Posamezna številka 40 vin. Stev. 23. V Ljubljani, v sreda dne 25. februarja 1820. Leto III. Oglasi: U 1 mm x 60 Inaeratneg* stolpiča mali 80 vinarjev, uradni 120 E, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratno objava popust. Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih. Upravništvo ..Domovine" v Ljubljani, EOdna ulica 6. Naročnina: Za selo »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 K, četrtletno 8 E, polletno 18 E, celoletno 36 E. P-tfcova številka mesečno 1 E, četrtletno 3 E, polletno 6 E, celoletno 12 E. Senožeče v nevarnosti? Beograd, 24. febr. (Izv. poročilo.) Italija je v škripcih. Amerika stoji odločno na strani Jugoslavije in noče privoliti v nobeno rešitev jadranskega vprašatija, ki ne bi odgovarjala njenemu že izraženemu stališču. Ker je Italija gospodarsko tako odvisna od Amerike, da proti njeni volji ničesar ne more storiti, bi pa na vsak način hotela dobiti vsaj Senožeče in vsaj delno popravo Wil- sonove črte na morskem obrežju pri Reki, poskuša z raznimi obljubami pridobiti našo državo na popuščanje. V političnih krogih se živahno razpravlja o teh italijanskih poizkusih, in ker je jasno, da nam Italija zaradi stališča Amerike čisto nič ni nevarna, se splošno sodi, da sedanja vlada ne bo mogla iti v popuščanju dalje kot je šla poprejšnja vlada, ker ni nobene potrebe zato. Kie je ostala valutna reforma? Beograd, 25. febr. (Izvir, por.) Na včerajšnji seji ministrskega sveta je bilo sklenjeno, sklicati Narodno predstavništvo na dan 1. marca. Ob priliki tega sklepanja se je razvila v ministrskem svetu obširna debata o lem, kaj naj vlada predlaga za dnevni red parlamenta. Zanimivo je, da se valutne reforme niti omenjalo ni in da vprašanje valutne reforme po vladinem programu sploh ne pride pred parlament. Klerikalci in hrvatski Narodni klub so sicer zfla li kričati po svojih shodih iti listih in hujskati zoper dosedanje ukrepe v valutni reformi, sedaj pa, ko je čas, da bi se zadeva spravila pred parlament, so zlezli pred Protičem pod klop. Navzlic temu bodo še v svojih glasilih trdili, da pride valuta pred parlament, dasi je sedaj že popolnoma jasno, da klerikalci niso zahtevali, da se vzame zamena krone za dinar v program vlade. Dokler pa vlada ne predloži parlamentu predlog za zameno krone za dinar al pari, je sklepanje o tej stvari v parlamentu nemogoče in izključeno. Vprašajte klerikalne gromovnike, kje je osiala valutna reforma, s katero so delali med ljudstvom tako gonjo. Volitev v agrarne odbore. Danes se razglasi naredba o agrarnih odborih. Razpisane bodo volitve v občinske agrarne odbore, v okrajne in v deželne agrarne odbore. Volitve se bodo vršile le v onih občinah, kjer imajo prebivalci do bližnjih veleposestev posebne interese. Občinske agrarne odbore se bo volilo po razredih, ki se ločijo po velikosti zemljišča, ki ga ima volilec na razpolago. Občinski agrarni odbori soodločajo, koliko veleposestniške zemlje, kje in za kako ceno dobe v zakup družine v občini, ki so v to upravičene, koliko drv, stavbnega lesa in stelje naj dobe te družine iz veleposestniških gozdov, ter katere skupne naprave v melioracijske in druge svrhe naj se vzdržujejo na veleposestniških zemljiščih1 in kdo naj vzdržuje in nadzoruje te naprave. Okrožni agrarni odbori predlagajo, koliko veleposestniške zemlje naj se odkaže vsaki občini v okrožju in za kako zakupnino, kje naj se odkaže občinam kurivo, stavbni les in stelja ter za kako ceno, kako naj se razsodijo med posameznimi občinami spori, ki se tičejo užitkov iz veleposestev. Deželni agrarni odbor ima nalogo, da predlaga, katera zemljišča veleposestev naj se ohranijo v javne svrhe (za kmetijske šole, oziroma vzorna posestva itd.) in da izrazi svoje mnenje o zakonskih in naredbenih načrtih glede agrarne reforme ter predlaga tozadevno potrebne ukrepe in odredbe. Najkasneje 14 dni po objavi tozadevne naredbe napravi občinski urad imenik vseh predstojnikov tistih družin v občini, ki žive v glavnem od obdelovanja zemlje, torej tudi kmetskih delavcev in hlapcev, če imajo svoje družine. Imenik se deli na pet kategorij. V prvo spadajo tisti, ki nimajo nič zemlje, v drugo tisti, ki je nimajo toliko, kolikor je lahko obdelujejo s svojo družino, v tretjo tisti, ki je imajo toliko, kolikor je lahko obdelujejo s svojo družino, v četrto tisti, ki jo obdelujejo s svojo družino in s pomočjo najetih delavcev, v peto tisti, ki je obdelujejo samo z najetimi delavci. Izgotovljeni imenik se mora razpoložiti v občinskem uradu osem dni ter je interesente še posebe pozvati, da ga pregledajo. Po preteku osmih dni je razglasiti kraj, dan in uro volitve. Kdor je vpisan v imeniku, lahko voli in je lahko voljen. Pravico do volitve imajo tudi vse polnoletne žene, če vodijo gospodarstvo kot samostojne gospodinje. Glasuje se tajno z listki, ki se vržejo v posebno posodo.. Zidie in SLS. Kar se klerikalci ne upajo-zapisati v „Slo-venca", to zlezejo v »Večerni list". Včeraj napada ta lisi dr. Žerjava, da protežira židovstvo v Sloveniji in da podpira zlasti nekega žida Fruch-ta v kemični tovarni. Resnica pa je, da je bil dr. Žerjav prvi, ki je pri vladi dosledno izključeval žide in jih veliko spravil iz Slovenije, še večjemu številu Židov pa preprečil, da bi se tu naselili. Kar se tiče Fruchta, naj bi klerikalci raje molčali! Fruchta je iznašel znani Pollakov zet inž. Remec, ki je Fruchta hvalil do nebes ter ga pcstavil za ravnatelja militarizirane kemične tovarne. Šele po odhodu poverjenika Remca so se začeli za Fruchta težki časi, ki so končno dovedli do tega, da je postalo njegovo stališče v tovarni nevzdržljivo. Vet se lahko izve pri podpredsedniku SLS. Bogumilu Remcu, ki se je v imenu „Zadružne zveze" še pred kratkim pogajal z Židom Fruchtom. Javen shod JDS. V nedeljo, dne 29. t. m., bo ob 10. uri dopoldne v veliki dvorani hotela „Union" namesto sestanka zaupnikov javen shod somišljenikov JDS. Na shod pride tudi več politikov iz Zagreba in Beograda, med njimi bivši minister notranjih del Svetozar Pribičevič in bivši minister prometa Milorad Draškovič. To bo prvi slučaj, da nastopijo na javnem shodu v Ljubljani politiki iz Ljubljane, Zagreba in Beograda in shod bo gotovo lepa manifestacija za naše narodno in državno jedinstvo. Naše somišljenike poživljamo, da se shoda udeleže v čim večjem številu. Vsak, ki mu je to le mogoče, naj pribiti v nedeljo v Ljubljano na shod! Ljubljanski škof kot zidar Jugoslavije. (Izvirno poročilo iz vrst slovenske duhovščine.) ..Slovenec" ne more utajiti škofove poslanice z dne 7. novembra 1918.1. in imenuje škofa doktorja Jegliča »enega največjih zidarjev Jugoslavije". Res je, škof je zidar. Zidati je začel Jugoslavijo v družbi šusteršičevi in je ostal kakor šusteršič zvest majniški deklaraciji: „Imeti Jugoslavijo pod žezlom starodavne habsburške dinastije, pod žezlom plemenitega cesarja Karla11. V tej svoji odločnosti je razglasil: »Katoličani nismo za to dinastijo (Karadjordjcvičev). Izdajalski šusteršič je moral bežati iz domovine. Škof Jeglič pa zida naprej in deluje na verski, katoliški podlagi za »plemenitega cesarja Karla" in zoper dinastijo Karadjordjevičev, v kolikor je zvest svoji poslanici z dne 7. novembra 1918.1. in pa molitvi, katero je zaukazal začetkom leta 1918.: „Molimo za našega mladega cesarja (Karla), ki je imel v prvem letu vladanja prenesti toliko bridkosti! Molimo zanj, da ne opeša, ne oboli! Molimo zanj, na} ga obvaruje Bog zoper vse njegove sovražnike, da jih v korist avstrijskih narodov srečno premaga!" Škof Jeglič je bil najboljši zidar Jugoslovije, ko je proglasil v imenu katoliške vere vojsko zoper Srbe za »pravično" (bellum iustum!) in obvezal s tem vojake po vesti in pred Bogom, da gredo morit Srbe. Solunska sodna obravnava. Zadnje čase se vsak dan piše o takozvanem solunskem procesu. Potrebno je, da se tudi naši čitatelji seznanijo s tem zelo zanimivim dogodkom, ker ni dvoma, da se bo v političnih bojih naše države še opetovano omenjal. Solunska sodna obravnava je bila naperjena proti tajni organizaciji »Ujedinjenje ili smrt>, znani tudi pod imenom «črna roka». Duša te organizacije je bil polkovnik Dragutin Di-mitrijevič-Apis, čigar ime je znano radi velike vloge, ki jo je igral v zaroti proti kralju Aleksandru Obrenoviču in kraljici Dragi. Govori se tudi z vso gotovostjo, da je on organiziral sarajevski atentat. Povod solunskemu procesu pa je dal neki poskušen atentat, v katerem se prav ne ve, ali je bil resno mišljen ali pa je bil samo insceniran v svrho, da so se potem mogle postaviti na zatožno klop staroradikalcem neljube osebe. Dejstvo ji, da atentatorja niso prijeli pri zločinu. Sum je padel na nekega Rado Malo-babica, onega istega Malobabiča, ki je že sedel na zatožni klopi o priliki — predobro znanega zagrebškega ve-leizdajniškega procesa. Malobabič je bil dobrovoljec v srbski armadi. Ker pa je bil v jako dobrih odnošajih z goriimenovanim polkovnikom Dimitrijevičem, proglasili so ga staro-radikalci za — avstrijskega špijona in so ga držali kot takega še pred umikom srbske armade več ko leto dni v zaporu. To pa še ni bilo dovolj. Postavili so ga še na zatožno klop ▼ daljnem Solunu v družbi imenovanega polkovnika in mnogih drugih. Sedem obtožencev je bilo obsojenih na smrt. Štirje so bili pomiloščeni; smrtna kazen pa se je izvršila na Malobabiču, na polkovniku Dimitrijeviču-Apisu in na nekem Vuloviču. Drugod bi zadostovalo za pomiloščenje samo dejstvo, da je Malobabič bil že v Avstro-Ogrski preganjan radi svojega narodnega prepričanja, in da se je kot dobrovoljec boril proti Avstro-Ogrski za svoj narodni ideal, pa naj bi bil tudi v resnici kriv zločina, radi katerega je bil stavljen pod obtožbo^ Saj je bil to političen zločin. Še v Avstriji je bil n. pr. med vojno pomiloščen morilec grofa Stiirkha. Pomiloščeni so bili tudi obsojenci v banjaluškem procesu itd., ko je zapihal le najmanjši veter svobode. V našem slučaju pa Malobabiča niti niso zalotili pri atentatu, marveč so ga obsodili na podlagi nekih, kakor se zatrjuje, povsem nejasnih pričevanj. Saj je v Zagrebu tudi nastopila cela vrsta »obteževalnih prič« proti Malobabiču in njegovim drugovom, a do justičnega umora vendar ni došlo. Vest Evrope tega ni dopustila. Malobabič je bil v Zagrebu postavljen na zatožno klop kot pristaš ideje narodnega jedinstva in še posebej kot goreč srbski in jugoslovanski patriot. Je-li on mogel v Srbiji, varen pred avstro - ogrsko policijo, preko noči postati avstrijski špijon in potem v Solunu atentator, ki ga je bilo treba obsoditi na smrt in ustreliti kot kraljevini Srbiji nevarnega človeka kljub temu da njegova krivda ni bila direktno dokazana in da so intervenirali v njegovo in njegovih drugov korist najboljši prijatelji našega naroda in celo ruska vlada?! V ostalem je Malobabič še v zadnjem trenutku, ko je stal še na morišču slovesno trdil, da je nedolžen. Kar se polkovnika Dimitrijeviča- Apisa tiče, je prepričanje splošno, da ni imel ničesar niti direktno niti indirektno opraviti pri solunskem atentatu. Bil je obsojen kot duša takozvane »črne roke«. Znanemu angleškemu publicistu Seton-Watsonu (Scotus Viator) je g. Stojan Protič ob neki priliki brzojavil, da je obstojal dokument, kateri je absolutno izključeval Dimitrijevičevo pomiloščenje. Javnosti ta dokument še ni bil predložen, da bi mogla soditi o tej trditvi gosp. Protiča. Direktor «Beogradskega Dnevnika« g. Krsta Cicvarič, ki se mnogo bavi s solunskim procesom, trdi v uvodnem članku od 7./12. 1919, da se je z obsodbo v tem procesu hotelo doseči dvoje: 1.) da se radikalci iznebijo svojih protivnikov, kateri bi jim na svojih važnih položajih mogli biti jako neprijetni na povratku v Srbijo ; 2.) da se s tem da satisfakcija Avstriji, s katero so radikalci mislili 1916, da je treba skleniti takozvani »sporazumni mir». Radikalci so namreč, tako trdi Cicvarič, vzeli od Dimitrijeviča po njegovi obsodbi pismeno priznanje, da je on organizator sarajevskega atentata. To naj bi bil gori omenjeni dokument. Drugi trdijo celo, da je Avstrija pomilostila obsojence v banjaluškem procesu zato, ker je dobila satisfakcijo z ustrelitvijo Dimitrijeviča, Malobabiča in Vuloviča. G. Stojanu Protiču in drugovom nič ne brani, da se ne operejo pred javnostjo od očitkov publicista Krste Cicvariča in drugih. Imajo v rokah vse dokumente. Dokler tega ne storfe, je javnost upravičena misliti in verovati, da se je v Solunu med vojno zagrešil iz strankarskih ozirov eden najgrših justičnih zločinov. Saj je vlada g. Pasiča potem, ko je dala izvršiti smrtne obsodbe, o katerih je tu govora, vprizorila naravnost divjo gonjo tudi proti celi vrsti častnikov, ki niso imeli sploh ničesar opraviti s solunsko afero, in jih odpustiln iz službe samo raditega, ker se ji niso zdeli dovolj zanesljivi, ker ie smatrala, da so bili v kaki bližnji ali daljni zvezi z obsojenci. Pristavljamo, da je bil sodni dvor za solunski proces sestavljen «ad hoc» (samo za ta slučaj). Radi solunskega procesa se je razbilo med vojno takozvano koalicijsko ministerstvo — ki je bilo sestavljeno iz vseh strank — v glavnem raditega, ker so člani istega, pripadajoči staro-radikalni stranki, torej večina, vztrajali brezpogojno pri tem, da se izvrši smrtna kazen, izrečena nad tremi obsojenci v solunskem procesu, to kljub intervenciji številnih prijateljev Srbije in celo zavezniških vlad v prilog obsojencev. Obče-narodna korist je zahtevala, da se ne prenagli z izvršitvijo smrtne kazni, ako je v zavezniških državah obstojal le najmanjši sum, da večina in manjšina v ministerstvu nista zato v soglasju v tem pogledu, ker večina smatra v interesu svoje stranke, da se iznebi za vedno oseb, ki bi ji mogle biti nevarne ob povratku v domovino. A ta sum je obstojal. Da, bilo je celo jako razširjeno mnenje, da je bil atentar, ki je dal povod solunskemu procesu, insceniran samo v svrho, da staroradikalna stranka lahko pomete s svojimi najnevarnejšimi nasprotniki. Ko bodo znane okolnosti, v katerih se je vršil solunski proces, bode naša javnost mogla soditi o opravičenosti postopanja opozicijonalnih poslancev, da so izstopili iz ministerstva, ko so videli, da je izključeno, da bi vlada predlagala pomiloščenje za omenjene tri obsojence Vsekakor pa ni mogoče predpolagati in najmanje, da so tako odlični politiki kakor so gg. Davi-dovič, Draškovič in Voja Marinkovič izstopili u vlade, ravno ko je imelo priti do Krfske deklaracije, če ne bi imeli dovoljnih dokazov, da se je v solunskem procesu zgodil trikratni justični umor zgolj iz strankarskih političnih razlogov. Tuj kapital. Pod besedo kapital ponavadi razumemo veliko denarja, ki ima to čudežno moč, da vlada in gospodari na svetu bolj močno in samozavestno kakor nekdaj turški sultan. Pred vojsko je imel kapital veliko moč. Takrat se je težko prišlo do njega. Kdor ni imel že zibeljke s cekini postljane, celo življenje navadno ni mogel bahato seči v žep in porožljati s cekini ter se zraven še pobahati, da ima tudi doma in v hranilnici veliko. Med vojsko se je svet pre-drugačil. Kdor ni bil prisiljen nesti svoje življenje in zdravje pred žrelo kanonov, je lahko stavil in prisegel, da bo obogatel prav debelo. In gotovo ni stave zgubil in tudi po krivem ni prisegel. Kdor je še včeraj imel v zakotni ulici malo prodajalno čebule, peteršilja in starih, suhih žemelj, jc bil jutri milijonar in povsod spoštovan. Pojavila se je na zemeljski obli nova vrsta ljudi, ki so na zunaj imeli čisto dostojanstveno-pošteno lice, pa se jim vendar običajno reklo: verižniki, navijalci cen in vojni dobavatelji. In vsi ti so znali šteti šele od milijona naprej. Po vojski se je tej vrsti ljudi pridružilo še nekaj takih, ki so odnesli iz fronte zdrave kosti in še malo več soli v glavi. Pomnožili so s svojo navzočnostjo ono vrsto in s svojim brezobzirno sebičnim delovanjem so pomagali glodati kosti širokemu ljudstvu. Nabrali so tako ogromno visoke gore denarja, da bi raz njih lahko ogledal vso lepo domovino. Na eni strani vidimo ogromno bogastvo. Tako bogastvo, ki ga še ni bilo. Na drugi strani pa joka in vzdihuje v bedi in pomanjkanju raztrgana in lačna revščina. Banke še niso imele nikdar tako visokih osnovnih kapitalov, dan in dan zvišujejo svoje glavnice, do neizmernosti gredo milijoni. Ce bi mi kdo trdil, da v državi ni ogromno veliko produktivno zmožnega kapitala, bi mu plačal vožnjo za na Studenec. Pa kaj vidimo? Tuj kapital sili v deželo, v državo. Kapital iz Amerike, Italije (celo iz te), Francije itd. Zajeda se v našo zemljo, kakor vrtalni stroji v podzemeljsko bogastvo. In ko se bo enkrat pošteno zajedel v naše gospodarsko telo, ga nihče ne bo več odstranil. Največja nesreča za državo je, ako je v njej založen tuj kapital. Večna odvisnost, nesamostojnost lastnega gospodarskega življenja je naravna posledica. V naši lastni hiši gospodari tujec. Nič več nisem ponosni gospodar svojega doma, delati moram pod tujim vodstvom, kar tujemu gospodarju prislužim, roma iz dežele ven in iz mojih žuljev si kupujo tuje ljudstvo avtomobile in svilena krila. Ko smo šc živeli v rajnki Avstriji, je bilo za nas največje brem dali tujemu kapitalu to pravico, ki že pridn-zida in stavi. Amerikanci bodo zidali železnice, Nemci iz Nemčije bodo po naših vodah vozi!-svoje ladje in tako naprej. Koliko akcij našii' bank je pokupil tuj kapital, nam ni znano. Bres nič ne bo. Na Češkem so podani resni predlogi, kak' zaustaviti val tujega kapitala, potem ko so videli, da pada Riaghofer, Skoda in velike prašk' železarne. V beraški Nemški Avstriji je podan zakonski predlog, da mora pri novih emisijah biti udeležen domač kapital do gotove višine, če ni mogoče, naj država prevzame. In pri nas ? Klic iz Prage naj svarilno odmeva od sten. med katerimi kujejo ministri svoje modrosti. Dopisi. Iz Oplotnice, Časi se izpreminjajo tudi tukaj pri nas. Obžalovanja vredno je, da se dajo resni možje, ki so več desetletij stali v naprednih vrstah, danes zapeljali v nasprotno stranko za nekaj kilogramov moke ali koruze, tako da se danes lahko reče: politika gre skozi želodec. Ne bi se čudili, ako bi to storil kak siromak, ki res nima nič in doma tudi nič ne pridela, pač pa je žalostno, da ugledni kmetje, ki imajo vsega dovolj, za nekaj kilogramov moke prodajo svoj značaj, svoj ponos. Tukaj se v pravi luči pokaže, da je naše ljudstvo še vedno premalo izobraženo, premalo zavedno, da je ljudem le za korist in dobiček, ne glede na to ali na ono stranko, samo da nekaj nese. Dobi se ljudi, ki begajo od ene stranke do dluge in so podobni malim prasetom, ki tekajo okoli korita in iščejo, kje bi se dobilo kaj boljšega za pojesti. S tem se je že neštetokrat pokazala slaba izobrazba, ker ljudstvo premalo čita, premalo samostojno misli in zato naj bo naša dolžnost, razširjati napredno časopisje. Vsak naročnik „Domovine" naj pridobi še enega, da ne bo niti ena hiša brez tega lista. Tudi na naše gospode trgovce se obračamo, da bi se ozirali na ljudstvo, da bi se moka in koruza preskrbela po primernih cenah, ker drugače bo po-malem pri vsaki hiši štacuna. — Čez našo državo se tukaj dokaj zabavlja, posebno pa čez Srbe; najbolj nezadovoljni so pa še taki ljudje, ki so jim razmere v Avstriji prav dobro znane. Ampak tega pa nobeden ne stori, da bi pobral šila in kopita in šel čez mejo, ako mu Jugoslavija ne ugaja. Saj ni nihče priklenjen na Jugoslavijo! Kmetijstvo, trgovina in industrija. ZAKAJ SO LETINE VEDNO SLABŠE? Na to vprašanje menda ni treba dosti stikati, kje bi se našel odgovor. Slabe letine so posledica obubožane zemlje. Zakaj? Zemlja kot taka je sredstvo, v katerem se nahajajo gotove snovi, katere vsaka rastlina potrebuje za svoj razvoj, za svojo rast, za svojo dozoritev; z eno besedo: v zemlji se nahajajo Si »o vi, ki jih rastlina potrebuje za svojo hrano. Ali je teh snovi, ki jih imenujemo hranilne snovi, povsod in v vsaki zemlji obilo? Ne! Z ozirom na svojo sestavo je nekdaj vsaka zemlja vsebovala v sebi večji ali manjši zaklad hranilnih snovi. Zemlja je bila bogata in je obilno rodila. Nekdaj je bil kmet še tako srečen, da je zemljo samo obdelal, jo obsejal, na jesen pa je žel bogate pridelke. Dolgo pa to ni moglo trajati, kajti zaklad hranilnih snovi v zemlji se je leto za letom zmanjševal, dokler ni bil popolnoma izčrpan. Rastline so s svojimi koreninicami zemlji takorekoč izpile vso „moč". Kmet je bil naposled prisiljen zemlji dodajati potrebne moči potem gnojenja. Prišla je nesrečna dolgotrajna vojna. Kmečki gospodar in vsi drugi moški, ki so imeli skrbeti, da ohranjujejo zemlji njeno hranilno moč, so morali oditi v strelske jarke, doma pa so ostale samo šibke ženske reke. Zemlje ni bilo več mogoče tako dobro obdelovati kot prej. Prišle pa so še rekvizicije živine. Kmetija je izgubila tedaj tudi živalske delovne moči in z njimi obenem tiste činitelje, ki so dosedaj proizvajali kmetu gnoj, s katerim je vračala kmetija zemlji vsakoletno odvzeto moč. Uboga kmečka mati bi bila nabavila umetnih gnojil, da bi bila na ta način dajala zemlji vsaj nekak nadomestek. Toda tudi teh ni bilo. Vojna obrt je tudi te rekvirirala zase. Tako se je zemlji z vsako žetvijo jemala njena hranilna "moč nekako na tak način, kot če več lačnih ljudi sede k mizi in pridno zajema iz že itak skoraj prazne sklede. Zemlja je postala pusta, izmozgana, obubožana. Nima več potrebne moči ta izropana zemlja. Rastlina, ki raste na njej, si le s težavo pridobiva vsaj za silo nekaj hrane; njeno prehranjevanje je podobno početju onega človeka, ki je lačen, a nima drugega jesti kot to, kar more še nastrgati ostankov iz prazne sklede. Da si kmetovalec rodovitnost svojih njiv dvigne, mora že takoj sedaj začeti premišljevati, kako, s čim in kdaj bo začel gnojiti svoje njive. g. Naš železniški promet. Pri ministrstvu prometa je sestavljena posebna komisija iz ameriških strokovnjakov. Ta komisija pregleduje za sedaj naše prometne uredbe, ki jih potem zboljša in uredi. g. Ukinjenje tovornega prometa v Avstriji. Ravnateljstvo južne železnice Dunaj razglaša: 1.) Zaradi izredno velikega pomanjkanja premoga in da omogočimo odtok nakopičenega tovora, ukinemo s takojšnjo veljavo do vštevši 25. t. m. celotni tovorni promet na vseh avstrijskih državnih in privatnih železnicah, torej tudi Prosto je le blago, označeno v seznamu blagovnih potrebščin pod točko 1. a in b, 3 b, izvzemši drva za kurjavo, od 3 c bencin, potem v točkah 5., 6., 25., 34. iu 38., nadalje inštradirani vojaški transporti, Osoppo- in Polonia-transporti in končno vse z direktnimi tovornimi listi odpremljene pošiljke v prehodnem prometu za in iz Čehoslo-vaške. Tovor, ki se nahaja že na potu, se odpošlje naprej. 2.) Sprejemanje tovornega blaga za Maribor glavni in koroški kolodvor je do konca februarja ustavljeno. Politične vesti. p. Naš spor z Italijo. Vsak dan se jasnejše vidi, v kako zadrego smo spravili Italijo in njene prijatelje s tem, da smo odklonili znani ultima-tuin, v katerem se nam je žugalo z izvedbo londonskega dogovora, ako ne odnehamo in ne sprejmemo italijanskega predloga, po katerem bi Italija dobila še Lovrano, Volosko, Opatijo in košček ozemlja pri Senožečah. Od tedaj je že poteklo precej časa, antanta nam je poslala že drug ultimatum, ali Italija niti ne misli na to, da bi uveljavila londonski dogovor, ker ji pač ni do uveljavljenja londonskega dogovora, temveč samo do tega, da bi nas z njim zastrašila, da bi mi privolili v popravo takozvane Wilsonove meje v njeno korist. Wilsonova meja tudi ni pravična za nas, kakor smo že večkrat omenjali, ampak ix» njej dobimo vsaj Reko v nemoteno posest in svobodne dohode do tega edinega velikega pristanišča, ki bi ga Jugoslavija z izgubo Trsta še imela. Zato bi mi bili pripravljeni, zadovoljiti se z Wilsonovo mejo, ker nam za sedaj pač drugače ne kaže, ampak taka meja ne ugaja Italiji, ker bi šla meja v preveliki bližini Trsta. V tem oziru pa mi ne odnehujemo in Italijani nimajo nobenega sredstva, s pomočjo katerega bi nas prisilili na popuščanje, ker na vojno proti nam niti misliti ne smejo, brez našega privoljenja pa tudi ne morejo izvršiti nobene aneksije našega ozemlja, ker s tem bi stopili v konflikt z zvezo narodov, oziroma bi jo sploh onemogočili, s čimier bi še bolj razjarili proti sebi Ameriko, od katere so popolnoma odvisni. Zato se nahaja Italija v veliki zadregi, posebno še vsled tega, ker je gospodarsko preslaba, da bi rešitev še zavlačevala in mi smo lahko brez skrbi, če le ostanemo složni in odločni v našem nepopuščanju. Wilsonova meja nam ni popolnoma pravična, ampak za sedaj ie ona najboljša možna rešitev jadranskega vprašanja in cd nas samih je odvisno, da vsaj to mejo dobimo. p. Zakaj radikalci nasprotujejo agrarni re formi? Z velikim navdušenjem je sprejelo 1918.1. vse jugoslovensko ljudstvo proglas našega pre-stolonaslednika-regenta Aleksandra, ki je obljubil razdelitev veleposestev, da mora dobiti kmet dovolj zemlje, ki naj bo po regentovih besedah samo božja in kmetova. Demokratična vlada je hotela to reformo tudi pošteno izvršiti, ker se je dobro zavedala velike krivice, ki se kmetskemu ljudstvu godi s tem, da imajo posamezniki ogromna veleposestva, ki jih ne obdelujejo sami, medtem ko kmetu, ki zemljo obdeluje in živi od nje, zemlje primanjkuje. Našli so se pa tudi nasprotniki, ki so proti temu, da bi se razdelila cerkvena veleposestva. Potem so na Hrvaškem nekatere stranke, v katerih imajo prvo besedo veleposestniki. V Bosni so nasprotniki agrarne reforme vsi begi in age, ki imajo vso zemljo v svojih rokah, kmet jim pa tlačani. Zakaj so pa srbski radikalci nasprotniki agrarne reforme? V Srbiji vendar ni nobenih veleposestev in tudi nobenih veleposestnikov, tam je kmet edini gospodar zemlje in tam se agrarna-reforma niti izvrševala ne bi, ker ni potrebna. In vendar ni nasprotovanje srb- skih radikalcev v tem oziru nobena uganka. Ko je Srbija 1.1912. osvobodila od Turkov Mace-donijo, so razni radikalni veljaki odkupili od turških veleposestnikov ogromna iveleposiestva v Macedoniji in njihova srčna želja je, da bi ta veleposestva v njihovih rokah tudi ostala. Zato so se srbski radikalci združili z bosanskimi agami in begi, s hrvatskimi veleposestniškimi strankami in z našimi klerikalci, ki jih nič drugega ne veže skupaj kot želja, opehariti jugoslo-venskega kmeta za njegove pravice, ki jih je pre-stolonaslednik-regent Aleksander v svojem proglasu tako svečano proglasil. Agrarna reforma bi prišla v največjo nevarnost, ako bi ostala dolgo na vladi radikalno-pravaško-klerikalna koalicija. Ampak ljudstvo se ne bo dalo opehariti, ljudska nejevolja bo kmalu odpihala Protič - Koroščevo vlado in agrarna reforma se bo izvršila, ker to zahteva pravica. p. Našli so se! „Slovenec" vzdiguje srbske radtkalce v deveta nebesa in povzdiguje njihovo nekdanjo borbo proti reakciji. Resnica je, radikalci imajo velike zasluge za srbsko demokracijo, ampak oni so bili demokratični v svojem začetku, sedaj so pa zelo, zelo konzervativni in naravnost reakcionarni in ravno zaradi tega nazadnjaštva, ki je zavladalo v nekdaj demokratični radikalni stranki, so izstopili svoječasno iz stranke oni, ki niso odobravali nazadnjaških smeri, ki so zavladale v stranki. Tako so nastali demokrati, ki so se po izstopu iz radikalne stranke imenovali samostojne radikalce. „Slovenec" ne pozna razmer v Srbiji — saj se ni nikdar brigal za nje — ali pa vedoma laže, da so se ujedinile z demokratično stranko one srbske reakcijonarne stranke, s katerimi so vodili radikalci svoječasno tako težak boj, n. pr. nekdanja liberalna, pozneje narodna stranka. Ta je bila res reakcijonarna stranka in boljši elementi so iz nje izstopili in se združili z demokrati, slabši, reakcijonarni elementi so se pa približali radikalcem. Največji reakcijonarec v nekdanji liberalni stranki je bil Stojan Ribarac in ta je zdaj v Protic-Koroščevi vladi — minister trgovine. Treba klerikalce malo poučiti o srbski politični zgodovini, ker oni poznajo samo avstrijsko politično zgodovino, za srbske razmere se nikdar zanimali niso, temveč so se zadovoljevali s tem, da so Srbe psovali in jim »pripravljali grobove ob vrbi7..". p. Neprijetno je klerikalcem, da se po jugo-slovenskem časopisju tako živahno razpravlja o njihovem pred-, posebno pa medvojnem „jugoslo-vanstvu". Celo tajili bi radi, da niso besneli proti Srbom bolj kot dunajski njihovi somišljeniki in govorijo o delovanju svojih voditeljev za Jugoslavijo v času, ko je to bilo nevarno. Kolikor nam je znano, nobeden klerikalni voditelj ni bil v Avstriji preganjan zaradi svojega jugoslovanskega delovanja, pač pa je sedanji minister doktor Jankovič še v novembru 1918., torej po prevratu vpil „Živio cesar Karel!" in je kot član kontrolne komisije za državne dolgove tudi še v novembru 1918. glasoval za vojne potrebščine! To je resnica in taki so bili vsi klerikalni voditelji. Jugoslovani so postali šele potem, ko drugo več biti niso mogli. Na majniško deklaracijo naj se nikar ne sklicujejo, ker v tej deklaraciji so samo zahtevali, oziroma prosili za združenje avstrijskih jugoslovanskih dežel — seveda pod „slavnim" habsburškim žezlom. To je pa čisto nekaj drugega od sedanje Jugoslavije, ki je vsa osvobojena in ujedinjena. Zakaj pa so klerikalci tako napadali londonski jugoslovenski odbor in kriško deklaracijo in odrekali onim, ki so v inozemstvu zastopali našo pravo narodno politiko, vsako lcompetenco, govoriti v našem imenu? Tem ljudem so naši klerikalci metali polena pod noge, namesto da bi jih podpirali vsaj s svojim molkom! Da, preteklost klerikalnih voditeljev je tako črna, da je nikdar ne pobelijo! Novosti. n. Italijani se bojijo, da se ne bi sklenila zveza med Jugoslavijo in Francijo. 2e sedaj imenujejo našo državo „francoska Jugoslavija", francosko republiko pa »jugoslovanska Francija". Lahi naj nas pustijo v miru, pa bomo tudi mi nje pustili v miru in ne bo se jim treba bati »francoske Jugoslavije". n. Nepriljubljeni postajajo naši klerikalci v Beogradu vsak dan bolj, ker prihajajo na dan razni njihovi sovražni nastopi proti Srbom iz onih časov, ko so se klerikalci še senčili v cesar-sko-kraljevi milosti. Oni so pač znali skrivati svojo preteklost, ampak ti časi še niso tako daleč, ko so naši klerikalci tekmovali z Nemci v blatenju Srbov. Ne, v Jugoslaviji klerikalci ne bodo dolgo vladali, ker so svojo usodo preveč zvezali z usodo Avstrije in Habsburžanov, in to jih bo pokopalo. n. Klerikalci in Hrasnica. Naši klerikalci zagovarjajo dr. Hrasnico, ki je obsojal na smrt nedolžne srbske kmete v Kragujevcu. Dr. Hrasnica pravi v časopisih, da to ni res iri naši klerikalci mu seveda verujejo, ker mož je njihove gore list, in naravno je, da ga bodo branili. Opozarjamo na našo predvčerajšnjo številko, kjer citiramo beograjsko „Politiko", ki je o dr. Hras-nici dobro poučena. Za prazen nič se gotovo ni dvignila proti krvniku dr. Hrasnici soglasno ne samo Srbija, temveč cela Jugoslavija. n. Nemec je vedno in povsod predrzen, če se ga le malo pusti z vajeti. To vidimo pri naših spodnještajerskih Nemcih in nemčurjih vsak dan iri o tem so se že večkrat prepričali tudi Čehi. V Brnu so dovolili igrati Nemcem v gledališču trikrat na teden. To je bila dobrota s češke strani in kako so se' Nemci za to dobroto zahvalili? Pri neki igri so dali igrati godbi odurno pesem „0, du mein Osterreich", ki so jo včasih tudi pri nas rade igrale razne veteranske godbe. Pa ne samo to, občinstvo je začelo klicati Avstriji in Habsburžanom in proti čehoslovaški državi. Posledica bo seveda ta, da Nemci ne bodo več v gledališču smeli igrati. n. Wilson bo menda ver.dar-le zmagal! Najnovejša poročila iz Pariza zatrjujejo, da se bosta Anglija in Francija udali Wilsonovemu pritisku in potem bo morala tudi Italija reči svoj „Amen". Wilson pač vztraja na svojem stališču in proti volji Amerike se jadransko vprašanje ne more rešiti. n. Ne bo šlo! Med strankami, ki so sedaj pievzele vlado, ni nobene prave sloge. Med drugim se stranke ne morejo sporazumeti v vprašanju volilnega reda. Naši klerikalci zahtevajo na vsak način volilno pravico tudi za ženske, ministrski predsednik Protič pa noče o tem ničesar slišati. Težko, zelo težko bo šlo, ali pa sploh ne bo šlo! n. Kam to vodi? Kakor je znano, sta bila svoječasno v Zagrebu zaprta dva voditelja organizacije državnih nameščencev, ker sta rovarila proti državi. Njuni prijatelji so takrat vpili, češ, da je borba uradništva čisto stanovska brez vsakih političnih primesi in protesti so kar deževali od vseh strani. Sedaj so pa v Zagrebu — še pod demokratično vlado — oba zaprta uradnika izpustili iz zapora, ona dva sta pa izjavila, da ne gresta iz zapora, dokler vlada ne'izpusti tudi znanega veleizdajalca Radiča, ki je zaprt zaradi čisto drugih grehov. S tem sta se oba voditelja uradniškega gibanja brezdvomno in jasno iz?-razila za protidržavno politično smer in skrajni čas je, da uradništvo jasno izjavi, da noče biti z njima solidarno tudi v tem. Kam pa pridemo, ako bo naše uradništvo mislilo in delovalo proti državi ? n. Na Hrvatskem imajo novega bana. onega znamenitega dr. Laginjo, ki se je v narodnem predstavništvu svoječasno tako nesmrtno blami-ral, ker je zahteval za Hrvatsko posebno domobransko, kakor je obstojalo že v avstro-ogrskih časih. Protič-Koroščeva vlada se ni mogla bolj osmešiti, kakor se je s tem, da je postavila za hrvatskega bana takega človeka, kot je Laginja. n. Ruski begunci prihajajo tudi na Slovensko. Naj jih vsi sprejemajo prijazno in gostoljubno, saj so Slovani, naši krvni bratje. Vsi Rusi so nam dragi gosti, naj pripadajo tej ali oni stranki. Sedaj priganja k nam ruske begunce nesreča in v nesreči se pozna najbolj pravi prijatelj. n. Usoda Zadra. Glavno mesto Dalmacije Zadar ima pogoje za življenje in napredek samo kot glavno mesto dežele, ker živi samo od uradništva in od ljudstva, ki prihaja v mesto zaradi uradov. Italija se je že pomirila s tem, da Zadra ne dobi, ampak sedaj se bori za to, da bi postal Zadar nekako svobodno mesto, ki bi ga Italija samo diplomatično zastopala. To bi pa pomenilo smrt mestu, ker kakor hitro bi Zadar postal svoboden, ne bi imela Jugoslavija nobenega interesa na tem, da bi mesto na kokršensibodi način podpirala, mi bi lepo zaprli mesto od vseh strani, odrezali ga od njegovega zaledja in mesto bi kmalu pcpolnoma propadlo. To nevarnost so začeli uvidevati tudi zadrski Italijani, ki jim postaja tesno okoli src in bi bili najbolj zadovoljni, da ostane mesto v Jugoslaviji, ko že pod Italijo ne more priti, posebno ne s primernim zaledjem. Zadar bo še naš — popolnoma naš! n. Zvišanje poštnih pristojbin. Vse cene stalno rastejo, s tem pa, seveda, tudi uradniške plače, ker uradniki morajo imeti, ako hočejo živeti in izhajati, primerne plače. Draginja povečuje urad- niške in druge plače in tako mora tudi država iskati nove vire dohodkov. Ker so že v vseh državah zvišali poštne pristojbine za 100 odstotkov, misli se sedaj tudi pri nas na tako zvišanje poštnih pristojbin. Kdaj bo konec vsega tega, kdaj bodo začele cene padati? Po našem mnenju šele potem, ko se ljudje zopet poprimejo dela in ko ne bodo šli vsi samo za tem, da čez noč postanejo milijonarji. Posledice vojne so pač hude in težke in še dolgo jih bomo čutih. n. Novi dinarsko-kronski bankovci se lahko izvažajo iz države in tudi uvažajo vanjo, ker so tako izdelani, da jih ne bo mogel vsak dunajski šušmar ponarejati, kakor so ponarejali koleke za tisočake. Čim prej vsakdo denar zamenja, tem boljše za njega. n. Hitra pošta. Uredništvo splitske „Nove Dobe" je prejelo eno dopisnico iz Zagreba, eno pa z Dunaja. Dopisnica iz Dunaja je rabila samo 11 dni, ona iz Zagreba pa kar 18 dni, predno je prišla v Split. Pošta je pa res zelo slaba. n. Obrtniške potrebščine. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani odda tri kompletne aparate za avtogensjco varenje. — Nadalje ima tudi ponudbo za večjo množino spiralnih svedrov za obdelovanje železa. Kovinarji, ki se interesirajo za ta materijal, naj se priglase ustno ali pismeno pri omenjenem uradu. n. Pevska šola „Slov. bralnega druitva" v Tržiču priredi v nedeljo, dne 29. februarja 1920. pod vodstvom ravnatelja Albina Lajovica v dvorani Sokolskega doma svoj prvi koncert. — Pevska šola priredi letos še dva koncerta z izbranim sporedom. Prvi koncert se ponovi v nedeljo, dne 7. marca 1920. ob znižani vstopnini. n. Josipa Jurčiča Zbrani spisi. Druga izdaja. Uredil dr. Ivan Prijatelj. Drugi zvezek. V Ljubljani 1920. Izdala in založila tiskovna zadruga v Ljubljani. 8°. XVI+415 strani. Cena 22 K. — Pravkar je izšel v založbi Tiskovne zadruge drugi zvezek Jurčičevih Zbranih spisov, ki izhajajo v lični obliki v redakciji dr. Iv. Prijatelja in od katerih je prvi zvezek vzbudil pozornost in priznanje. Drugi zvezek obseza: Urednikov uvod. — Spomini starega Slovenca. — Tihotapec. — Juri Kobila. — Dva prijatelja. — Vrban Smukova ženitev. — Grad Rojinje. — Urednikove opombe. Knjigo toplo priporočamo. Naroča se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani, Sodna ulica št. 6. Razširjajte Domovino! IZJAVE DR. TRUMBIOA. ^LDU. Beograd, 23.febr. Iz Londona javljajo: Pred svojim odhodom iz Londona je dr. Trumbič podal izjavo v listu „Pall Mali Gazette". Pojasnil je primer Srbije z ozirom na prost dohod do jadranskega morja in obžaloval, da velesile Jugo-slovenom niso dovolile, da bi se udeleževali teh posvetovanj o tem predmetu, dasi je to vprašanje življenjskega pomena za Jugoslavijo. Večja Srbija, je dejal dr. Trumbič, da služi kot vez med Evropo, Azijo in Afriko. Mala Srbija pred vojno ni bila brez važnosti, gotovo je tedaj, da je danes mnogo večje važnosti združeno kraljestvo Srbov, Hrvatov in Slovencev. Omenjeni list pripominja, da dr. Trumbič ves čas svojega interwiewa ni pokazal znaka nezadovoljnosti glede postopanja velesil. Videlo se je, da sprejema stvar, ki jo mora obžalovati, popolnoma mirno in napravil je vtis odločnega in samozavestnega človeka, ki brez pogojno zaupa v lojalnost svojega naroda. ITALIJA IN NIKITINI „VOJAKI". LDU. Trst, 23. febr. Milanski socialistični List „Avanti" piše: Sodrug Lazzari je predložil vojnemu ministru tile vprašanji: L) Ali obstajajo kaki odnošaji (in ako obstajajo, kakšni so) med italijanskimi poveljništvi in črnogorskimi četami, zbranimi v Forniji in Gajeti, in s kakšnimi pogoji se oskrbujejo te čete z italijanskim orožjem, municijo in drugim vojnim materijalom. 2.) Iz kakšnih vzrokov se že eno leto dovoljuje ustanavljanje črnogorskih oboroženih skupin, ki so že dosegle nad 1000 mož, v Forniji in Gajeti, in iz kakšnih virov prihajajo denarna sredstva, živila, oprema in orožje, s katerim razpolagajo te čete, ko vendar črnogorska država ne obstoja več, in ali je morebiti dovoljeno, da se jim poverjajo javne službe, ki jih izvršujejo oboroženi, ter na čigav račun se izplačujejo njihovim ženam in družinam begunske podpore? CENITEV VOJNE ŠKODE V SRBIJI. LDU. Beograd, 23. febr. Oddelek za vojno odškodnino v ministrstvu za pravosodje je dovršil svoje priprave za razsodišča, ki bodo ocenjevala vojno škodo. V nekaj dneh bodo razposlane prijave za oceno škode, povzročene v vojni, vsem, ki so med vojno bili materialno oškodovani. UPRAVNIK ZA PREKMURJE. Beograd, 24. febr. (Izvir, poročilo.) Regent Aleksander je imenoval vladnega svetnika Frana S c h i t n i k a, dosedanjega vodjo okrajnega glavarstva v Kranju, za upravnika Prekmurja. BOLGARSKE NOTRANJEPOLITIČNE TEŽAVE. LDU. Praga, 23. febr. (ČTU.) iz Sofije poročajo. Težkoče, ki sta jih povzročili obe socialistični skupini v narodni skupščini, nisoi več v skladu z dejanskim razpoloženjem državljanov, zlasti ne po težkem porazu, ki ga je prizadela socialistom in komunistom ravnokar končana stavka. Vsled tega se je vlada odločila, razpustiti narodno skupščino, 'ki je bila izvoljena pod popolnoma drugimi političnimi razmerami, kakor so sedaj. Vlada namerava razpisati nove volitve, da si zagotovi stalno večino, ki bi kolikor mogoče soglašala z javnim mnenjem v državi. Razpust zbornice je vlada naznanila v seji dne 20. t. m. brez vsakega pripetljaja. AVSTRIJSKE LAŽI. Ljubljana, 24. febr. Ljubljanski dopisni urad poroča: Dunajski dopisni urad razširja iz Šent Vida ob Glini tole vest: „Narodno-političrn odbor javlja: Vsled posredovanja koroške deželne vlade se je pritožil državni zunanji urad pri ministrstvu zunanjih del v Beogradu zaradi novačenja v koroškem glasovalnem pasu. Beograjska viada je na to ukazala komandi dravske divizije v Mariboru (!), da ne sme novačiti nadalje v spornem ozemlju in da mora odpustiti morebiti že potrjene novince." — Z ozirom na to vest se ponovno uradno ugotavlja, da se niso vršila na Koroškem nobena novačenja in se hoče politični odbor, oziroma koroška deželna vlada ponašati z izmišljenimi uspehi. BOJI V JUŽNI RUSIJI. LDU. Berlin, 24. febr. (DunKB.) Iz Londona se poroča: Britanski vojni minister je dobil vest, da je v južni Rusiji armada prostovoljcev zopet zavzela Rostov ob Donu, pri čemer so bolj-ševiki izgubili 1900 ujetnikov, 22 topov in mnogo vojnega materijala. LDU. Berlin, 24. febr. (DunKU.) Listu „Lokalanzeiger" se poroča iz Varšave: Napad boljševikov, ki so ga pripravljali toliko časa, se je že začel v odseku Vologda (?). Borba je trajala ves dan z izredno ljutostjo. Napad je bil odbit. Kakor doznava „Dayli Mail", je armada generala Denjikina pri Hestovu ob Donu prešla v napad. BOLJŠEVIŠKI PLEN V ARHANGELSKU. LDU. Moskva, 24. febr. (DKU. Brezžično.) Po poročilih z zapadne fronte so rdeče čete v Arhangelsku uplenile dva velika in pet majhnih ledolomov, vse reško brodovje in več velikih pomorskih ladij. Vse ladjedelnice, arzenali in delavnice za popravila so popolnoma nepoškodovane. Po poročilih z vzhodne fronte so revolucionarne rdeče čete skupno s Kitajci napadle po Japoncih zasedeno trdnjavo Nikolajevsk ob Amur-ju in osvojile utrdbe ter pozvale Japonce, naj se udajo. Tiskovna zadruga v Ljubljani priporoča sledeče knjige ln časopise; D o s t o j e v s kij: Besi. Roman v dveh knjigah. Broš. 30 K, voz. 40 K, poštnina 140 K. Goncourt: Dekle Eliza. Roman. Broš. 8 -60 K, vez. 11 K, pošt. 70 v. Jos. Jurčič, Zlirani spisi. I. zv. Uredil dr. Prijatelj. Broš. 15 K, postni na 1"20 Iv. Stritarjeva Antologija. Uredil dr. Prijatelj. Bioš. 16 K, vez. 20 K, pošt. 1-20 K. Cvetko Gola r: Rožni grm. Broš. 6 K, vez. 9 K, pošt. 70 v. Fran Milčinski: Tolovaj Mataj. Pravljice. Vez 10 K, pošt. 1 K. A. Sič: 0 slov. Darodnih nošah. K 3-50, pošt. 50 v. A. Melik: Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev. I. del K 12, pošt. 80 v. Dr. Al. Za lo it ar: 0 ljudskem zdravju. Broš. 4 K, p. 70 v. Dr.B Derč: Dojenček, njega ne ovanje in prehrana. Broš. 4 K, pošt. 70 v. Dr. j. Demšar: Spolne bolezni. Brcš. 6 K, pošt. 70 v. Ljubljanski Zvon. Izhaja vsak mesec in prinaša povesti, pesmi in razno članke. Celoletna, naročnina znaši 70 K. Knjige In Uui). Zvon se naročaju priTiskovni zadrugi»Ljubljani, Sodna ulica 6. Primešaj JflSTIIi" farni. Če živina krmo lažje in do zadnjega prebavi in popolnoma izkoristi, da se na koucu nič ne izgubi, če si dvigne slast do žretja, potem se pospešuje redilnost, vsled tega težka živin*, mast, meso, jajca, mleko. To se doseže, ako primešamo krmi enkrat na teden pest praška Mastin. Ob pomanjkanju krme, ko se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila, pa se primeša dvakrat na teden. Prašek Mastin je dobil najvišje kolajne na razstavah v Londonu, v Parizu, v Rimu iu ua Dunaju. Tisoči gospodarjev hvalijo Mastin, ko ga enkrat poizkusijo, ga ponovno rabijo. 6 zavojev praška Masti! zadostuje za 6 mesecev za enega prašiča ali vola. tilasom oblastvenega dovoljenja sme Mastin prodajati vsak trgovec in konsumna društva. Ako se pri vas v lekarnah in trgoviuah ne dobi, potem naj se naroči po poštni dopisnici v izde-lovalnici Mastina, to je lekarnar Trnk6czy v Ljubljani 5 zavojev (paketov) Mastina za 20'60 K poštnine prosto na dom. (M tam se pošlje Mastin s prvo pošto na vse kraji" sveta. LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V LJUBLJANI Stritarjeva ulica sia*.2. podružnica v Splita, Trstu, Csiovco, Sarajevu, Borisi. Gslja Mariboru in Borovljah; bančna ekspozitura v Ptuju. Delniška glavnica V CH finfl nflll in rezerve okrog A, uU,UUU.Ul)U Telefon St. 261. Sprejema vloge na knjižice in tekoii račun proti ugodnemu obrestovanju. Knpnj * in prodaja vsa vrste vredaostnih papirjev, = va ut in doroljnje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov : ,,Banka". Delnlgfea glavnicai | _ _ ™™ k 30,000.0001 Jadranska banka :: Podružnica _ , . ,, j Rezerve: okro; Ljubljana i * io ooo-oo° Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split, Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj. Sprejemat Vloge na knjižice. Vloge na tekoči in žiro-račun pioti najugodnejšemu obrestovanju. — Rentni davek plača banka iz svojega Kupuje in prodaja: Devize, valute, vrednostne papirje itd. Eskorstlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: čeke, nakaznice in akreditive ua vsa tu iti inozemska mesta. Daje predujme: na vrednostne papirje in ua blago, ležete v javnih skladiščih. Daj« trgovske kredite pod najugodnejšimi pcTgnji. Prevzema: Borzna naročila in jih izvršuje naj-kulantneje. - Brzojavni naslov: Jadranska. Telefon št. 257.