena Remic ima za seboj že nekaj razstav s tematiko ikon, pred tem se je poskušala v drugih likovnih izražanjih. »Pisanje ikon me je povsem prevzelo. Ko sedem k delu, se poglobim v zgodbo, ki jo bo končna podoba pripovedovala gledalcu. To je kakor molitev ali meditacija. Pomaga mi, da se zberem in mi daje nek poseben notranji mir,« je povedala. Ikone so originalno svete podobe, ki so jih ustvarjali menihi v pravoslavnih samostanih. Zanimiva tehnika in likovni izraz sta to zvrst prinesla tudi k nam. Marija Lebar Obiskovalci narodopisnega večera so od Aleksandra Videčnika (tretji z leve) želeli izvedeti še več podrobnosti. (Foto: Roman Mežnar) V sredo, 9. maja, je Muzej Vrbo- stajale na stavnih mizah in ne na Irena Remic je obiskovalce vpeljala v umetnost izdelave ikon. (Foto: Marija Lebar) vec gostil nadaljevanje aprilskega narodopisnega večera z Aleksandrom Videčnikom. Tema prejšnjega večera je bila celjska Mohorjeva družba in njen pomen za Slovence, nadaljevanje je postreglo s pikantnimi podrobnostmi iz življenja grafičarjev iz Mohorjeve tiskarne v Celju. Že sam naslov večera Grafičar-ji med seboj, Okrogle in manj okrogle iz Mohorjeve tiskarne je dal slutiti, da bo večer posvečen črnim umetnikom, kakor so se imenovali grafičarji, in anekdotam iz njihovega poklicnega življenja. Predavatelja Aleksandra Videčnika je usoda že v mladih letih vezala na Mohorjevo tiskarno. Z nostalgijo se je spomnil časov, ko so tiskovine na- računalniških zaslonih. Dotaknil se je tudi tiskarskih izrazov tiskarski škrat, lomljenje stavkov, stavljenje, metiranje. Vse to so izrazi, ki izvirajo iz časov njegovega poklicnega udejstvovanja kot grafika-stav-ca, so pa še danes v uporabi, zato so kar klicali po pojasnilu iz prve roke. Podrobno je opisal »črni krst«, obred, s katerim so grafiki sprejeli novopečenega grafika v svoj stan. Ta obred je pomenil prelomnico v poklicnem in zasebnem življenju vsakega grafika. Obiskovalce večera je ta prelomnica premamila, da so iskali še več podrobnosti iz Videčnikovega tedanjega poklicnega življenja tudi po končanem večeru. Roman Mežnar Hit Celjskega sejma starodobnik buick Podjetje Firšt Rototehnika, ki je na sejmu Terotech-vzdrževa-nje pred dnevi v Celju razstavljalo program svojih izdelkov, elementov regulacij ogrevalnih sistemov, je pred razstavnim paviljonom namesto usmerjevalne table postavilo na ogled avtomobil oldtimer znamke Buick. Vozilo, ki je zdaj v »štalci« zagretega zbiralca Franca Firšta iz Radegunde, v družbi z že več kot desetimi drugimi starodob-niki, je privabljalo na stotine obiskovalcev sejma. Ne le, da so si odlično obnovljeno vozilo ogledovali, ob Starega Firštovega buicka so na Celjskem sejmu občudovali mnogi obiskovalci. (Foto: Jože Miklavc) njem so se fotografirali, komentirali in ni jih bilo malo, ki so spraševali po ceni in možnosti odkupa. Vozilo je bilo izdelano v ameriški državi Ohio leta 1928, opravilo nekaj tisoč km voženj po ameriških cestah, »preplulo« Atlantik in iz osrednje Evrope našlo svojo postajo pri Firštovih v Radegundi. Avtomobilskega lepotca bo v poletnem času videti tudi na cestah Zgornje Savinjske doline in po Sloveniji, naprodaj pa, kot se nasmehne podjetni Franc Firšt, za zdaj še ni. Jože Miklavc 16 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Šport, Ljudje in dogodki, Oglasi LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD Dve zmagi in dve tretji mesti za gornjegrajske lokostrelce V soboto je v Gornjem Gradu potekalo zunanje lokostrelsko državno prvenstvo osnovnih in srednjih šol. Prvenstvo sta organizirala Lokostrelski klub Gornji Grad in Osnovna šola Frana Kocbeka v sodelovanju z Lokostrelsko zvezo Slovenije (LZS) in Zavodom za šport RS Planica. Normo za nastop je na regijskih tekmovanjih doseglo 191 otrok, tekmovanja se je udeležilo 175 tekmovalcev iz 74 osnovnih in srednjih šol. Učenci gornjegrajske šole, vsi so tudi člani Lokostrelskega kluba Gornji Grad, so dosegli dve zmagi in dve tretji mesti. Med učenkami 4. do 6. razreda v stan- 175 tekmovalcev iz 74 osnovnih in srednjih šol se je pomerilo na tekmi za državno prvenstvo v Gornjem Gradu. (Foto: Štefka Sem) dardnem loku je med licenciranimi tekmovalkami zmagala Eva Golob. Ekipa OŠ Frana Kocbeka v sestavi Eva Golob, Amadej Podkrižnik in Luka Zalesnik je med ekipami 4. do 6. razreda osvojila prvo mesto. Na tretje mesto se je med licenci-ranimi učenci 4. do 6. razreda uvrstil Jakob Rop, prav tako je bila tretja ekipa (od 4. do 6. razreda) v sestavi Metka Vodušek, Jan Purnat in Urh Pečnik. Osnovnošolci so tekmovali v slogu standardni lok, medtem ko so se srednješolci pomerili v štirih slogih, standardni lok, ukrivljeni lok, sestavljeni lok in goli lok. Strelci so se delili na kategoriji licenciranih in nelicencira-nih tekmovalcev. Tekmovalce so pozdravili župan občine Gornji Grad Stanko Ogradi, ravnateljica gornjegrajske šole Liljana Bele, vodja šolskega programa pri LZS Matija Žlender ter predsednik LZS in hkrati predsednik LK Gornji Grad Tomaž Urlep. Vsi so tekmovalcem zaželeli čim več zadetkov v zlato. Štefka Sem SREČANJE PREDSOLSKIH PEVSKIH ZBOROV V NAZARJAH Veliko navdušenja za zborovsko petje dek spodobi, sta poskrbeli lutki miška in čarobna torba ob instrumentalni spremljavi. Lutkam so glasove posodili osnovnošolci iz Luč, združeni v lutkarski skupini Eci Peci. Za popestritev dogodka so poskrbeli balerina Amaris Bordevič iz Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje, pianist Gašper Irman in člani harmonikarskega orkestra, vsi iz nazarske glasbene šole. Nastope je spremljala strokovna spremljevalka Katja Gruber, ki ni skrivala zadovoljstva ob številčnosti pevskih zborov. Ob tem je poudarila, da se nam ni treba bati za prihodnost zborovskega petja v Zgornji Savinjski dolini. Po njenem mnenju so bili vsi zbori dobro pripravljeni na nastop, kar pomeni, da vzgojiteljice v vrtcih delajo pridno in strokovno ter tako navdušujejo najmlajše za petje. Besede pohvale so bile namenjene tudi organizatorjem, ki so skrbeli za domiselno povezavo in nemoten potek revije. Marija Šukalo Otroški pevski zbor Tulipan mozirskega vrtca je pod taktirko vzgojiteljice Bože Predovnik zapel o mokrem kužku in bibi, ki leze. (Foto: Marija Šukalo) Na odru nazarskega doma kulture je 12. maja zapelo več kot dvesto pevcev in pevk, ki svoje glasove pilijo ob vzgojiteljicah vrtcev v naši dolini. Na 4. območnem srečanju predšolskih pevskih zborov osnovnih šol Zgornje Savinjske doline Pikapolonček so se predstavili vrtci Ljubne-ga, Rečice, Nazarij, Mozirja, Luč in Gornjega Grada. Pevsko druženje je pripravila mozirska izpostava JSKD v sodelovanju z nazarskim kulturnim društvom. Finančno so projekt podprle občine naše doline. Da je program tekel, kot se za tovrstni dogo- Savinjske novice št. 21,25. maj 2012 Ljudje in dogodki, Čestitke, Oglasi slovenski II Diva ^ / v * Športna dvorana Mozirje, 2, Junij 2012 ob 20.30 Ce na vstop n ic v pre d prod a ji: 18,0D EUR, 'i na dan koncerta: 25,00 EUR Prodajna mesta: tu risi i m a agencija Medea turizem -| G ra bn er je va hiia mo? ir je, po obl a šien a proda j na mesta Eventima (Petrol, Kompas, Eiig bang, Pošta Slovenije ,..) i^i na J TnnAiw.ewntim.ii } Into: 05 92519 34 aB medea.turizem@n-l.sl Medijski sponzor: Savmjtkc novice Drage bralke ir bralci, vsak teden bomo izmed pravilno rešenih kuponov, ki bodo prispeli na nase uredništvo, izžrebali S srečnežev, ki si bodo koncert troike ogledali brezplačno. Izžrebanci drugega kroga, ki «d pravilna odgovorili na nagradno vprašanje, so; Marta Žunter, Okonina 18, Ljubno ob Savinji; Marko Kol ene, Kocbekova CKta Z, Gornji Grad; Tunjii Lužnik, Rsidmirje 20, Ljubnu ob Savinji; Miran Pndpečnik, Zj. Dol 14, Gornji Grad; Janez Terbovšek, Rore 24, ljuhns ob Savinji; Milk» Muflales, Pečica ob Savinji 29: Terezija Burja, Ter 69. Ljubno ob Savinji: Marija Krivec, Šmartno ob Dreti. Izžrebanci prevzamejo karte v turistični agenciji Merfea turizem, fta Irgu 7 v Mozirju I Grabne r Jeva hlia - pri lilije] Kdaj bo Prilika nastopila v i por: ni dvorani Miiiirfp? '' a} 27. maja J b) 2. junija e) 15. avguita Moje ime in priimek: Moj naslov: Tel,/GSM: Izpolnjen kuponček nalepite na dopisnico in ga poJIJIe na naslov Savinjske rwioe, Sav njska cesta 4, 3331 Nazarje 3. PREDIZBOR ZA NASLOV MISTRA SLOVENIJE Med lepotci tudi Zgornjesavinjčan V Mariboru se je predzadnji petek v maju zaključil še zadnji od treh predizborov za prestižni naslov mistra Slovenije. Prva dva sta potekala v Ljubljani in Celju. Projekt Mister Slovenije, ki poteka četrto leto zapored, je razdeljen v tri prediz-bore, polfinalni dogodek in finalni dogodek. Med lepotci, ki so se sprehodili med Štajerkami, je bil tudi Zgornje-savinjčan Gašper Tratnik iz Lačje vasi. V tretji predizbor se je uvrstil sredi aprila, ko se je kar 40 kandidatov potegovalo za mesto v ena-indvajseterici. Po besedah Nine Ur-šič, predstavnice organizacije Mister Slovenija, so fantje s svojim nastopom in energijo v Mariboru navdušili, kar je bilo še kako opaziti med publiko. Poleg voditeljice Manje Plešnar je dogodek popestrila pevka Christine. Fantje so blesteli v športnih opravah, oblačilih iz jeansa in spodnjem perilu. Sedmerica se je ponovno izkazala in izbrana strokovna komisija ni imela lahkega dela. Prvega zmagovalca večera je določila publika, ki je glasovala preko facebo-ok profila misterslovenia.com. Največ tako imenovanih lajkov je zabeležil domačin Tadej Žalig. Komisija je vstopnico za polfinale podelila še Matjažu Kumlju, Roku Sraki, Marku Macuhu in Gašperju Tratniku. Izbrani kandidati, teh je sedaj 15, se bodo pomerili na polfinalnem izboru, ki bo 2. junija v Kopru. Finale za deset postavnih mladcev bo sredi junija v Ljubljani. Marija Šukalo Gašper Tratnik iz Lačje vasi (v beli majici) se je uvrstil v polfinale. (Foto: Miha Bužga) 18 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Kultura, Organizacije KONCERT STRUNSKIH INSTRUMENTOV GLASBENE ŠOLE NAZARJE Predstavili so se harfa, violina, citre ... Šolsko leto se počasi izteka tudi za učence Glasbene šole Nazarje, zato je prav, da še pred počitnicami izkoristijo priložnost in se predstavijo z letos pridobljenimi glasbenimi veščinami. V četrtek, 17. maja, so se svojim sošolcem, staršem in ljubiteljem klasične glasbe predstavili učenci strunskih instrumentov. Nastop je pripravila Mateja Se-itl, kot mentorice so svoj prispevek k uspešni izvedbi koncerta vložile tudi Katja Skrinar, Cita Galič, Suzana Hebar, Inga Ulokina in Mateja Mirkac. Učenci od prvega do sedmega razreda so se zbranim predsta- Učenci so se zbranim predstavili na različnih strunskih instrumentih. (Foto: Tatiana Golob) vili v osemnajstih točkah, kjer so poleg mladih glasbenikov v glavni vlogi nastopali strunski instrumenti. Občinstvo je tako prisluhnilo milim zvokom harfe, citer, kitare, violine in violončela. Učenci so nastopili v solističnih točkah in v skupinah. Poleg posameznikov so poslušalce razveseljevali trio citer in kitare, kitarski duo, duo kitare in violine, nonet violin, violinski kvintet, godalni kvartet in kvartet violončel. Klavirska spremljava v posameznih točkah je bila v celoti zaupana Milanki Črešnik. Tatiana Golob RAZSTAVA VEZENIN V RIŠELJE TEHNIKI Vezenje ni le za okras, je tudi za veselje Preteklo soboto so v Fašuno-vi hiši na Ljubnem ob Savinji vrata odprli veziljam, ki so pripravile že deveto razstavo vezenin v riše-lje tehniki. Na otvoritvi ni manjkalo niti obiskovalcev niti posebnih gostov. Med temi je izstopala priznana slovenska etnologinja dr. Marija Makarovič, ki je med drugim napisala knjigo Oblačilna kultura v Zgornji Savinjski dolini. sti, se srečujejo ter vezejo čudovite izdelke, ki jih spomladi predstavijo na razstavi. Na vsakoletni razstavi se s spoštovanjem in hvaležnostjo spomnijo svoje prve mentorice Zalke Rakun, ki jim je vezenje v rišelje tehniki približala in jih hkrati zanj navdušila. Danes se pridne vezilje zbirajo pri mentorici Mariji Križnik, kjer se učijo šivanja rišeljeja. V pomla- Zanimanje za vezenine narašča in marsikateri dom že krasijo izdelki zgornjesavinjskih vezilj. (Foto: Štefka Sem) Obiskovalce je pozdravila mentorica vezilj Marija Križnik, vsem zaželela, da si spočijejo oči na razstavljenih izdelkih, in povzela delo vezilj. Vezilje skupine Beli vez prihajajo iz vseh koncev doline. Da zimski večeri niso predolgi in pu- nje za tovrstne slovenske vezenine narašča in marsikateri dom že krasijo izdelki naših vezilj. Obiskovalce sta pozdravila še Marija Makarovič in župan Franjo Naraločnik. Z direktorico zavoda Savinja Cvetko Mavrič sta od ve-zilj v zahvalo prejela vezeno zaveso za eno od oken v Fašunovi hiši. Mavričeva je izrazila zadovoljstvo, da Fašunova hiša že četrto leto gosti bogastvo izpod rok vezilj. Z majhno pozornostjo so vezilje obdarile tudi nekatere osebe, ki jim pomagajo pri organiza- ciji razstave in nastopajoče ob otvoritvi. Za glasbeno obogatitev so poskrbele pevke ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmir-ja, ki ga vodi Rosana Štiglic, zaplesali so člani folklorne skupine z ljubenske osnovne šole. Skupino vodi Helena Lekše, na harmoniko je zaigral Peter Atelšek, program pa je povezovala Tina Ma-rovt. Fotogalerijo si lahko ogledate na www.savinjske.com (geslo: ve-9ri). Štefka Sem dnih mesecih z veseljem in navdušenjem pokažejo, kaj vse je mogoče narediti in tako še naprej ohranjajo bogato kulturno dediščino ter polepšajo marsikatero mizo, okno ali katero od kuharic s pretanjeno izvezenim vzorcem na belem predpasniku. Zanima- Marija Makarovič: »Vesela sem bila povabila na to razstavo. Na njej sem prvič in moram povedati, da je čudovita. Ko sem si ogledovala izdelke, sem pri sebi ponavljala rek, da so vezenine okras, vezenje pa je veselje. Vezenine nimajo več take vrednosti, kot so jo imele, ostalo je veselje, s katerim so obdarjene vezilje. Ženske, ki vezejo, delajo to z radostjo, ne le da bodo gledale lep vezen izdelek. Z vezenjem premagujejo tudi različne stiske. Vezenine v Zgornji Savinjski dolini so tipične vezenine, kot so bile v 19. stoletju na alpskem oblačilnem območju. Do prve svetovne vojne je bilo vezenje rezervirano za elito, med vojnama so si tudi kmečka dekleta vezla balo, v katero je spadalo vezeno spodnje perilo in hišna oprema. K raziskovanju oblačilne kulture na tem območju me je za potrebe folklorne skupine povabila nekdanja ljubenska učiteljica Jelka Marovt. Pri njej sem imela v času raziskovanja streho nad glavo in med nama se je stkalo pristno prijateljstvo, zato se na Ljubno vedno rada vračam.« (Foto: ŠS) Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 19 Organizacije GODBA ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE Obiskali glavno mesto Slovenije Godbeniki Godbe Zgornje Savinjske doline so se drugo majsko soboto odpravili na izlet. Po dveh večjih letošnjih koncertih, novoletnem v Mozirju in velikonočnem v Gornjem Gradu, je bil že čas za druženje tudi izven vaj. Napotili so se proti glavnemu mestu naše države in si najprej ogledali parlament. V okviru dneva odprtih vrat so si lahko ogledali notranjost državnega zbora, predstavljena jim je bila zgodovina slovenskega naroda, izvedeli pa so tudi nekaj več o delu v parlamentu, predvsem o delovanju državnega zbora. Na koncu jih je sprejel še poslanec ter podpredsednik parlamenta Jakob Presečnik, ki jim je razkazal del parlamenta s poslanskimi pisarnami. Dan so nadaljevali v Tehniškem muzeju Slovenije v Bistri, kjer v prostorih bivšega kartuzi-janskega samostana domujejo različne tehniške zbirke, povezane z razvojem obrti in industrije na slovenskih tleh. Posebej so bili navdušeni nad zbirkami starodobnih vozil, od koles, motorjev do avtomobilov ter kmetijske mehanizacije. Za tem so se vrnili nazaj v Ljubljano in zadnji del izleta preživeli na plovbi po Ljubljanici. Slikovi- te predstavitve razvoja mesta in njegove arhitekture ter veselega razpoloženja ni mogel pokvariti niti dež. Že junija je pred njimi nov izziv: godbeniki se bomo tradicionalno udeležili tekmovanja godb v zabavnem programu v Ormožu. Eva Ribežl Podpredsednik parlamenta Jakob Presečnik (stoji v tretji vrsti tretji z desne) je zgornjesavinjskim godbenikom razkazal del parlamenta s poslanskimi pisarnami. (Fotodokumentacija Godbe ZSD) ZAKLJUČNI IZLET PRAVLJIČARJEV OSREDNJE KNJIŽNICE MOZIRJE Pri Hermanu Lisjaku v Celju Od septembra do maja v Osrednji knjižnici Mozirje in vseh njenih šestih krajevnih enotah vsaj enkrat mesečno potekajo ure pravljic, na katerih se srečujejo predšolski otroci in skupaj uživajo na potovanju v svet domišljijskih junakov. S prihodom toplega vremena se srečanja pravljičarjev zaključijo do jeseni, da pa je zaključek res pravljičen, se otroci, njihovi starši in spremljevalci iz mozirske knjižnice odpravijo na izlet v kakšen pravljično obarvan kotiček v naši širši okolici. Tokrat so pravljičarji odšli na obisk k Hermanu Lisjaku v Muzej novejše zgodovine Celje. Ure pravljic v Knjižnici Mozirje potekajo vsak teden, v krajevnih knjižnicah Rečica ob Savinji, Nazarje in Gornji Grad dvakrat mesečno, v knjižnici na Ljubnem ob Savinji, v Lučah in Solčavi pa enkrat mesečno. Skupaj ure pravljic obiskuje skoraj sto pravljičarjev, vsako leto pa knjižničarji beležijo boljši obisk. V času od lanskega septembra do zaključka srečanj v prvi polovici letošnjega maja so knjižničarji izvedli 96 ur pravljic in zabeležili okoli 950 obiskov pravljičarjev. ZAHVALA Zahvala, da je lahko Osrednja knjižnica Mozirje pravljičarje popeljala na izlet po ugodni ceni, gre v največji meri Izletniku Celje, izpostava Mozirje, ki je knjižnici omogočil zelo ugoden najem njihovega avtobusa. To je za zaposlene v Knjižnici Mozirje, ki si prizadevajo spodbujati otroke oziroma njihove starše k otrokovemu čim bolj zgodnjemu spoznavanju knjige, zelo razveseljiv podatek. Otroci tako že od najbolj ranega otroštva sprejemajo domišljijski svet knjig kot del odraščanja, kasneje jim zato knjiga postane zvesta prijateljica tako pri izobraževanju kot pri sproščanju od vsakodnevnih skrbi. Da otroci po skupnem prebiranju pravljice sprostijo svojo domišljijo na ustvarjalen način, vedno sledi krajša ustvarjalnica, ki je vsebin- sko povezana s prej prebrano zgodbico. Kot so ure pravljic za male otroke vedno vesel dogodek, je tudi izlet pravljičarjev potekal v veselem vzdušju. Izletniki so na obisku Muzeja novejše zgodovine Celje spoznali Lisjaka Hermana, ki jih je povabil v svoj brlog. Tam so si ogledali razstavo Moj rojstni dan, kjer so se lahko sprehodili skozi ogromno dišečo torto, poigrali so se z igračami značilnimi za različne konce sveta, nato pa na ustvarjalni delavnici izdelali vsak svojo darilno škatlico. TG Otroci so na ustvarjalni delavnici izdelali vsak svojo darilno škatlico. (Foto: Tatiana Golob) 20 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Organizacije, Šport, Informacije, Oglasi SREČANJE KRVODAJALCEV OBČINE REČICA OB SAVINJI Priznanje za 120-krat darovano kri Gustiju Oštirju Rečiška krajevna organizacija, ki deluje v okviru zgornjesavinj-skega območnega združenja Rdečega križa Slovenije in ji predseduje Ana Šemenc, je sredi maja pripravila srečanje krvodajalcev domače občine. S plaketami in kulturnim programom osnovnošolcev so se jim zahvalili za humano dejanje. Zahvalne listine sta jim izročila župan Vinko Jeraj in predsednica območnega združenja RK Ana Kladnik. Ob tem sta se jim osebno zahvalila za njihovo požrtvovalnost, s katero so rešili marsikatero življenje. V rečiškem Rdečem križu je skoraj trideset ljudi, ki so svojo kri darovali deset in večkrat. Med rekorderji je Gusti Oštir z Rečice. Oštir je v petih desetletjih to življenjsko tekočino daroval kar 120-krat. Ob tem človekoljubnem dejanju, s katerim je pripomogel k reševanju veliko življenj, je Rečičan skromen. »Prvič sem daroval kri v vojski daljnega leta 1963. Pogosto tudi večkrat na leto. Potem je sledila bolezen in MARATON V KOŠARKI - LAZE 2012 Gustiju Oštirju (levo) je zahvalo izročil rečiški župan Vinko Jeraj. (Foto: Marija Sukalo) nekaj let premora. V zadnjem času sem na krvodajalske akcije hodil po dvakrat, a sedaj s svojo krvjo ne bom mogel več pomagati nikomur. Prišel sem do starostne meje 65 let. Po tem letu namreč ne moreš več darovati krvi. Občutka, da tako lahko pomagaš nekomu, se ne da opisati.« V območnem združenju se po besedah sekretarke Ilke Kramer Marolt ne ukvarjajo le z organizacijo krvodajalskih akciji. Z oblačili, šolskimi potrebščinami in prehrambenimi paketi oskrbujejo socialno šibke. Organizirajo tudi letovanja, tako za otroke kot za upokojence. Zelo znana je tudi njihova akcija Drobtinica, s katero zbirajo sredstva za osnovnošolske potrebščine. Da so paketi s hrano razdeljeni tistim, ki jih res rabijo, pogosto poskrbijo krajevna združenja na terenu. Njihovi predsedniki namreč dobro poznajo situacijo posameznikov v domačem okolju. Marija Šukalo Savinjčani ugnali Zadrečane Klub Zgornjesavinjskih študentov organizira Dobrodelno akcijo zbiranja stvari za pomoč delovanja zavetišča za živali Zonzani iz Dramelj. Zbirati bomo prispevke v obliki starih odej, rjuh, hrane za pse in mačke, priboljškov, starih povodcev ali ovratnic, igrač in podobno, kar doma ne potrebujete več, bi pa razveselilo male ljubljenčke, ki žal nimajo doma. Zbiranje bo potekalo v soboto, 2.6,2011, pred trgovino Tuš Mozirje, od S. do 13. Ure. Vabljeni k sodelovanju vsi, ki bi radi naredili nekaj dobrega in vam ni vseeno za zapuščene kužke in muce! Za več informacij nas lahko pokličete na telefonsko številko: 040 548 022 Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Najbolj vztrajni udeleženci maratona s predsednico organizatorja (Foto: Franjo Pukart) Športni center Laze je gostil dru- Antonija Reberšak je bila s pote- Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure. gi košarkarski maraton, ki ga kot eno svojih osrednjih prireditev organizira Športno društvo Dreta Ko-karje. Selekciji iz savinjskega in za-drečkega konca doline sta v devetih urah medsebojnega obračunavanja dosegli 948 točk, od tega so bili za 14 boljši Savinjčani in veliki pokal bo vsaj eno leto krasil njihove vitrine. Predsednica športnega društva kom maratona zelo zadovoljna, saj jim tudi muhasto vreme ni prekrižalo načrtov. S pomočjo pobudnikov prireditve, med katerimi je še posebej izpostavila Mateja Štrucla in Filipa Blatnika ter številne donatorje, se je košarkarski maraton na La-zah dobro prijel in upa, da bo tako tudi v prihodnje. Franjo Pukart DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 21 Organizacije, Šport RIBIŠKA DRUŽINA LJUBNO OB SAVINJI Organizirali muharski tabor mladih ribičev Pretekli vikend se je ob ribniku ribniške družine na Ljubnem odvijal muharski tabor mladih ribičev. Organizirali sta ga domača ribiška družina in Ribiška zveza Slovenije (RZS). Tabor je drugič zapored potekal na Ljubnem, saj je bila zveza zelo zadovoljna z lanskoletno organizacijo. Udeležilo se ga je 28 mladih ribičev iz vse Slovenije in deset mentorjev. Od petka do nedelje so imeli bogat program, ki se je pričel s pozdravnimi besedami predsednikov RZS Boruta Jer-šeta in RD Ljubno Janeza Podkri-žnika, vodje tabora Anton Kosija in ljubenskega župana Franja Na-raločnika. Vodja organizacije tabora pri RD Ljubno je bil Samo Kramer, Gregor Križnik je bil glavni demonstrator za vezanje muh. Kramer je povedal, da so se mladi na taboru naučili vseh stvari v zvezi z muharje-njem. V bogatem izobraževalnem delu programa so imeli predava- nje o entomologiji, učenje vezanja muh, predstavitev tehnik muharje-nja. Poleg izobraževanja so imeli tudi različna tekmovanja. »Ribiška družina Ljubno je že lani zelo uspešno organizirala tabor, zato so nas tudi letos povabili k organizaciji. Tabor ni pomemben le zaradi promocije ribiške dejavnosti, temveč je del turistične promocije Ljub-nega in Zgornje Savinjske doline. Mladi se tukaj učijo, družijo, tekmujejo in sklepajo prijateljstva, ki bodo ostala trajna in so nova vez med ribiškimi družinami po vsej Sloveniji,« je povedal Kramer. Povedal je še, da je med vsemi mladimi ribiči le eno dekle, in z zadovoljstvom dodal, da ta prihaja z Ljubnega. »Poleg vseh tekmovanj in izobraževanj se je v okviru tabora v soboto predstavila Slovenska vojska. Niso propagirali orožja in tehnike, temveč so mlade poučili, kako preživeti v naravi,« je še omenil Kramer. Štefka Sem Mladi ribiči so prišli iz vse Slovenije, od Kopra do Murske Sobote. (Foto: Štefka Sem) STRELSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD Streljanje z malokalibrsko puško Gornjegrajsko strelsko društvo je 13. maja organiziralo prvo letošnjo tekmo z malokalibrsko puško na strelišču Lovske družine Gornji Grad. Na tekmi z malokalibrsko puško leže brez naslona na 50 metrov s petimi naboji za preizkus in desetimi za oceno, ki je štela tudi za naslov družinskega prva- Gregor Križnik (levo) je bil glavni demonstrator za vezanje muh, Samo Kramer je skrbel za organizacijo tabora. (Foto: Štefka Sem) PIKADO Okrepčevalnica Pr'nas prevzela primat Baru Žogca Končana je zgornjesavinjska liga v pikadu, v kateri se je po dvo-krožnem sistemu 301 Masters Out pomerilo deset ekip. Izredno izenačeno prvenstvo je zaznamoval ogorčen boj za prvaka, kjer je ekipa Okrepčevalnice Pr'nas prav v končnici, ob enakem številu točk in po razliki boljšega izkupička dobljenih iger skozi celotno sezono, odvzela naslov in primat zmagovalca ekipi Bara Žogca. Veliki pokal bo tako krasil vitrino okrepčevalnice Pr'nas na Rečici ob Savinji, katere lastnica in vodja ekipe je Barbara Vidrih, ki s kapetanom Boštjanom Rakunom že kuje načrte za prihodnjo sezono. Franjo Pukart Končni vrstni red: 1. Okrepčevalnica Pr'nas (Rečica ob Savinji) 28, 2. Bar Žogca (Nazarje) 28, 3. Kegljišče (Ljubno ob Savinji) 25, 4. Gostilna pri Urški (Bočna) 24, 5. Amigo Klub (Rečica ob Savinji) 21, 6. Gajevci (Mozirje) 19, 7. Bar Fani (Mozirje) 16, 8. Pumpa Bar (Gornji Grad) 11, 9. Bar Rdeča armada (Kokarje) 5, 10. Gostilna Fricelj (Kropa) 3. ka 2012, so bili prvi trije: Ivko Polič-nik (82 krogov), Boris Purnat (80) in Peter Krajnc (76). V trenutni razvrstitvi za družinskega prvaka 2012 po tekmah z zračno puško in tekmo z MK puško vodijo: Peter Bezovšek (35 točk), Ivko Poličnik (34) in Boris Purnat (32). Jože Gomboc Veliki pokal je šel v roke ekipi Okrepčevalnice Pr'nas. (Foto: Franjo Pukart) (HI Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Šport, Črna kronika, Oglasi GORNJI GRAD Tekma z malokalibrsko puško V sredo, 9. maja, so se na strelišču v Zagradišču na medsebojni tekmi pomerili člani Lovske družine Gornji Grad in Strelskega društva Menina. Tekmovali so z malokalibrsko puško v streljanju na 50 metrov z naslonom. Streljali so na 20 tarč, naj- višje število osvojenih točk je bilo 200. Na tekmi je zmagal član lovske družine Dušan Žehelj s 141 točkami, drugi je bil Marjan Hanžekovič s 122 točkami in tretji Peter Krajnc s 112 točkami, oba SD Menina. Štefka Sem Strelci so se pomerili v streljanju na 50 metrov oddaljeno tarčo. (Foto: Štefka Sem) SMUČARSKO TEKAŠKO DRUŠTVO LUČE Na občinskem svetu podali obračun dela za leto 2011 Občinski svet občine Luče se je na zadnji seji seznanil s poročilom o opravljanju javne službe upravljanja smučišča v Logu za leto 2011. Svetniki, ki so na eni od prejšnjih sej izrazili željo, da se seznanijo z omenjenim poročilom, nanj niso imeli nobenih pripomb. Smučarsko tekaško društvo je koncesionar, ki je v letu 2010 z občino podpisalo pogodbo o upravljanju smučišča. Društvo je takoj po podpisu začelo s pripravo terena, opreme, infrastrukture in dokumentacije, pri čemer so člani društva vsa dela in ure izvedli prostovoljno. Z uradnim obratovanjem so začeli 1. januarja 2011, v tem mesecu so pripravili odmevno otvoritveno prireditev z znanimi smučarskimi gosti, ki so se pomerili na tekmi zvezd. Smučišče je obratovalo 68 dni, tekaška proga pa 53 dni. V tem času so pripravili dvanajst trenin- gov slaloma, deset sindikalnih tekem, več tečajev alpskega smučanja za različne starostne kategorije in športne dneve za Osnovno šolo Luče. Jeseni so pričeli s pripravami na sezono 2011/12. Dogradili so števce na vodnem črpališču, razširili smučišče s posebno progo za otroke začetnike, namestili dodatno razsvetljavo ter dodaten hi-drant za umetno zasneževanje ter namestili otroško vlečnico. Za ta dela so pridobili tudi vso potrebno dokumentacijo. Ob vznožju smučišča so uredili sanitarne prostore. Tako so v decembru začeli z umetnim zasneževanjem, vendar jim neugodne temperature niso omogočile pripraviti smučišča do bo-žično-novoletnih praznikov. Delovnih ur, ki so jih člani društva naredili prostovoljno, se je v evidencah za lansko leto nabralo kar 860. Marija Lebar C R N A K R O N I K A • KRADEL V GARAŽI Prihova: 14. maja so bili policisti PP Mozirje obveščeni, da je neznanec vlomil v garažo v stanovanjski hiši na Prihovi. Odnesel je aluminijasta platišča s pnevmatikami, gorsko kolo in aluminijaste profile za omare v skupni vrednosti okoli 450 evrov. • VLOMILEC V SKLADIŠČU Golte: 18. maja so bili policisti obveščeni, da je na Golteh neznani storilec vlomil skozi vrata v skladišče gostinska objekta na Starih stanih in razbil okno na strojnici sedežnice ročka. Z dejanjem je povzročil materialno škodo, medtem ko iz objektov ni ničesar odnesel. • VINJENA V LOKAL Mozirje: 19. maja okoli enih zjutraj je v gostinskem lokalu v upravnem centru v Mozirju prišlo do kršitve javnega reda in miru. V lokal sta vstopila dva znana vinjena moška. Nadlegovala sta goste in se kasneje med seboj tudi stepla, pri čemer je eden izmed njiju zadobil telesne poškodbe, vendar odklonil zdravniško pomoč. Po vseh zbranih obvestilih bo zoper kršitelja izveden ustrezen ukrep. • ALKOHOLIZIRAN VOZNIK POVOZIL KOLESARJA DO SMRTI Mozirje: 19. maja ob 14.43 uri je na regionalni cesti Mozirje-Nazar- je prišlo do prometne nesreče zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo in pod vplivom alkohola voznika osebnega avtomobila. Slednji je trčil v kolesarja, ki je vozil pravilno. Kolesarju je bila na kraju prometne nesreče nudena nujna medicinska pomoč, nakar je bil z reševalnim vozilom odpeljan v Splošno bolnišnico Celje, kjer je zaradi zadobljenih poškodb v prometni nesreči v večernem času umrl. Ogleda kraja prometne nesreče sta se udeležila tudi dežurni državni tožilec in preiskovalna sodnica. Zoper voznika osebnega avtomobila sledi kazenska ovadba na pristojno državno tožilstvo. (Fotodokumentacija PGD Nazarje) Aleksander Stebtovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 ali 041/672-H5 www.pogrebmorana.si Naročniki Savinjskih novic imajo 15% POPUST pri objavah zahval in čestitk. Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 23 Za razvedrilo VENTILI ZA TOLKEC Jože Štiglic, »Toničev Joško«, nekdanji tajnik občine Nazarje (levo), vodja komunalnih zadev pri JP Komunala Mozirje Miran Pučnik (v sredini) in glavni »motor« Firštove Rototehnike, Franc Firšt so na nedavnem sejmu v Celju vrgli poslovno debato o toplotni regulaciji, ventilih in vodovodnih elementih. Kaj kmalu so spoznali, da »na suho« ne bo šlo, zato so »mojstrom« postregli s pravim zgornjesavinj-skim tolkcom in domačim želodcem. Ob Firštovih patentih in odličnem želodcu so vsi ventili za tolkec imenitno delovali. & ODLOČITEV PREPOVEDANO »PSIM« IN STEKLENICAM Vstop na športno igrišče Gmajna v Varpoljah je »psim« prepovedan, saj je v bližini kinološki stadion. Prepovedano je vnašati flaške, dovoljeno pa cele kište pira in pletenke vina. Iznašanje pokalov ni posebej opredeljeno, zato pa je zgornjesavinjski študentski predsednik Radenko Tešanovic - Tešo brez oziranja na opozorila v varpolj-ski slovenščini »splaknil« pokal in ga nato shranil na varno. 24 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Križanka, Informacije mesto v francu i hsni bog pri rimljanih mreža. ki varuje Človeka pred komarji prvotno bistvo negativno naelek-tren ion giblulv stik dveh ali več kosti edward lloyd poseka. goličavav gozdu nasad ob hisi bajtarica, kočarka italijanska pesnica (negri) miheljak, vlado ovca. bacek značilnost nesmiselnega Clan skwtske organizacije rumeno-rjava barva, oker vulkan na siciliji otočje med aljasko in kamCatko komb. treh kart pri pokru vgr. mit. sin tiesta strjen, posušen izcedek na rani jadrnica z □vem a amboroma teliček tanka podolgovata ploščica priprava iz desk, ki kaj obdaja lojze rozman hrv. slikar (ivan) anton vodnik krut rimski cesar obrat za žganje oglja figura pri cetvorki žalost. trpljenje. bolečina šolska knjiga anja čarman gr. boginja jutranje žarje najemni êki vojak konjeniške enote v :■ '-i sk republiki več tančic, tanclce človek. ki uživa ob mučenju drugih alpska dolina v osrčju julijskih alp. nad bovcem KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE Jorge Bucay: Ti povem zgodbo? Avtor tokrat predstavljene knjige je eden najbolj priljubljenih in branih psihoterapevtov na svetu, verjetno predvsem zaradi mojstrskega pripovedovanja zdravilnih zgodb. Knjiga Ti povem zgodbo? Je pisana v obliki pogovora med psihoterapevtom Jor-gejom in mladeničem Demianom, ki želi poiskala odgovore na vsakdanja vprašanja. Jorge mu na poti do odgovorov pomaga s pripovedovanjem zgodb. Bralec tako skozi njun pogovor spoznava zgodbe z vseh strani neba, od grških mitov, zenovskih modrosti, japonskih parabol do zgodb, ki so plod avtorjeve domišljije. Knjiga je polna optimizma, ki ga posredujejo mojstrsko posredovane zdravilne zgodbe in gotovo se bo vsaj v eni izmed njih našel vsak bralec. Slovarček: AJGIST - v grški mitologiji sin Tiesta; OBLAJST - rod rastlin iz družine križnic; REIN - hrvaški slikar (Ivan); Rešitev prejšnje križanke (vodoravno): SOBA. GNU, PESEM. RAK, EOKA, IRIDA, FAMA, VRATA. AMON, IDOL. RO ČE K, DAMA. BANKROT. CRUISE, EMO, IVAK, OB RAST, RIMI NI, ARNIK, TE, GN, BAZALT, TAPIR, LEDA. INKASO, OTA, AVENIJA, NOSILEC, SADIZEM, JUTROVO KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 22. številki SN Ime in priimek: Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov ob 17.00. Center Rinka Solčava Petek, Odprtje razstave slik Janeza Medveška 25. maj ob 19.00. Solčava Dobrodelna prireditev Košnikova gostilna ob 9.00. Športni center Račnek v Šmartnem ob Dreti Veter v laseh ob 9.00. Bočna pri partizanskem spomeniku Tradicionalni Mrazekov pohod v Bočke grabne ob 10.00. Kulturni dom Mozirje Ustvarjalne delavnice za otroke ob 13.00. Logarska dolina Sobota, Prižig oglarske kope 26. maj ob 13.30. Sejmišče v Mozirju 4. tradicionalna golažijada ob 15.00 in 19.00. Solčava Igranje z lesenimi družabnimi igrami ob 20.00. Katedrala Gornji Grad Predstavitev knjige o gornjegrajski katedrali ob 20.00. Dom kulture Nazarje Stand up predstava Udar po moško! ob 11.00. Solčava Nedelja, Voden pohod do starodavne Solčavske tise 27. maj ob 11.00. Solčava Prireditev Les naš vsakdanji (predstavitev lesenih izdelkov) Torek, ob 16.00. OŠ Mozirje 29. maj Brezplačna predstavitev metode Brain Gym Sreda, 30. maj ob 17.00. Center Rinka Solčava Brezplačno predavanje Biseri med cvetočimi trajnicami -perunike, maslenice, potonike ob 17.00. Kulturni dom Bočna Četrtek, Prireditev ob 135-letnici šole v Bočni 31. maj ob 18.00. Dom kulture Nazarje Zaključni koncert zborov OŠ Nazarje Opravičilo V Savinjskih novicah št. 20. je v Napovedniku dogodkov napačno zapisana otvoritev razstave ročnih del v Kosovi hiši v Varpoljah. Razstave tam ni bilo. Vsem prizadetim se za napako opravičujem. Marija Šukalo ŽIVALI - PRODAM Bikca, rj., 120 kg težkega, prodam; tel. 584-51-97. Prodam bikca simentalca, starega 5 mesecev; tel. 584-11-89. Prodam bika mesne pasme in bika čb, težkega 130 kg ter nekaj zajcev; gsm 051/806-053. MORDA STE ISKALI PRAV TO steklarska delavnica tamse, mozirje Vsa obdelava stekla, več na www.steklarstvo-tamse.com ali na 031/305-532. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12, 3330 Mozirje. Šiviljstvo žana Šivanje po meri, kostimi, srajce, hlače in razna popravila (menjava zadrg, krajšanje, ožanje). Gsm 041/498-943. Oblak Z. Barbara s.p. Ljubija 88, 3330 Mozirje. kolesarski center beli zajec mozirje edina športna trgovina v Zgornji Savinjski dolini. Tel. št. 05 925 11 46, e naslov: belizajec.center@gmail.com. Janik, Bojan Napotnik s.p., Radegunda 21 a, Mozirje. kmetje, gozdarji Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Pirc d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče. montaža satelitskih sistemov - pop tv in a kanal Nudimo vam montaže satelitskih sistemov za sprejem POP TV in KANAL A - pooblaščeni monter za TOTAL TV in servis vseh satelitskih sistemov. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688094. Prašnikar Miro s.p., Elektro-instalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti. Zrebico SHL pasme, staro 15 mesecev, prodam; tel. 583-23-60. Prodam prašiče, odlične mesnate pasme, za nadaljnjo rejo; gsm 041/619372. Prodam prašiča domače reje, težkega cca 140 kg; gsm 051/335-751. Prodam kozo z mladiči ter suha mešana drva; gsm 070/744-487. Prodam mladiče brak jazbečarje, stare 2 meseca, z rodovnikom, parjeno v Avstriji; gsm 031/458-941. ŽIVALI - KUPIM Kupim telička 070/744-487. simentalca; gsm Prodam teličko limuzin, staro en teden; gsm 041/324-438. Prodam telički, težki 120 kg - sivka in simentalka; gsm 031/759-955. Prodam teličko sim./lim., staro 9 mesecev; gsm 040/520-559. Prodam telico simentalko, staro 2 leti, za zakol ali nadaljnjo rejo; tel. 584-44-34. Kupim krave in telice za zakol; gsm 031/832-520. Kupim bikca ali teličko brez številke, staro 10 dni; gsm 041/783-494. Kupim kravo in telico za zakol ali dopi-tanje in bikce ter teličke nad 100 kg -mesni tip; gsm 031/533-745. dam, cena 200 eur; gsm 031/821129. Prodam otroško gorsko kolo, belo modre barve; gsm 031/397-897 ali 041/378-557. KMETIJSKA MEHANIZACIJA IN OPREMA Prodam rotacijsko kosilnico, roto 165 sip, vredna ogleda; gsm 041/482-190. Prodam cisterno za gnojevko 2.700 l, l. 1995, 1.300 eur, creina; gsm 041/373-920. Prodam nakladalko sip 19 m3; gsm 041/649-539. Prodam nakladalno prikolico, sip 20 pionir, vredna ogleda; gsm 041/324414. Prodam univerzal 445, pogon 4x4, kompletno obnovljen motor in karoserija, l. 1977; gsm 031/821-129. DELO - IŠČEM DRUGO - PRODAM Prodam 0,5 kg srebrno naložbeno palico; gsm 031/477-271. Nov kopalniški blok, širine 70 cm, prodam, cena 295 eur (40 % nižja od dejanske); gsm 041/265-511. Prodam otroški sedež za kolo; gsm 041/201-012. Prodam javorove deske, 3 cm debele; tel. 03/583-54-58. Prodam leseno klado za razsekavanje mesa, 031/800-852. Poceni prodam gorilec z oljno pečjo, malo rabljeno; gsm 031/472-966. Obračalno mizo za izdelavo palet, pro- Nujno iščem delo, lahko tudi delo na domu (sestavljanje, pakiranje...); gsm 041/880-057. NEPREMIČNINE Prodam lepo, obnovljeno, opremljeno 1-sobno stanovanje, 27 m2, v okolici Nazarij; gsm 031/526-984. Prodam trisobno stanovanje v Gornjem Gradu, Novo naselje 2; gsm 041/444-769. Oddam v najem poslovni prostor v centru Gornjega Grada, 68 m2; gsm 041/535-569. Oddam sobe v najem - okolica Mozirja; gsm 041/280-005. £1)M spomb TRGOVINA v zqomesfivmia uoumi tel.: 05 925 11 46 mail: belizajec.center@gmail.com 26 Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 Oglasi Zavarovalnica Maribor d.d.. Zastopstvo Mozirje HotbaUfl[]BV3 T?., 3330 Mozirje, t« i št.; |3/839-45-00 taks: 03^39^45-04 e-pošta: into@zav-mtD.si, spietna slran: www ¿iivarovainicaManbor.si Savinjske novice št. 21, 25. maj 2012 I 27 N - MAKUidP Z 1whr»T irertrivtf^^a^Sr Jp^* libozorf V tokratni rubriki »Stilski izziv« vam predstavljamo postavno mamico treh najstnikov, Tatjano Mazej iz Šmartnega ob Dreti. Tatjana si je že nekaj časa želela spremembe zunanjega videza in ga preteklo soboto tudi doživela. Gospa Mazej je na preobrazbo prišla z dolgimi lasmi in blond prameni. Frizerka Urška Zorin ji je lase skrajšala in jih oblikovala v igrivo, postopno postriženo paž frizuro ter prvotno barvo spremenila v toplo blond barvo s kančkom bakrenega tona. Nina Felicijan je v trgovini BazarR za našo iz-zivalko izbrala dva sloga. V prvem delu se je gospa predstavila v kratkih jeans hlačah in modni majici živahne roza barve, v drugem delu pa v elegantni poletni obleki. Vse skupaj so popestrili različni modni dodatki in obutev trgovine Jurček. Vizažistka Natalija Plankl se je tokrat barvno prilagajala barvi frizure in obleke ter izbrala pastelne zlate barve senc ter roza odtenke šminke. Posebno mesto je v tokratni preobrazbi, ki jo je za vas fotografirala Lucija Rosc, imela italijanska hrtinja Senna, ki se je, tako kot gospa Tatjana, odlično odrezala v vlogi fotomodela. Mojstrice preobrazbe ne bodo počivale niti v poletnih mesecih, zato vas vabimo, da se prijavite in svoj stil spremenite tudi vi. TRGOVINA Z OBLAČILI Studio Hg Urška Zorin s.p. Na trgu 45 5530 Mozirje hg Jurčekj 28 Savinjske novice št. 22, 1. junij 2012