Poštnina plačana t gotovim.
Leto XVII., št. ISO.
opravtuStvo; i^juoijaa^ cmafljeva ulica & — feiefoo št. a 122, 3123. 3124, 3125, 3126P inseratni oddelek: bjubljana, Belen-Durgova tU- d. — Tet 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ubca
št- 11- — Telefon št. 2455 Podružnica Celje: Kocenova ulica SL
Z. — Telefon št. 190 Računi pri pošt ček zavodin: LJubljana št. 11.842, Praga čisto 78.180, W1pti §t 105.241
Ljubljana, četrtek ž. julija 1936
ealna fugoslouenska politika
Iz političnega referata Jovana Banjanina na kongresu JNS - V duha jugoslovenske misli se najlažje in najbolje rešijo vsi naši nacionalni in državni problemi
Kakor smo že poročali je podal na kongresu JNS poročilo o notranje-politični situaciji podpredsednik akcijskega odbora in sedai pni podpredsednik glavnega odbora stranke g. Jovan Banjanin. Njegov referat predstavlja, kakor je izrecno poudaril predsednik kongresa g. dr. Kosta Kumanudi, soglasno mišljenje celotnega strankinega vodstva. G. Banjanin je bil sprejet z odušev-Ijenim aplavzom in vzklikanjem, čim se je pojavil za govorniškim pultom. Tudi med izvajanji so ga zbrani delegati ponovno prekinjali z izrazi odobravanja in pritrjevanja. G. Banjanin je med drugim izvajal:
Iz zgodovine In ideologije Jugosl. nacionalne stranke
Politika JNS se je razvijala v izredno težkih okolnostih. Stranka je bila ustanovljena po uveljavljenju ustave iz leta 1931 irn po volitvah v prvo narodno skupščino iizza 6. januarja 1929. Morala je izvajati ;pvoj program in nositi odgovornost v času velike notranje napetosti in pod pritiskom najhujše gospodarske in finančne krize, ki je zajela ves svet. V teh razmerah je stranka storila vse kar je mogla, da zaščiti temelje države in odvrne od naroda notranje potrese. To se je posrečilo v polni meri. Tudi ko je državo zadela največja tragedija jugoslovenske zgodovine, smrt kralja Mučenika, je bil v giavni meri po zaslugi naše stranke, ohranjen mir in domovina se je mogla na veličasten način pokloniti mrtvemu kralju.
Osnovne ideje za politiko JiNS so vzete iz manifesta z dne 6. januarja. Kralj Uedi-nitelj je vzidal jugoslovensko narodno misel v temelje kraljevine Jugoslavije. Jugo-slovensko nacionalna stranka je izgradila to misel v svojem programu bolje in popolneje nego katerakoli stranka v Jugoslaviji od zedinjenja do danes. Vsa politična ideologijo JNS je osnovana na iskreni veri v jugoslovenski nacionalizem, to čvrsto osnovo" vsega našega življenja. Ker je jugoslo-i-enaka misel bistvo manifesta velikega kraja. zaradi tega — in ne zaradi diktature — Kn '~r čhnai JNS stavili kralju na razpolago, ko je prevzel na sebe historično odgovornost Stranka ima zato tudi danes pogum, da ostane zvesta idealom mrtvega kralja. (Dolgotrajno burno odobravanje.)
Diktatura ni bila glavna težnja šestega januarja. Ze v svojem manifestu je kralj izjavil, da je parlamentarizem njegov ideal. To svojo izjavo je kralj kasneje še večkrat ponovil. (Govornik čita razne kraljeve izjave.)
X
Jugoslovcnska nacionalna stranka je sku-ala vnesti v svoj program in s svojo politiko uresničiti čim več idealov politike Velikega kralja. (Govornik čita razne odstavke iz programa JiNS o jugoslovanskem edinstvu in o uredbi države.) Grda kleveta je zato, ako se stranki očita, da je osnovana na centralističnih ali fašističnih načelih. Stranka je vedno ostala zvesta svojim idealom. Njen program je jasen in točen m odkrito lahko rečemo, da je to edini resnični in jasni politični program, ki obstoji danes v naši državi. Tudi ni res, da bi bila naša stranka le nekak instrument avtoritativnega režima. Ko je avtoritativni režim v polnem obsegu vladal v naši državi. takrat JNS niti še ni bilo. Ustanovljena je bila, ko se je po uveljavljenju ustave leta 1931 začela zopet uvajati demokracija. Zato je JNS bila instrument postopne normalizacije in demokracije naše domovine. Ona je bila instrument državne in narodne politike in ni bila vezana na nikak režim, marveč je bila in mora biti vezana na našo domovino (burno odobravanje)
JNS in JRZ
V nadajnjih svojih izvajanjih je senator Banjanin govoril o napadih, s katerimi nasprotniki z vseh strani obsipljejro Jugo-sl o vensko nacionalno stranko. Bavil se je najprej z napadi, ki prihajajo iz vrst nove Jugoslovenske radikalne zajednice, ter jih zavračal tako točno in učinkovito, da je izzival vedno nove viharje odobravanja. Na očitek, da je bila JNS osnovana od zgoraj je opozoril, da sta ravno ogromna udeležba na kongresu in ves potek kongresa najboljši dokaz, da je JNS globoko zakoreninjena v ljudstvo. Govoril je o stališču JRZ do narodnega edinstva, o slovenskem in muslimanskem klerikalizmu in o poskusih zasidranja klerikalizma na Hrvatskem Razpravljal je o vzrokih, zakaj se ne uveljavijo politični zakoni, in pri tem opozoril na pooblastila, ki jih je za uveljavljanje teh zakonov izglasoval vladi tudi senat. Razpravljal je dalje o neodvisnosti sodnikov v teoriji in praksi in o drugih aktualnih zadevah notranje politike.
Za demokracijo in svobodo
Senator Banjanin je nadaljeval: Mi smo za demokracijo in smo prepričani, da je v Jugoslaviji mogoč le demokratični režim in da demokracija najbolje služi utrditvi jugoslovenske svobode in neodvisnosti. Kar tema dvema ciljema ne služi, ni demokracija. marveč zloraba ali pa sredstvo za rušenje jugoslovenskega edinstva. Mi hočemo svobodo, toda ko hočemo svobodo in hočemo demokracijo, zahtevamo v prvi vrsti tudi odgovornost. Ne sme se dopustiti, da M bili celi deli naroda in domovine po terorju ovirani in da se v celih delih naše Jomovm* ©nemogoča kretanje jugosloven-
ski h javnih delavcev. Ker hočemo resnično, svobodno demokracijo, moramo z veliko skepso sprejemati vse ono, kar nam govore »poborniki demokracije«, ki pa nikdar ne povedo svojih poslednjih ciljev. V velikem delu so to taki »poborniki demokracije«, katerih somišljeniki v drugih državah izvajajo krute avtoritarne režime.
O združeni opoziciji
G. Banjanin je dalje razpravljal o odno-šajih v združeni opoziciji. Opozoril je na razlike med zagrebškim in beograjskim kri-
PEter živkovič
novi predsednik JNS
lom. V zagrebškem krilu je do skrajnosti izveden voditeljski režim in s terorjem se onemogoča vsako drugo mišljenje. Mi mislimo, da so to slabi dokazi demokracije. Kot največje opravičilo za svoj obstanek pa navaja združena opozicija svojo pripravljenost /.a narodni sporazum. Videli smo te politike na delu pred 6. januarjem 1929. Njihova takratna politika ne more vzbuditi vere, da bi sedaj bolje vodili državne zadeve, ako bi dobili državo v svoje roke.
Dr. albert kramer glavni tajnik jns
Tudi po šestem januarju kljub mnogoletnim razgovorom niso bližji sporazumu, kakor so bili poprej. Glavni vodja združene opozicije je te dni sam izjavil, da sploh ni nikakih pogajanj, marveč, da so še vedno pri neobveznih razgovorih. Narod in država pa živita vsak dan in ne moreta čakati v neskončnost.
Oni govore	P*
nimajo še niti ene skupne mish. slišali smo o tem že pred šestimi leti, ko je eden od sedanjih voditeljev združene opozicije izjavil, da je sporazum že gotov. In sedaj zopet, pred šestimi meseci, se je govorilo, da je stvar perfektna, da jo je treba samo še formalno redigirati. Danes pa združena opozicija priznava, da še ničesar ni in da ni niti kakih predlogov, niti protipredlogov, marveč samo neobvezni razgovori. Ako je bila še potrebna kaka naknadna utemeljitev šestega januarja, jo daje ravno tako neenotnost združene opozicije, ki se ni znašla doslej niti na eni konstruktivni misli. Ne ugotavljamo tega morda iz strankarske škodoželjnosti. Mnogo ljubše bi nam bilo, ako bi se gospodje mogli sporazumeti. A ko bi stvorih sporazum, ki ne bi upropaščal edinstva države in naroda, bi jim tudi mi s tega mesta priznali, da so izvršili državno in patriotično delo.
V federaciji ni rešitve
Osnovna zahteva demokracije je, da vsakdo ki zahteva od naroda zaupanja, stopi predenj z jasnim programom in mu iskreno pove vso svojo misel. Skupine v združeni opoziciji tega še niso storile, niti vsa-
ka zase, niti vse skupno. Padla je pač bese- i da o federaciji. Naša država naj bi se raz- j delila v več državnih edinic, ki bi bile med seboj povezane. Zagrebški del opozicije, ki zahteva federacijo, pa dozdaj še ni povedal, kakšna naj bi bila, in tudi ni rekel, da je to njegova zadnja beseda. Voditelji beograjskega krila zagotavljajo, da je federacija nekako isto, kar so bile okrožne samouprave v Srbiji, one okrožne samouprave, s katerimi mi nismo bili zadovoljni.
Federacija ne bi prinesla nikake rešitve, najmanj pa bi rešila hrvatsko vprašanje. Dovedla bi do tega, da bi se borili za zaščito svojih »narodnih manjšin« v posameznih državicah. Namesto enega hrvatskega, srbskega ali slovenskega vprašanja, bi hneM celo vrsto takih vprašanj. Nastala bi trenja ki jih ne bi bilo konec. Sicer pa, ako resno verujejo, da bi se na federativni bazi mogla doseči popolna ravno pravnost, res ne vemo, zakaj ne bi mogla biti mogo-1a ravnopravnost v Jugoslaviji kot enotni državi.
Našega narodnega problema ni mogoče rešiti ne s federacijo ne z drugimi državno pravnimi formulami. Ne da se rešiti tako niti hrvatsko vprašanje, ki tvori eno glavnih nalog realne jugoslovenske politike. Rešitev tega vprašanja je mogoča le z ustvaritvijo garancij in notranje zavesti, da so v Jugoslaviji enakopravni Srbi, Hrvatje in Slovenci Oni se morajo vsi čutiti za rav-nopravne nosilce jugoslovenske suverenosti z enakimi pravicami in enakimi dolžnostmi. Te garancije pa nudi samo jugoslovenska nacionalna misel, lojalno in dosledno izvedena do zadnjih konsekvenc. Federalizem ne more dati psihološke osnove za skupno življenje. Samo jugoslovenska misel lahko prešine ljudstvo z iskreno ljubeznijo za celokupni narod. Samo jugoslovenski nacio-nalizen lahko proži psihološke m moralne osnove za naše javno življenje.
Jugoslovenska misel kot osnova države
Jugoslovenska misel je živa že stoletja. Ko je kralj 6. januc-^ '929 in v ustavi n leta 1931 postavil jugosiovensko misel za temelj Jugoslavije, ni izvršil nikakega akta diktature, marveč se je sam pokoril dikta-tu zgodovine in zaobljubi največjih duhov naše nacije. (Dolgotrajno burno odobravanje.) Le na ideji jugoslovenstva more Jugoslavija napredovati Veličina šestojanuar-skega manifesta je ravno v tem, da je naj-jačji izraz te ideje.
V prošlosti se je mnogo grešilo proti jugoslovenski misli. Napake politikov so zelo škodovale jugoslovenskemu nacionalizmu. Vendar nobene napake ne morejo ubiti vere, da se more naš narod samo v jugoslovenskem edinstvu izkopati iz mete-ža današnjih težkoč. Jugoslovenska misel pa ni edino rešilna misel samo s stališča narodne in državne celote, marveč še bolj t stališča posebnih interesov Srbov, Hrvatov in Slovencev. Niti Hrvati, niti Srbi, niti Slovenci ne morejo biti nikjer tako zedi-njeni, kakor so zedinjeni v Jugoslaviji. Oni danes ne morejo več ohraniti svoje popolne samostojnosti brez skupnosti z ostalimi brati, Razedinjenje bi bila katastrofa za vse dele naše nacije. V tem prepričanju je bistvo naše narodne in državne zavesti.
Različni razvoj posameznih delov našega naroda je prinesel razlike v naziranjih. mišljenjih in mentaliteti. Toda te razlike ne morejo biti razlog za razedinjenje, marveč se morejo vse dragocene posebnosti in pridobitve Srbov, Hrvatov in Slovencev zediniti v celoto na skupno korist jugoslovenske nacije. Zato mi izpovedujemo^ da more samo dober Jugosl oven biti dober Srb, dober Hrvat, dober Slovenec. (Dolgotrajno burno odobravanje.)
Jugoslovenska misel je osnova naše celokupne nacionalne politike. Samo ona nudi garancije, da bo ves naš narod kot celota nosilec naše države. Ona je osnovni pogoj za zadovoljstvo in napredek vsakega dela naroda, ona edina vodi k delotvorni ljubezni in tako da je mogočnost za izvajanje pravice ter za pravično rešitev vseh naših problemov. V enotni Jugoslaviji ne more in ne sme biti žrtvovan niti en življenjski interes kake pokrajine ali kakega narodovega dela.
Samouprave
Tudi najširše samouprave, ki jih mi zahtevamo, so mogoče le v enotni Jugoslaviji. Le na narodnem in državnem edinstvu osnovana Jugoslavija more dati samoupra vam mnogo tega, kar ni daleč od stvarnih zahtev federalizma, odklanjajoč pa pri tem slabe strani separatizma. Velika zabloda je. državno edinstvo istovetiti s centralizmom. Centralistična ureditev države je v Jugoslaviji zahtevala velike žrtve, • je sedaj de-finitivno likvidirana. Ustava iz leta 1931 je vse prej kakor centralistična. Ona temelji na spoznanju, da se Jugoslavija ne da upravljati po centralističnem sistemu Ona je položila temelje za izvedbo najširše de-koncentracije in decentralizacije. Ni krivda ustave, ako imamo še danes centralistične ostanke v naši državi. Ena krivda je ta. da ustava še ni izvedena in da niso še oži-votvorjene banovinske samouprave
G. Banjanin je v nadaljnjih izvajanjih načelno poudaril pomen in potrebo samouprave ter nato. razvil nekaj konkretnih misli. Rekel je med drugim: Vrhovna državna uprava se mora omejiti le na ono, kar je nujno potrebno, vse ostalo se mora prepustiti banovinam. V vseh samoupravah morajo biti enaka osnovna načela državne
politike, njihovo izvajanje pa je treba v večini primerov prepustiti posameznim pokrajinam. Tako n. pr. mora biti ouh narodne vzgoje povsod enak. Toda ta vzgoja se mora prilagoditi v pokrajinah posebnim prilikam dotičnega dela države. Po sebi je tudi razumljivo, da se more prosvetna uprava bolj uspešno in z večjim poznavanjem voditi v banovinah, kakor pa iz centrale. Isto velja tudi za druge panoge javne uprave. Samouprave pa bodo lahko uspešno delovale le, ako se tudi finančni viri in finan-
jovan banjanin prvi podpresednik jns
Cena t Pin
Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25«— Za inozemstvo Din 40.—
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št- 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65-
Rokopisi se ne vračajo.
čna bremena pravično razdele med državo in banovine. Samoupravam se mora zagotoviti potrebna finančna samostojnost, pri čemer pa je treba paziti, da njihova uvedba ne bo prinesla nove obremenitve za prebivalstvo.
Ravnopravnost pri vrhovni državni upravi
V skladu z dekoncentracijo državne oblasti se mora povrniti vera v pravico in enakopravnost za vse. Vrhovno upravo mora tudi pri radikalni dekoncentraci.fi in decentralizaciji voditi cela država. Odstraniti se mora občutek, da se politika vodi pod pre-vladajočim vplivom enega dela ali ene pokrajine. Videti in občutiti se mora vpliv vseh delov države in naroda. Vsaka odločitev vrhovne uprave mora biti izraz skupne volje vsega naroda.
Ena osnovnih zahtev našega državnega življenja je ozdravljenje državne administracije. Jugoslavija ima dovolj dobrih, poštnih in sposobnih uradnikov, toda sistem centraJične administracije je brez njihove krivde stvoril okorn aparat. Država mora svojemu uradništvu zagotoviti dostojno življenje, kar bo tudi najboljše sredstvo v borbi proti korupciji
Na novo delo!
Jugoslovenska nacionalna stranka je izpostavljena napadom in klevetam z vseh strani. Že uspeh banovinskih konferenc je prožil več ko dovolj dokaza, kako velika,je njena življenjska moč, ta veličastni kongres pa je ta dokaz še podkrepil. Po vsem, kar se je dogodilo, je naša stranka polna življenja, volje in moči. Njena dolžnost je, da se pokaže doraslo veliki nalogi, za katero je bila osnovana. Obnovljena in okrepljena bo Jugoslovenska nacionalna stranka storila s svoje strani vse, kar more, da pride do sodelovanja vseh jugoslovenskih elementov na korist domovine in njenega naroda. Ona se zaveda, da je vsa njena politika samo vdana služba kralju in domovini. Zvesti idealu, ki je zanj padla največja in najbolj dragocena žrtev, bo šla Jugoslovenska nacionalna stranka na novo delo v zavesti, da po tej žrtvi nobena druga žrtev in noben napor nista dovolj težka in velika.
Več minut trajajoče odobravanje in vzklrkanje je sledilo govoru senatorja Banjanina.
Zaključek kongresa JNS
Prva seja ožjega glavnega odbora - Izvolitev izvršnega odbora — Udeleženci kongresa na Oplencu
Beograd, 1. julija, p. Snoči izvoljeni ožji glavni odbor JNS je imel danes že svojo prvo sejo, ki se je morala vršiti v prostorih Delavske zborrfce, ker so prostori generalnega tajništva stranke pretesni za tako veliko število delegatov, še pred pri-četkom seje 80 podpredsednika Banjanin in Demetrovič ter generalni tajnik dr. Kramer posetMi novega predsednika stranke Petra živkovsča ln ostali a njim v daljšem razgovoru. Poučffl, so ga o vseh aktu aktih vprašanjih. Ker Peter živkovič
juraj demetrovič drugi podpredsednik jns
še ni službeno obveščen o svoji vpokojitvi, danes še ni mogel prevzeti funkcije predsednika stranke. Zato tudi še ni prisostvoval današnjii seji ožjega glavnega odbora in se tudi ni udeležil poklonitve strankinih delegatov na Oplencu.
O seji ožjega glavnega odbora JNS je bil objavljen naslednji komunike: »Ožji glavni odbor JNS je imel danes dopoldne od 10. do 13. svojo sejo, na kateri je iz volil izvršni odbor stranke in dva tajnika glavnega odbora. Razpravljal je tudi o pooblastilih, ki jih je dobil glavni odbor na včerajšnjem kongresu ter je prepustil izvršnemu odboru da jih izvrši.«
Po podrobnejših informacijah vašega poročevalca je sejo vodil prvi podpredsednik Jovan Banjanin. Najprej je bil izvoljen posebni kandidacijski odbor za člane izvršnega odbora V kandidacijski odbor so bili izvoljeni Ivan Pucelj, dr. Grga Andjelinovič, dr. Svetislav Popovič in Hija Mihajlovič. Odbor je kmalu nato stavil svoj predlog, ki je bil soglasno sprejet. V izvršni odbor so prišli po svojem položaju predsednik Peter Živkovič,
podpredsednika Banjanin in Demctrovi«S, generalni tajnik dr. Kramer, predsednik senata dr. Tomaži č, predsednik kluba senatorjev JNS Timotijevič, predsednik poslanskega kluba JNS Vasa Jovanovlč ter oba tajnika glavnega odbora, ki sta bila med tem že izrvoljena, in sicer Miljutin Dragovič jn Dušan Ivančevič. Poleg njih eo btH v izvršni odbor izvoljeni dr. Peter Zec, Miijutin Dragovič, Milorad Cavdare. vič, dr. Grga Andjelinovič, Svetozar To-mič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Velizar Janko vič, &uknija Kurtovič, dr. Avck> Ha. sanbegcrvič, Lavoslav Hanžek, Karlo Ko. vačevič, Pavle Matica, dr. Ljudevit Auer, dr. Vaso Glušac, dr Svetislav Popovič, inž. Daka Popovič, Mihajlo žjvančevič, Dija Mihajlovič, dr. Slavko šečerov, dr. Žika Popovič, Mihajlo Jevtič. dr. Uroš Kralj, Ivan Pucelj, Ignjat Štefanov,ič. Rudolf Giunio, Jovan Aleksič in dr. Otmar Pirkmajer.
Podpredsednik stranke dr. Juraj Demetrovič je nato prečital načrt proglasa, M ga bo stranka objavila.
Popoldne eo člani glavnega odbora JNS z avtobusi odpeljali na Oplenec, kjer so se poklonili na grobu pokojnega vladarja. Že davi pa so se odpeljali na Oplenac delegati stranke, ki so se udeležili včraj-šnjega kongresa, med njimi korporativno tudi vsi delegati iz dravske banovine. Vsi so se nocoj vrnili v Beograd in odpotovali domov.
General živkovič preveden v rezervo
Beograd 1. julija. AA General peter Živkovič je 29. junija zaprosil za raport pri ministru vojske in mornarice. v raportu je prosil, da naj ga prevedejo v rezervo. Prošnja je bila sprejeta.
Viharna seja francoske zbornice
Pariz, 1. julija, r. Parlament je imel snoči globoko v noč trajajočo sejo, ki je bila ena najbolj burnih, kar jih pomnijo stari francoski parlamentarci. Desničarji so izzvali zaradi razpusta desničarskih bojnih organizacij veliko debato, ki se je zavlekla do polnoči. Posamezni govorniki so ostro kritizirali ukrepe vlade, kar je izzvalo viharne proteste med levičarsko vladno večino. Predsednik zbornice Herriot si je zaman prizadeval, da bi napravil red. Desničarji in levičarji so drug drugemu očitali, da buj-skajo delavstvo k stavkam in izzivajo nerede. Končno je bil sprejet s 375 proti 192 glasovom predlog za prehod na dnevni red, ki izraža vladi zaupnico in odobrava njene ukrepe.
ABESINIJA JE PROPADLA
TREBA JE REŠITI DN
Na plenarnih sejah skupščine Društva narodov se odigrava sedaj
~ .zadnje dejanje abesinske drame
' Ženeva, 1. julija, r. Ženevski krogi so danes še vedno pod vtisom dogodkov na včerajšnji seji. Po govoru argentinskega delerata, ki je zagrozil z izstopom Argentine iz DN, če ne bo znalo zaščiti teritorialne nedotakljivosti svojih članov in če ne bo za vse člane veljalo načelo, da so teritorialne spremembe s pomočjo nasilja nemogoče, se je pojavil na govorniškem odru abesinski cesar. Zbrani delegati so ga pozdravili deloma s ploskanjem, dočim je skupina italijanskih novinarjev začela žvižgati in demonstrirati, tako da je morala intervenirati policija, ki je demonstrante aretirala. _____
Neguš na govorniški tribuni
Neguš je imel 40 minut trajajoč govor v amharščini. Začel je z besedami:
Jaz, Haile Selassie I., cesar Abesinije, prihajam, da izprosim pravico- in pomoč za vsoj narod. V zgodovini, pač ni primera, da bi kak vladar v imenu svojega naroda apeliral na zastopnike 50 držav in osebno stopil na to mednarodno govornico. Nato je podal neguš pregled dogodkov od pričetka italijansko-abesinskega konflikta in si je prizadeval, izpričati pravilnost dokumentov, ki jih je abesinska vlada predložila Društvu narodov. Svoj govor, v katerem je v ostrih besedah zavračal trdffcve Italije, je zaključil z ugotovitvijo, da sankcije še nikdar niso rodile uspeha, če so bile organizirane vedoma nezadostno in so se namenoma napačno izvajale, kakor se je zgodilo tokrat. Zaman je Abesinija prosila Društvo narodov za finančno pomoč. Z bolestjo v srcu mora sedaj še ugotoviti, da izvira vrhu tega, iz vrst članic DN samih predlog za ukinitev še teh nezadostnih sankcij. Ponovno apeliram v imenu vsega abesinske-ga naroda na DN, naj izda vse potrebne ukrepe, da doseže spoštovanje svojega lastnega pakta. Še enkrat protestiram proti kršitvi pogodb, proti kršitvi, katere žrtev je postala Abesinija. Vprašam vas, kaj bo 52 narodov, ki so obljubili abesinskemu na-lodu. da ga bodo branili in ščjtili pred neupravičenim napadom, sedaj storilo za Abesinijo?
Velik del delegatov, zlasti pa galerije,
so sprejele cesarjev govor z velikim odobravanjem, dočim so italijanski delegati že takoj po prvih nesruševih besedah zapustili dvorano. Predsednik je nato sejo zaključil.
8 italijanskih novinarjev v sodnih zaporih
Od aretiranih 10 italijanskih novinarjev je policija dva po zaslišanju izpustila, ostalih osem pa so zasliševali vse do polnoči, nakar so jih oddali v sodne zapore. Zagovarjajo se, da so bili revoltirani zaradi neguševih napadov na italijansko vojsko in njegovih neresničnih trditev, kakor tudi zaradi ovacij, ki so jih nekateri delegati in publika prirejali negušu že ob njegovem prihodu in med njegovim govorom. Ru-munski zunanji minister Titulescu je izjavil, da bo na prihodnji seji skupščine DN interpeliral predsednika, kaj namerava ukreniti, da se v bodoče taki nedopustni incidenti preprečijo. Večina delegatov zahteva strogo obsodbo včerajšnjih demonstrantov.
Rim bo izvajal konsekvence
V krogih italijanske delegacije so silno razkačeni zaradi nastopa neguša. Predsedniku Van Zeelandu hudo zamerijo, da je sploh dovolil negušu govoriti, češ da nikogar ne predstavlja ter da je edino Italija upravičena govoriti v imenu abesinskega naroda. Danes so Italijani ves dan grozili s posledicami. Vodja italijanske delegacije je imel dopoldne in popoldne daljše telefonske razgovore z Rimom. Zatrjuje se, da Mussolini resno misli izvajati konsekvence, ker smatra, da je negušev nastop zopet porušil komaj dosežno soglasje in da tako postopanje predstavnikov DN onemogoča Italiji vsako nadaljnje sodelovanje. Mussolini si je dal brzojaviti ves negušev govor in je posebno razkačen zaradi obtožb, da se je italijanska vojska v borbi proti Abe-sincem posluževala nedopustnih sredstev, ubijala ženske in otroke in bombardirala neutrjena mesta. V krogih italijanske delegacije se je danes zatrjevalo, da bo Italija najbrže v znak protesta izstopila iz Društva narodov.
Velik Blumov govor
Današnja dopoldanska seja je bila sicer še močno pod vtisom včerajšnjega neguše-vega govora in neprijetnih incidentov, ki so jih povzročili italijanski novinarji, glavno zanimanje pa je vladalo za nastop predsednika francoske vlade Leona Bluma. INavzočni so bili vsi delegati in tudi galerije so bile nabito polne- Seja se ie začela ob 10.30. Otvo-ril jo ie novi predsednik Van Zeeland, ki je v uvodu zagrozil, da t>o izdal zeio stroge ukrepe, ako bi ee ponovili včerai3nji dogodki, nakar je dal besedo delegatu Kolumbije dr. Turbaiu, ki je ostro kritiziral postopanje DN. Dejal je med drugim da se nikakor ne sme dovoliti, da bi se kateri državi priznala ozemlja, ki si jih je prilastila » protipravnim napadom na drugo državo. Zahteval je, da se da Društvu narodov resni|?m splošn> svetovni značaj in da ee poosfre določte pakta DN, ki naj elužiio preprečitvi vojne.
Mednarodni položaj
Zakaj ni Francija mobilizirala
Za kolumbiiskim delegatom je dobil besedo francoski ministrski predsednik Leon Blum, čigar govor je izzval splošno pozornost. Uvodoma je Blum naglasil, da ima ie malo izkušenj, ker ni bil še nikdar v Ženevi. nato pa je nadaljeval; Predvsem mi je na tem, da razpršim dvome, ki so zavladali o mednarodnem položaju in o viogi Francije. Govori se, da je Francija saradi notranjega nezadovoljstva oslabljena ln da je postala država druge vrste, ki nima posebnega vpliva na mednarodni položaj. Uogodki, ki sličijo na državljansko vojno, naj bi bili Francijo oslabili v njeni zunanji politični akciji ter da se je to videlo tudi meseca marca, ko Francija sploh ni reagirala zaradi Porenja. Hočem vam danes obrazložili, kako se prime bika za roge. Društvo narodov, ki stoji na načelu enakopravnosti, je omajano v svojih temeljih. Če Francija 7-marea ni odredila mobilizacije, je to storila le zaradi tega, ker je globoko ndana ideji miru. Zasedba Porenja s strani Nemčije tudi ni izzvala vojaške akcije v Franciji, marveč je Francija uvedla mednarodno postopanje, in išče po tej poti rešitev nastalega spora. Namesto mobilizacije se le Francija obrnila na lokarnske garancijske države in apelirala na DN. Ali je morda Francija zaradi tega slabša, ker nj segla po orožju, marveč se poslužuje orožja pravice? Francija bi imela polno Dravico seči tudi po vojne morožju in gotovo bi bila reakcija povsem drugačna, če bi se bilo to zgodilo na meji onih. za katere je Francija prevzela jamstvo.
Francija in reforma Društva narodov
Blum je nato obširno govoril o delavskih pokretih v Franciji in o dogodki zadnjih tednov., Francija hoče mir z vsakim narodom ne' glede na njegov režim. Mir pa. ki ga hoče'Franciia, ni mir molčečega podrejanja nasilju ali priznanja nasilja. Ni kon-tlikta v Evropi, v katerega ne bi bila Francija vmešana hote ali nehote. Zaradi tega stoji Francija na stališču, da mora biti mir nedekmv Evropiiin po*v»em,sve*u.,PN je šal doživelo poraz. Pokazalo se Je za jje-sposobno, da bi preprečilo vojno in ustavilo sovražnosti. Tak neuspeh DN Je v prvi vrsti posledica dvojnega izvajanja pakta DN. Francoska vlada pa ne bo stavila nobenega pred-
loga in tudi ne dala svojega pristanka za revizijo pakta, ki bi iz DN napravila akademijo, na kateri bi se govorilo o ohranitvi miru. Nasprotno, Francija je za to, da se obveznosti po paktu DN povečajo in bo francoska vlada predlagala, da se da boljše tolmačenje posameznim točkam DN, ki se mora tako prilagoditi potrebam da bo akcija DN ojačena in da bo lažje doseglo svoje cilje. Francija ge ne vdaja pesimizmu in bo vedno držala dano besedo. Zavzema se slej ko prej za kolektivno varnost ter bo vedno zvesto izpolnjevala vse svoje obveznosti v pogledu jamstev in pomoči drugim državam.
Oboroževalno tekmovanje
Potrebno je, da so države oborožene, da lahko nastopijo z vso težino svoje vojaške sile proti onemu narodu, in oni državi, ki bi ogrožala mir v bodočnosti. Toda štetem sedanjega gigantskega oboroževanja ni v stanju zajamčiti trajen mir. Nasprotno sedanje silno oboroževanje ogroža mir to vsebuje nevarnost nove voine. Jasno je, da todo morale vs edržave, ki so zastopane v DN. pokazati resno voljo, da pridejo napadeni državi na pomoč z vso svojo vojaško silo kakor to tudi določa čl. 16. pakta DN. Vsi narodi morajo to obveznost jasno priznati m to je dandanes bolj potrebno, kakor kdaj poprej.. Brez progresivnega znižanja oboroževanja pa je ohranitev in pospeševanje miru nemogoče. Ako ee hoče dati poudarka in polnoveljavnost razsodbam mednarodnega razsodišča in drugim miroljubnim metodam za poravnavo mednarodnih sporov mora priti do razorožitve V6eh držav.
Sodelovanje z vsemi, ki so resnično za mir
Kar se tiče italijansko-abesinskega spora, ni misliti na to, da bi DN odobrilo zasedbo tujega ozemlja z oboroženo akcijo. Na drugi strani je Francija proti temu, da bi se morala pričeti nova vojna, ki bi edina mogla zopet obnoviti prejšnje pravno stanje. Francoska vlada gleda pred vsem v bodočnost in misli na usodo Evrope ter je pripravljena sodelovati z vsemi narodi, ki se jasno in nedvoumno izrazijo za mir. Francija naslavlja zaradi tega na vse one narodne države, ki niso članice DN in ki stoje ob strani, vprašanje, kakšni so njihovi nameni in kakšna jamstva lahko dajo za pospeševanje miri/. Včerajšnja izjava italijanske vlade predstavlja važen prispevek na tem ^Iju^Gre za x>bnovo Evrope. Francoska" vlada upa,' da do tudi odgovor nemške vlade na angleška vprašanja ravno tako važen prispevek k reševanju mirovnega problema. Francija je pripravljena ne glede na politične režime drugih držav sodelovati pri okrepitvi, miru z vsemi državami, ki so dobre volje. ,tsTe morem verjeti, da bi se mogel katerikoli . narod upirati skupni volji vseh dragih, narodov.
Govor francoskega predsednika Vlade je bH sprejet' z" velikim odobravanjem. Dopoldanska seja je bila s tem zaključena.
Južnoafriška unija za poostritev sankcij
Na popoldanski seji je govoril prvi delegat južnoafriške unije Devater, ki je pojasnil stališče vlade tega angleškega domi-niona. Opozarjajoč na sklepe, ki so bili sprejeti 10. oktobra lanskega leta, je ugoto-
vil, da je DN v popolnem razkroju, ker je 50 narodov naenkrat pripravljenih preklicati dano besedo in ukiniti sankcije, ki so bile odrejene proti napadalcu in kršitelju miru. Južno-afriške unije se s takim postopanjem ne morejo strinjati Važnejše, kakor so sankcije za Italijo, je spoštovanje do DN in njegovih načel. Baš za take primere, kakor je italijansko-abesinski spor, je bilo DN osnovano. V tem je utemeljen njegov obstoj. Ce ta vzrok odpade, potem DN nima več nobenega pomena. Južno-afriška unija bo v takem primeru prisiljena prekiniti nadaljnje sodelovanje z DN. Devater je zaključil svoj govor z izjavo, da bo južno-afriška unija še nadalje izvajala sankcije proti Italiji, ker je mnenja, da se te sankcije ne samo ne smejo ukiniti, marveč še poostriti do take mere, da bodo v polnem obsegu dosegle svoj cilj.
Kanada za ukinitev
Zastopnik Kanade Massci je izjavil, da po mnenju njegove vlade nadaljevanje neuspelega gospodarskega pritiska na Italijo ne bo uresničilo pričakovanih ciljev. Kanada obžaluje neuspeh DN, mora pa odklanjati poostritev sankcij in ne vidi nobene druge poti, kakor da sankcije ukine.
Stališče Anglije
Ob splošni pozornosti je stopil nato na govorniški oder angleški zunanji minister Eden. Uvodoma je omenjal včerajšnji apel abesinskega cesarja, kateremu je izrazil simpatije Anglije. Okoliščine, v katerih zaseda skupščina DN, so po njegovem mnenju izredno težavne. Tembolj je potrebno pogumno pogledati resnici v oči in priznati. da sankcije niso dosegle zaželjenega cilja. Obnova prejšnjega stanja v Abesiniji bi se dala doseči samo z vojaškimi ukrepi, v sedanjem trenutku pa taki ukrepi niso mogoči. Anglija iskreno obžaluje, da so dogodki krenili v tako smer, naglaša pa, da ne more priznati okupacije abesinskega ozemlja, ki je bila izvršena z nasiljem. DN tudi ne more preklicati svoje obsodbe, ki jo je izreklo nad Italijo jasno in odločno 51 članic DN. Zagotovila, ki so bila dana v zvezi s členom 10 in členom 16 pakta DN, morajo ostati v veljavi tudi tedaj, če se sankcije ukinejo. Čeravno se ni posrečilo izvo-jevati zmago pravice nad nasiljem, še to ne pomeni, da bi se moralo DN odreči svojemu najvišjemu cilju, temveč je treba DN[ še okrepiti. Vsem državam pa se more dati prilika, da vprašanje reforme DN temeljito prouče, nakar naj se reforma brez zavlačevanja sklene in izvede na septemberskem zasedanju.
• •. in Rusije
Nato je povzel besedo Liltvinov, ki je izijavil, da je po zlomu abesinskega odpora' jasno, da bi mogle samo vojaške sankcije doseči uspeh. Niti ena država pa ni voljna sodelovati pri vojaških sankcijah. Neuspeh akcije DN pa ne sme imeti za posledico, da bi bil s tem ta eksperiment že končan Nasprotno, v bodoče se mora ukreniti vse, da bo DN v svoji akem protii napadalcu zanesljivo funkcionirallo. Vsaka država, ki stopi v DN ee mora odpovedati vsaki misli na napad Temu vprašanju se mora pri bodoči reformi L>Njposvetiti največja pozornost- Ce mednarodna solidarnost še n,i dosegla take stopnje, da bi vojaške sankcije funkcionirale univerzalno, potem se morajo zaščititi gotova ozemlja z regionalnimi pakiti, ki pa ne smejo biti nadomestilo, marveč samo izpo. polnitev in okrepitev pakte DN. Le po te, poti bomo polagoma prišli tudi do razorožitve.
Zahvala Nj. Vel. kraljice predsedniku senata
Beograd, 1. julija. AA. Za rojstni dan Nj- kr. Vis. kraljeviča Andreja je pred.-sednik senata dr. Lrabomir Tomasic poslal tole brzojavko. Nj. Vel. kraljici Ma-riji:	_
Nj. Vel. kraljici Mariji. MHoCer. Za rojstni dan Nj. Vis. kraljeviča Andreja pošiljamo Vašemu Veličanstvu izraze najpri-srčnejše zvestobe in najlepše zelje senata in svoje za srečo kraljevskega doma. — Predsednik senata dr. Ljubomir lom asi c.
Nj Vel. kraljica Marija je na pozdravno brzojavko dr. Tomažiča. predsednika senata, odgovorila s. tole brzojavko: »Prisrčno se zahvaljujem za čestitko. — Marija«.
Francosko odlikovanje našega finančnega ministra
Beograd, 1. julija. AA Francoski poslanik na našem dvoru grof de Dampiere je včeraj popoldne obiskal finančnega ministra g. Letico ter mu izročil visoko odlikovanje reda legije časti komanderske stopnje, ki ga je z niim odlikoval predsednik francoske republike.
Iz železniške Službe
>• •• f
Beograd, 1. julija, p. V železniški službi so bili premeščeni: oficijal Anton Živič, prometniki: Ivan Obračune, Janez Ramovš, Franjo Legat in Anton Justin ter vlakovo-dja Alojz Božič z ljubljanskega glavnega kolodvora, k prometno-komercialnemu oddelku železniške direkcije, v Ljubljani, prometniki: Stanislav Pavšek iz Škofljice v Ljubljano, Jožef Magajna iz Logatca za šefa stanice Šmarje—Sap. Josip Strohsack iz Žalca v Šmarje—Sap.
Nov predsednik tarifnega odbora
Beograd, 1. julija, p. Za predsednika tarifnega odbora je bil namesto g. Cugmusa imenovan inž. Aleksander Petrovič, odpravnik poslov pomorskega in rečnega prometa. Tarifni odbor bo te dni zasedal v Sarajevu.
Davidovičev odposlanec v Zagrebu
Zagreb, 1. julija o. Davi je prispel iz Beograda v Zagreb dr. Božidar Vlajič, zastopnik bivše demokratske stranke v delovnem odboru združene opozicije. DopoL dne je najprej posetil tiar. po si- Jakoba Jelačiča, ki zastopa dr. Mačka v Zagrebu za časa njegove odsotnosti Pcrtem se je g. Vlajič sestal z Vilderjem in z dT. Srdja-nom Budisavljevjčem. Zatrjuje se, da se bo jutri odpeljal v Kupinec na sestanek z dr. Mačkom.
Ojačenje vladne večine na češkoslovaškem
Praga, 1. iulija AA. Vodstvo nemške kr-ščansko-socialne stranke je obvestilo predsednika vlade dr. Hodžo, da je soglasno skla-nilo vstop stranke v vladno večino. Kot svojega kandidata za ministra je določilo poslanca Ervina Zaiecka.
Tu potuagaTMlVSINf
Lase reši prhljaja, prepreči izpadanje las ter sploh
ugodno upUva na rast las.
Odklonjeno Blumovo
in Edenovo povabilo
Avstrijski kancelar noče v posebno stališče Avstrije
Dunaj, 1. julija, k. Sinoči je avstrijsko zunanje ministrstvo prejelo vabilo francoskega ministrskega predsednika Bluma in angleškega zunanjega ministra Edena, da bi se kancelar dr. Schuschnigg odpeljal v Ženevo m razpravljal z navzočimi državniki, o raznih aktualnih pioblemih Srednje Evrope, pred vsem o stališču avstrijske vlade glede na habsburško vprašanje. Kancelar dr. Schuschnig je takoj odgovoril na Blumovo in Edenovo povabilo, da ne uvidi potrebe, da bi šel baš sedaj v Ženevo, češ da Avstrija ni sodelovala pri sankcijah proti Italiji in tudi v drugih vprašanjih ni spremenila svojih političnih smernic. Zelo rad pa bo prišel na razgovor ob kaki drugi priliki. Kakor zatrjujejo poučeni politični krogi, namerava potovati v Ženevo pričet-kom jeseni.
Razočaranje v Parizu
Pariz, 1. julija, p. Pariški tisk je silno razočaran zaradi stališča, ki ga je avstrij-
Ženevo, kjer naj bi pojasnil do habsburškega vprašanja
ski kancelar dr. Schuschnigg zavzel glede na Blumovo in Edenovo vabilo. Listi poudarjajo, da je odgovor naravnost žaljiv za Francijo. »Matin« ugotavlja, da bi moral kancelar dr. Schuschnigg priti v Ženevo, da pomiri zastopnike držav Male antante, k! so v skrbeh zaradi vedno jačje akcije za restavracijo Habsburžanov. Po mnenju »Ma-tina« dr. Schuschnigg ni hotel sprejeti Blu-movega in Edenovega vabila, da se ne bj zameril Italiji. »Oeuvre« že napoveduje francoski protest na Dunaju. Francoska, vlada bo avstrijsko opozorila na to, da bo morala Avstrija prevzeti vso odgovornost, 6e bo kakorkoli omogočila restavracijo Habsburžanov. Nikakor ne bo smela računati s tem, da bosta Francija in Anglija skušali Mali antanti preprečiti, da bi izdala vse ukrepe proti restavraciji Habsburžanov, ki se ji bodo le zdeli potrebni. Pariz in London sta v tem vprašanju povsem enakih misli in odobravata odločno stališče držav Male antante.
Strašne posledice neurja v Zagrebu in okolici
Škoda gre v milijone in milijone — Porušene hiše, v. človeške žrtve -_________
.il ;Sr
Zagreb 1. julija, o. šele danes je mogočo j jc, da znaša	ki bo jo včerajšnji rm-
nekoliko bolje pregledati položaj in posledice, ki jih je povzročila včerajšnja vremenska katastrofa v Zagrebu. Posledice so strašne. Po vseh cestah in ulicah, po trgovskih lokalih, v kletnih stanovanjih in skladiščih leže mase peska in blata. Na Sre-brenjaku se je zrušil velik zid, ki bi bil pod seboj skoraj pokopal neko služkinjo in nekega otroka. Na Jelenovcu se je zrušila velika plast zemlje na hišo Petra Ši-muna v Kosirnikovi ulici ter jo docela podrla, ter na gostilno Jelenovac, ki je tudi hudo poškodovana. Potoki so porušili na periferiji mesta celo vrsto mostičev in razdejali na več mestih tudi kanale. Tudi mestni kanali so na več krajih počili in jih oo treba z vso naglico popraviti, da ne nastane večja škoda. Telefonske zveze še niso vse obnovljene. Nekaj javnih vodnjakov in studencev je razdejanih.
Posebno hudo je prizadeta najbližja okolica mesta. Vsa kletna stanovanja v hišah na periferiji so bila pod vodo in siromašno prebivalstvo je moralo znositi vse svoje pohištvo in drugo blago na ulico. K sreči je bilo danes lepo vreme, tako da so se premočene stvari naglo sušile. Sicer izgleda na periferiji kakor da bi tam divjal požar ali potres.
Danes se je po Zagrebu pričela nabiralna akcija za oškodovane revne ljudi in so nabrali že precejšnjo svoto. Društvo hišnih lastnikov je sklenilo zahtevati oprostitev zgradarine za hišne posestnike, ki jim je poprava prizadela kako škodo. Tudi društvo trgovcev je pričelo že zbirati podatke pri posameznih prizadetih trgovcih, da bi nato podvzelo slično akcijo. Ugotovilo se
livi in poplave povzročili samo zagrebškim trgovcem, več deset milijonov škode.
Usodna nevihta nad Siskom
Sisak, i. julija, o. Včeraj okrog 17. j« nastalo nad mestom silno neurje. Strele so udarjale v hiše, telefonske strebre, radio-aparate in drevesa ter napravile izredno mnoiro škode. V Hrastelnici je strela ubila nekega posestnika in njegovo ženo. Blizu njih so bili tudi vsi trije njuni otroci, ki p% so dobili le manjše opekline in so jih prepeljali v bolnico. V Sisku je udarila strela v hišo pokojnega senatorja Teslica in razbila velik kristalni lestenec. Zaradi hudih nalivov sta Sava in Kolpa zelo narastli ter se ponekod že razlili čez bregove.
Nalivi in poplave tudi v Hrvatskem Zagorju
Varaždin, 1. julija, o. V pretekli noči je divjala nad Hrvatskim Zagorjem strašna nevihta. Zaradi silnih nalivov je mnogo potokov hudo narastlo in so nastale ponekod tudi že poplave, ki so povzročile veliko škodo. Voda je izpodjedla tudi železniški tir. K sreči je stalo na postaji Budinjščim 15 vagonov kamenja, s katerim so takoj pričeli popravljati traso proge, da ne bi promet, ki je seveda prekinjen, docela zastal. Na polju blizu Varaždina se je pripetila tudi huda nesreča. Neka žena. je s svojima otrokoma hitela, reševat ječmen pred poplavo. Vodovje je odneslo oba, otroka. Pomoč matere je prišla prekasno. Oba otroka sta utonila.
Turčija odpovedala trgovinsko pogodbo
Beograd, 1. julija. AA. Vlada turške republike je odpovedala jugoslovansko-turško trgovinsko pogodbo in sporazum o kliria-gu, sklenjen 26. julija 1934. Te začasne pogodbe o kliringu so bile sklenjene za 6 mesecev z odpovednim rokom 6 mesecev. Zatorej bodo dosedanje določbe trgovinske pogodbe in dogovora o kliringu veljale do vštetega 31. decembra t. 1.
Zadušnica za poslanika Simiča v Rimu
Rim, 1. julija, AA. Danes dopoldne se je v tukajšnji ruski cerkvi vršila zadušnica za Jevremom Simičem, jugoslovanskim poslanikom pri sv. stolici. Krsto s truplom, ki so ga včeraj zjutraj prenesli iz privatne klinike, kjer je pokojnik umrl, so postavili na sredo cerkve. Zadušnici, ki jo je opravil ruski arhimandrit Simeon, so prisostvovali odpravnik poslov jugoslovanskega poslaništva pri sv, stolici msgr. Nicomoscatello s tajnikom poslaništva dr. Radenkovičem, kraljevski poslanik pri Kvirinalu Jovan Dučič z osebjem poslaništva, vojaški odposlanec generalštabni polkovnik Milenko-vič s pomočnikom letalskim majorjem Dra-gičevičem, tiskovni ataše in dopisnik centralnega presbiroja Zajčič žene poslaniških uradnikov in člani kolonije.
Iz sodne pisarniške službe
Beograd, 1. julija, p. Na lastno prošnjo so bili premeščeni: Josip Hribar iz Kozjega k sreskemu sodišču v Laškem,, Marija Pire iz Kamnika k okrožnem« sodišču v Mariboru, Josip Goder iz Dolnje Lendave k sreskemu sodišču v Ljutomeru.
Upokojitev
Beograd, 1. julija. AA. V imenu Nj. Vel. kralja Petra II. in na predlog finančnega ministra je upokojen g. Zdravko štolfa, davčni inšpektor pri davčni upravi v Kočevju.
Povratek beograjske drame iz Sofije
Beograd, 1. julija, p. Danes so se vrnili v Beograd člani beograjskega narodnega gledališča, ki so zadnje dni gostovali v Sofiji.
Turneja poljskih dijakov po Jugoslaviji
Beograd, 1. julija, p. Nocoj je prispelo v Beograd 135 poljskih srednješolcev, ki nameravajo na daljšo turnejo po naši državi.
Vremenska napoved
Dunajska vremenska napov«"1 danes: Pblačno, soparno, nevihte.
»JUTRO« št 150.
3
Četrtek, 2. VII. 1936.
Sokolske legije v Subotici
Prvi javni nastop na subotiškem stadionu. Ogromen venec 20.000 gledalcev oklepa telovadne vrste, v katerih je nastopilo 3000 Sokolov in Sokolic
Skupina gorenjskih Sokolov in Sokolic
Subotica, 30. junija.
Pone/Mjsk-o »Jutro« je že obširno opisalo potek 4. sokolskega pokrajinskega /leta v Subotici, ki ima poseben pomen kot prisrčna manifestacija slovarske sloge. Sokoli in Sokolice iz Slovenije so, kakor znano, pri zveznih tekmah dosegli odlične uspeli©, bili pa so tudi ves čas veličastnih prireditev deležni splošne pozornosti. Pri tem ima velike zasluge sokolski pevski zbor iz Radovljice. ki je pod vodstvom učitelja Koben-tarja izpolnil vse pevske točke lepe vidov-dnnske spominske slavnosti. Veliki uspehi slovenskih tekmovalcev in tekmovalk pri zveznih tekmah so vso Subotico in vso pestro sokolsko množico navdušili za Slo- j vence in izmed skupin udeležencev zleta so bili posebno prisrčno sprejeti Sokoli iz Slovenije.
Ob lepi simbolični združitvi slovanske
zemlje okrog slovanske lipe na Herrioto-vem trgu je velika množica presunjena motrila delegate Korošcev in Primorcev, ko so iz svojih žar pred lipo iztresli prst iz onih krajev, ki jim ne sije solnce svobode. Po simbolični svečanosti so razporedili množice po obširnem trgu, kakih 50 fantov in deklet v gorenjskih narodnih nošah pa so namestil! tik slovanske lipe. Prisrčno slovesnost, katero so oddajali tudi po radiu in so jo posneli z reporterjem za zvočni žur-nal tudi stoteri fotografi, je zaključila naša gorenjska skupina s himno »Hej Slovani«. Ves tisočglavi zbor je z njimi pel himno slovanskega bratstva in sloge.
Kakor smo že poročali, je pri prvi javni telovadbi na subotiškem ogromnem stadionu posebno razvnel veliko množico nastop vojakov in mornarjev, ki so izvajali lepo telovadno pesnitev »Hajd. junaci!« To
pesnitev je zložil in za nastop tudi Hvežbal vojake in mornarje slovenski rojak Kovač, načelnik ministrstva za telesno vzgojo.
Sokolske edinice iz Slovenije so lahko ponosne na svoj delež pri veličastni in pomembni sokolski prireditvi Požrtvovalno so se na ta delež pripravljale in ni odveč, če omenimo, da so imele po bogzna kakem naključju tudi težjo pot, kakor večina drugih sokolskih žup. Vozile so se namreč tudi tokrat v navadnih kratkih vagonih, do-čim so Sokoli i? Beograda in drugih krajev potovali v modernih vozovih in celo v prvem in drugem razredu.
.-v .	: O"«
Spominska srebrna plošča, ki so jo poklonili v spomin na zlet bolgarski Junaki novosadski sokolski župi
O V
tiBicev
Na c&čnem zbora Zveze fe vladalo najlepše soglasje
Ljubljana, 1. julija
Zveza ribarskih društev dravske banovL •ne je imela 26- junija občna zbor. Mogočno število ribičev in pripadnikov včlanjenih društev in delegatov je napolnilo lovsko dvorano v hotelu Metropol v Ljubljani predsednik Zveze, višji! žel svetnik v pokoju g. Šulgaij je prisrčno pozdravil zastopnika bamske uprave, ribarskega referenta inž. Jelaeina in delegate. Vsa ri-barska društva Dravske banovine so združena v Zvezi ribarskih društev. ki si je nadela dolžnost, da dviga in pospešuje ribištvo ob skupnem delovanju ribarskih in akvarističnih društev. Razna rib:ška vprašanja se rešujejo v vzajemnem posvetovanju. Zveza zastopa društva pred oblastmi in javnostjo v skupnih ribarskih zadevah. Ona ustanavlja nova društva tam, kjer jih še ni- Zveza vodi! točen pregled •stanja v ribarsitvu in zasledil ie od dne do dne točno stanje ribarskega katastra. Šteti emo pa Zvezi v največjo zaslugo, da izda. ja prelepo svoje glasilo »Ribiško-lovski vestnrik«, ki drami in širi že tudi izven ožje domovine zanima,n'e za spn«rt in vse, kar je v zvezi z ribištvom in ribi"i.
Po končanih občnih zbornih včlanjenih društev in klubov zaključuje svoje delovanje tudi Zveza ter poda javnosti obračun marljivega dela. Vsako
drugo leto so tudi volitve društvenih funkcionarjev. Poslušal! i srno stvarna poročil« poslov nega odbora, ki je prejel za svoje nesebično delo soglasno pohvalo in razrešnico. Cuditii smo se skladnosti in lepemu soglasju, ki je vladalo pozno v noč ob obravnavanju raznih v jas i tu dr nejasnih točk- Za nov,o dveletno poslovno dobo so se z vzklikom socrazumelj delegati enodušno za lisito dosedanjih odbornikov. Predsednik zveze je g. 'Alojz Šulgaj. podpredsednik je gimnazijski direktor g. dr. Janko Lckar, tajnik je zasebni uradnik g. Miiiriko Malenšek. blagajnica ie ga. Minka Pehaniijeva, odborniki pa so sedanji pred. ledniki včlanjenih ribarskih društev. So. glasno sta bila izvoljena tudi revizorja gg. ravnatelj Josip Kopač in Rakovec.
Ne dvornimo, da je usoda Zveze v tej sestavi v pravih rokah ter jij želimo, da krepko onie ledino mnogih zamotanih ribarskih vprašanj. Med slu&rno^m? co zbarcvalci razpravljala o raznih aktualnih ribarskih zadevah, zlasti glede revir ne razdelitve v bivš: mariborski obPsti. Ali bo letos rešena? Obširno se je tudi razpravljalo o ustanovitvi državne Zvezo ribarskih društev za kraljevino Jugoslavijo s sedežem v Beogradu in pa o novem ri-barskem zakonu, ki a-i Zveza pričakuje še letos.
Deset let truda za treznost
Majhen jubilej, ki ni bil proslavljen s parado
prvi predsednik. Okrog njega se je zbralo več mladih za idejo abstinence res vnetih ljudi. Srednješolska in ineščansko-šolska mladina se je začela zbirati v Akademskem kolegiju, kjer je mladi zdravnik otvoril pro-tialkoholni tečaj. Priiejati so začeli čajanke, akademije in izlete in šlo je zelo lepo brez alkoholnih pijač, da so se na ta način dejansko utrjevali v treznosti.
Leta 17. je dr. Miku- prepotoval vso Jugoslavijo in je imel na tej turneji 54 predavanj in konferenc. Poleg njega se je posebno odlikoval g. Puhar. ki je dosegel v Sloveniji rekord v številu predavanj. Predaval je namreč o alkoholizmu in z njim v zvezi o socialnem in zdravstvenem vprašanju vsega skupaj l..~00 krat po šolah. društvih, pri Sokolu, med vajenci. Marljiv protialkoholni predavatelj je bil tudi pisatelj Angelo Cerkvenik, ki je po dr. Mi-kičevem odhodu v Zagreb 1928 več let vodil protialkoholni tečaj. Društveni predsednik je takrat postal Rudolf Horvat, ki vodi društvo še danes in marljivo predava o alkoholizmu, zlasti med šolsko mladino. Poleg navedenih se je v 10 letih z vnemo udejstvovalo med šolsko mladino veliko drugih gospodov, predvsem zdravniki in profesorji kot pokrovitelji krožkov na šolskih zavodih. Uspehi še daleč niso taki, kakor bi morali biti, toda z zaupanjem lahko zremo v bodočnost in na razvoj trez-nostnega pokreta med rodom, ki dorašča. Vsem dobrotnikom, ki so v teku 10 let pomagali pokretu, velja iskrena zahvala vodstva.
Ljubljana, 1. julija.
Tiho je poleg drugih šumnih in manife-sta-čnih obletnir obhajalo 28. junija svoj 10-letni obstanek društvo »Treznost«, ki je med najbolj potrebnimi ne samo za Slovenije, marveč koristno (venotni falangi z drugimi takimi društvi) prav vsemu človeštvu. Pa vendar, tako malo zanimanja je zanj. Ali je Slovenec res zaklet v alkoholizmu? Da ne bo spet. preveč godrnjanja, češ. da opravljam ali celo sramotim narod, navedem nekaj najnovejše statistike poljskega naroda. V zadnji številki pedagoškega časopisa »Popotnika« čitam notico, da ponavlja na Poljskem povprečno 20 odstotkov vseh učencev svoj razred. Zato so se zamislili v to reč odločujoči krogi in prišli do zaključka, da so repetenti — poleg drugih velikih nedostatkov _ najčešče šibko razviti učenci, bolehni otroci, dedno obremenjeni, deca alkoholikov ali venerično bolnih staršev. V zadnji dobi se je število repeten-
tov pomnožilo še z otroki nezaposlenih staršev. Važno sredstvo za odpravo tega nezdravega stanja se zdi avtorju razširjenje društvenega skrbstva za. mladino. V tem skrbstvu pa naj bi bila na prvem mestu propaganda treznosti, brez katere ne more biti izboljšanja klasifikacije, pa tudi ne izboljšanja zdravstvenega stanja učeče se mladine.
Toda poglejmo uspeh 10-letnega društvenega delovanja »Treznosti«! Prednica in vrstnica tega društva je bila »Sveta vojska«, ki jo je vodil dolgo ]et duhovni svetnik Janez Kalan Hudo se je zameril gospodom, ki jih je pred 11 leti strahovito napadel v svojem listu »Prerodu«, ker so glasovali v narodni skupščini za svobodno domačo žsranjekuho. Moral je potem v Nemčijo. kjer je ostal dolga leta. Prav tedaj je pa prišel v Ljubljano mladi delavni zdravnik dr. Fedor Mikič. abstinent. Ustanovil je društvo »Treznost« in mu načeloval kot
Gimnazija Viteškega kralja v Kranju
Kranj, 1. julija.
»Državna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Uedinitelja« — tako se zdaj imenuje sloveči srednješolski zavod v Kranju. Na Vidov dan je zavod proslavil preimenovanje, kakor je to na prošnjo ravnatelja dr. Dolarja in profesorskega zbora odobrila dvorna pisarna. Odkritju spominskih plošč je prisostvoval zastopnik dvora, major Ivan Oblak, komandant 3. planinskega bataljona v Škof ji Loki. V krasnem nagovoru je rav-j natelj dr. Dolar pozdravil njega, nadalje prosvetnega inšpektorja Dolenca iz Ljubljane, župana Pirca. sreskega načelnika dr. Gregorina in ostale predstavnike. Nato je odkril dve spominski plošči. Na prvi stoji zapisano; »Po najvišjem dovoljenju Nj. Vel. kralja Petra II. na prošnjo profesorskega
zbora je prejela ta gimnazija naslov; Dr- ! žavna realna gimnazija kralja Aleksandra I. Uedinitelja. V spomin visokega odlikovanja je bila ta plošča vzidana in slovesno odkrita na Vidov dan 1936.« — Na drugi plošči pa so vklesani izreki blagopokojnega kralja v opomin mladini, ki naj čuva njegovo oporoko.
Po ravnateljev em bodrilnem govoru se je župan Pire zahvalil v imenu mestne občine, da je dobila naša gimnazija tako ponosen naslov in z njim nacionalni značaj. Prevzel je spominski plošči v svoje varstvo. Abitu-rient Pogačar je izrekel nekaj mieli mladine, ki je pripravljena braniti Jugoslavijo ter nadaljevati nedokončano delo kralja Mučenika. Po svečanosti je gimnazija priredila v Narodnem domu odlično proslavo Vidovega dne. Prisostvovali so vsi častni gostje, občinstvo je napolnilo dvorano. Pri celotni slovesnosti je sodelovala godba 1. planinskega polka iz Škofje Loke.
Mati in sinko pod avtomobilom
Ljubljana, 1 julija Malo pred .poldnem je na Sv. Petra cesti blizu križišča pri Zmajskem mostu prišlo do precej razburljive prometne nesreče. Marija Nagiličeva, 26.letna žena delavca, zaposlenega v trvornici »I.ndus«, je hotela s 4-letnim sinčkom Edvardom čez cesto, ko sta drug proti drugemu prihitela dva avtomobila. Ka(kor ije pozneje žena sama pripovedovala v bolnišnici, je avtto, ki je prihajal v smeri proti Marijinemu •trgu siicer dajal svarilne signale, da se mu je skušala z otrokom umakniti, pač pa je šofer, ki je pri vozil v nasprotni smeri, opustil vsak signal. Iznenada je Nagličeva opazila, nevarnost, ki je grozila malemu Edvardu- A tisti mah, ko ga je hotela od-suniti od prihajajočega avtomobila, je voz
Mehko ko cvet čisto ko cvet po vsakem pranju
Vedno z
GAZELA
GTD 1-J5
TERPENTINOVIM MILOM
Pere res belo!
že njo samo zadel, da s>ta z otrokom vred padla pod kolesa. 2eni je avtomobil s-trl levo ključnico in prizadejali hude poškodbe po glavi, precej pa je tudii sinko poškodovan po glavi, rokah in hrbtu, prepeljali so ju na kirurški oddelek, vso stvar pa bo obravnavalo še sodišče.
Anonimne ovadbe zaradi preprog
Značilne posledice Bodijeve afere v Sloveniji
Ljubljana, 1. jnlija.
Preiskava o tihotapski aferi s perzijan-ci se pri carijnskih instancah v živahnem tempu bliža 6vojemu zaključku in akti, v katerih se zbira zanimivo gradivo, bodo kmalu toliko dozoreli, da bodo v celoti izročeni sodišču Prej pa bo ves material dobila v roke še finančna direkcija, ki bo v svojem področju odmerila kazen. Za prihodnje dni pričakuje glavna carinarnica v Beogradu še neko važno poročilo z Dunaja, kjer je avstrijska policija prišla do nekaterih pomembnih odkritij. Po hištveni voz, ki so ga bjli zajeli na sav. skem pristanišču v Beogradu ter našli v njem množico Bodijevih preprog, je že na Dunaju doživel zanimivo tihotapsko sleparijo. Ko so pohištvo naložjlj vanj, so avstrijski cariniki plombirali voz. Nato pa je na tihem prišel neznan človek, odtrgal plombe in spravil vanj šest velikih zavojev perzijskih preprog, nakar je plombe namestil nazaj. V Beogradu se je doslej nabrala Velika količina zaplenjenih per-aajancev iz Zagreba, Maribora, Ljubljane, Osijeka in s Sušaka. Kakor je pokazala preiskava, leži še kakšnih 50 perzijancev v nekem zastavljalnem zavodu v Zagrebu, a ko bodo urejene še nekatere potrebne formalnosti, bo glavna carinarnica pre vzela tudi to poslednjo zalogo. S tem bodo v rokah carinskih oblastev po vsej priliki vsi perzijanci, kar jih je Bodijeva družba skušala v zadnjem hipu potskriti.
Z veliko vnemo nadaljujejo preiskavo policijske jn carinske oblasti tudi v Ljubljani, a kakor smemo soditi po vseh znamenjih, tu ne bomo doživeli več kakšnih presenečenj. Svoj čas smo poročali o vpra šanju Bodijevih preprog, kj so v teku zadnjih let našle mnogo kupcev po naših krajih in o katerih vlada pri preiskovalni instancah upravičen srum. da so bile prav tako vtihotapljene v državo. Preiskovalni organ; so se nekaj časa ukvarjali z misli-
jo, da bo treba tudi te perzijance prit< gnjtj inkr.jminiranemu materialu in od prodajalcev ali pa, če treba. tudi od kupcev izterjati carinske takse, za katere ie bila država prikrajšana Po vsestranskem preudarjanju pa je končno prevladalo mnenje, da teh preprog ne bodo uvrstili med corpora delicti, saj gre tu za reči. kj so si jih kupci s poštenim denarjem na bavMi v najboljši veri. da so poštenega izvora, na drugi strani pa ne more biti dvoma, da za vso množico blaga, k; ga je Bodijeva družba vtihotapila v prejšnjih letih, itak nikdar ne bi bilo mogoče izterjati od krivcev vseh dolžnih kazai in taks. V zvezij s tem naj izdamo samo še majhno, a za naše slovenske razmere nadvse značilno podrobnost: da so namreč preisko valne oblasti v zadnjih dneh prejele toliko anonimnih denuncijacij o tem, kdo vse ima na svojem domu perzijance, ki bi jih bilo treba pretipati glede na njihov izvor ,da organi, ki imajo opravka s preiskavo, že kar niso vedeli, kam bi z njimi. Te ovadbe, ki jih je bržkone največkrat narekovala samo osebna mržnja zavist in druga taka zlobna nastrojenja, so bila povrhu še čisto odveč, zakaj preiskovalne oblasti so po svojih skrbnih poizvedbah same dognale precej točen seznam vseh perzijancev, ki so bili iz Bodijeve zaloge prodani po naših krajih.
Celotna afera se polagoma bliža svojemu zaključku, a poleg zgražanja, ki ga je zbudila v naši javnosti, bo ostalo po nji med ljudstvom tudi neka-j dobrega hu morja. Tako so v Ljubljani neki duhovj-teži skovali dovtip. ki je v resnici precej tragično značilen za naš čas: Koliko so se razmere na svetu sipremenile od takrat, ko ga je Bog ustvaril, pa do današnjih dni? In odgovor: Ko je Bog ustvaril svet, je rekel: Bodi luč! Dandanes pa se reče samo še: Afera Bodi!
Novo mezdno gibanje upada
Stavkajo še zidarji v Murski Soboti in na Jesenicah
Vai stavkovnega gibanja, ki je te dni vnovič zaje: naše gradbeno delavstvo, polagoma spet upada. Danes dopoldne so se sestali predstavniki Delavske zbornice, Strokovne organizacije gradbenih delav cev in stavbenik Tamažič, pri katerem je včeraj zjutraj okrog 200 delavcev na stavbah nove bežigrajske gimnazije in nove železničarske stanovanjske hiše ob Vodovodni cesti odložilo delo. Razgovori so pokazali, da gre v bistvu samo za nesporazum. ki izvira iz ne dovolj jasne sti-lizacije svoj čas sprejetega kompromisa. Sporazum, ki so ga podpisali zastopniki delavstva in vseh delodajalcev, vsebuje posebno točko o mezdah, ki naj veljajo za javna dela. Pri teh delijh naj bi zaslužki težakov na uro znašali po 50 par manj kakor na stavbah zas°bnega značaja. Pod javnimi deli so zastopniki delavcev razu meli samo dela. ki se vTše iz državnega proračuna za leto 1936/37 v javni režija, to se pravi dela, pri katerih so zaposleni po večini nepoklicni gradbeni delavci, kij Jim je ta zaposlitev samo zasilna in se po izvršenem delu zmerom vračajo spet k svojim prvotnim poklicem.
Stavbenik Tcmažič pa je nasprotno smatral tudi gradbo gimnazijskega poslopja in železničarske stanovanjske hjie, ki se zidata iz javnih sredstev, za javno delo. in je v tem smislu odmeril mezdo svojim delavcem. Pri današnjih razgovorih je stavbenik Tomažič predlagal kom promjsno rešitev, da zviša minimalno mezdo, ki bi po njegovem tolmačenju sporazuma znašala sicer 2.75 Din, na 3 Din na uro, za mladoletne delavce pa od 2.50 na 2.75. V tem smislu je podal tudi pismeno izjavo, nakar so zaupniki sporočili njegov predlog delavcem Delavci so stavbenikove pogoje sprejeli in tako bo na stavbi bežigrajske gimnazije že danes ob 13. spet poprijeti za delo, medtem ko
se bo na stavbi ob Vodovodni cesti, s katere so se delavci v velikem številiu razšli na svoje domove, pričelo delo šele jutri zjutraj. Na zgradbah, ki jih Toma žičevo podjetje vrši zasebnim naročnikom, do stavke tokrat sploh ni prišlo. Kakor smemo upati, bo prišlo do mirne ureditve vseh sporov tudi z ostalimi podjetniki
Pač pa so včeraj ob 14. pričeli štrajkati gradbeni delavci v Mengšu. Delo pa nj dolgo počivalo, ker so se že danes opcldn«-sporazumeli z delodajalcem, ki je ustregel njihovim zahtevam in jim povišal mezde za 75 par na uro. Prav tako so davi vnovič poprijeli za delo delavci na progi Sevnica—Št. Janž, kjer je trajala stavka teden dni in so delavci s svojimi zahtevami v glavnem prodrli. Težaki bodo jme.li poslej enake mezde kakor v Ljubljani, minerjem pa je podjetje priznalo še 25 par poviška. Do mezdnega gibanja je prišlo tudi v Murski Soboti, kjer je včeraj začelo stavkati okrog 160 delavcev, in pa na Jesenicah, kjer ima podjetje >S!ograd« zaposlenih okrog 340 delavcev v tovarni KID, pa je vsem odpovedalo. S tem v zvezi nas je tvrdka >Slograd« naprosila za objavo naslednjega pojasnila: Za odpust gradbenih delavcev, ki so bili za posljeni pri zidanju stanovanjskih hiš za KID, se je tvrdka odločila, ker je že prejšnjo soboto prejela obvestilo od vodstva KID. da je družba prisiljena delo na stavbah začasno ustaviti. V tem smislu je tvrdka »Slograd« tudi razložila odpoved svojim delavcem, prj čemer ni prišlo do nikakega spora in nikakega nesoglasja. V kako dobrih odnošajih je tvrdka »Slo grad« že od nekdaj živela s svojimi de lavci, najbolj zgovorno prjča dejstvo da so bili njeni delavci že dve leti deležni istih plač, kakršne so zdaj njihovi tova riSi, zapoeljezti pri drugih podjetjih, do segli z ljubljanskim sporazumom.
Velika odprodaja
vsega poletnega blaga
20 0]o popust
\ Af FUnrn MANUFAKTURNA TRGOVINA ^LEnilLA LJUBLJANA, Mestni trg 22.
Domače vesti
• Koristna novost v našem prometu. Od
včerai sa dobiio kombinirane vozovnice, ki veljajo za vožnjo po železnici in tudi za potovanje z ladjami. Ko so razpravljali o organizaciji rednega pomorskega prometa in prevoza pošte z ladjami, so zastopniki prometnega ministrstva ter Jadranske. Dubrov-niške in Zetske plovbe prišli na Idejo, naj bi se izdajale kombinirane vozovnice za vožnjo po železnicah in s parniki. Konec maja je bil med generalno direkciio državnih železnic in navedenimi plovbami sklenjen sporazum v tem pogledu. Prednost te novosti v našem prometu ie ta. da si lahko potnik pri odhodni železniški postaji nabavi vozovnico ki vel i a za potovanje z železnico in ladjo za daljši čas in da odpadejo na ta način skrbi za nabavo novih vozovnic. Kombinirane vozovnice se izdajajo tudi za povratek. Na železnicah se lahko vožnja prekine enkrat. na moriu pa trikrat. V tarifi kombini ranih vozovnic so predvidena tudi krožna potovanja po -Jadranskem morju. Popuste in druge ugodnosti uživajo večje izletniške skupine
pumet:
poldelen
frotir itd.
9—
DNEVl NIZKIH CEN l.—ll. JULIJA
MANUFAKT URA


*	Za akademskega slikarja je na zagrebški umetnostni akademiji z odličnim uspehom diplomiral g. Vilko Gliha is Zagreba.
Čestitamo!
*	Sestanek bivših abiturientov tehnične prednje šole. strojnega oddelka v Ljubljani, ki so maturirali leta 1926. je preložen na H. t. m- s sestankom v Ljubljani. Prosim za nujne prijave podpisanemu. JoZe Papov, ekonom, Maribor. Koroščeva 5.
v .
Kdor hoče lepe slike, vzema vedno le najboljši film —
Mimosa-Extrema
*	Odvetnik-minister in članstvo odvetniške zbornice. Odvetniška zbornica v Novem Sadu je odvetnika dr. Josipa Roglča, ko je bil imenovan za ministra, brisala Iz svojega članstva, utemeljujoč ta ukrep z razlogom, da državni uradnik ne more biti član odvetniške zbornice. Minister dr. Rogič se je proti temu ukrepu pritožil na kasacijsko sodišče v Novem Sadu, izvajajoč v pritožbi, da je minister izven kategorij državnega uradništva in ni državni uradnik. Kasacijsko sodišče je po obširni razpravi razveljavilo ukrep odvetniške zbornice z motivacijo, da sklep odvetniške zbornice ni dovolj jasno obrazložen, in vrnilo ves predmet odvetniški zbornici z nalogom, da v stvari stori nov sklep-
*	Letošnja sezija na Bledu — tako nam poročajo — zaenkrat ne kaže najugodneje. Skoro vsak dan je dež in več letoviščarjev. ki so se tu že nastanili, je odpotovalo na Jadran. Prav gotovo, da so se prenaglili s svojim sklepom, ker tudi Bled bo še dobil svoje solnčne dni. Ali kaj hočete, tudi med blejskimi gosti so taki, ki štejejo s stehernim dnem. In tem je zaenkrat bilo dano premalo prilike za kopanje v jezeru in tudi za izlete v hribe je bilo dosedanje vreme zelo kvarno. Še najbolj se s svojim mondenim
Za šport in sončenje
Crema universa!
„LA TOJA"
Velika doza Din 12.—, manjša doza Din 6.—
življenjem postavita Kazino in Toplice, kjer imajo dobri godbi. Ponavljajoče se slabe poletne sezije, draginja, ki jo posebno občutijo državni nameščenci v tretjem draginj-skem razredu, visoki davki in zadolžitve še iz časov dobre konjunkture, vse to nehote povzroča minus, ne pa procvit našega krasnega letovišča.
*	Kresovi naj zažare po vsei slovenski zemlji na predvečer praznika sv Cirila in Metoda (4 t. m.) in nai bodo viden znak naše ljubezni do domovine in pa naše ču-ječnositi in obrambe našega rodu in zemlje. Družba sv. Cirila in Metoda je naprosila vse svoje podružnice, da zažgo kresove, kjer pa teh ni. nai skrbe rodoljubi, da se ta narodni običaj ne opusti.
Veselica 5.7« v Valva-zorjevi koči - pridite!
*	Smrt uglednega Dubrovčana. V Zagrebu je umrl v visoki starosti 85 let Mato Šarič, eden izmed najuglednejših Dubrov-čanov starejše generacije. V mladih Istih je bil na čelu omladinskega narodnega po-kreta, pozneje pa je zavzemal važna mesta v raznih dobrodelnih mestnih in privatnih ustanovah. Velike zasluge si je pridobil pri modernizaciji in olepšanju mesta ln okolice- Po njegovi iniciativi so uredili prekrasni mestni park Gradac, kolovoz skozi La-pad in divno alejo palm v predmestju Pile. Ko je zaslužni gospar praznoval svojo S0-letnico, ga je dobrodelno društvo »Dub« imenovalo za svojega častnega Člana. Pokojni Mato je od svojega strica podedoval znamenito dubrovniško lekarno ^ Doni us Christk, ki je med najstarejšimi v vsej Evropi.
*	Tragičen zaključek spora zaradi mejnika. Iz Gorii pri Bledu smo nedavno objavili žalosten dogodek, s katerim je bil zaključen dolgotrajni spor zaradi mejnika, ki ie saejii posest posestnika Pogačarja. Ko so merili zemljišče, je v največji razburjenosti posestnik Poklukar Pogačarja ranil s sekiro, potem pa si je vzel življenje- K poročilu smo dobili še nekaj pojasnil, iz katerih je razvidno, da Poklukar nI sumničil Pogačarja, da bi bil prestavil mejnik v njegovo škodo. Še na smrtni postelji se je izrazil, da ni jezen na Pogačarja, katerega je bil ranil v svoji skrajni razburjenosti. Svoje dejanje je obžaloval v največji meri. Ko je v obupu samega sebe poškodoval, je bil še tako razburjen, da ni vedel povedati, s čim si je povzročil smrtne rane. Poročali smo že. da je nesrečni Poklukar užival velik ugled, pristaviti pa je še treba, da se ni nikdar tožaril in da ga je baS zaradi tega zadeva z mejnikom usodno razburila.
*	Čudodelnega zdravnika za duševne bolezni imajo v smederevsiki okolici, v vasi Raonici- Radojko Markovič se imenuje in je preprost kmetic, ki ima polno hišo otrok. K Radojku prihajajo bolniki od blizu in daleč, revni in bogati, na preprostih kmetskih vozeh in v luksuznih avtomobilih in »čudo-delnik« zdravi vse — brezplačno. Ce mu ponudiš denar, ga ne sprejme, češ, da je zdravljenje bolnikov njegova krščanska dolžnost. Seveda, če mu pa z bolnikom vred iz-roče pogačo v kateri je zapečena petdeseta ča, pa sčudodelnik« pogačo vendarle vzame. Smederevski zdravniki so hoteli proučiti način Radojkovega zdravljenja in je moral Radojko v Smederevo, kjer se je pa zagovarjal, da tudi Krist ni imel zdravniške diplome, pa je vendarle ozdravljal ljudi in celo mrtve vračal v življenje. Radojko sam rad govori o svojih zdravniških uspehih in navaja celo vrsto ljudi, katerim je vrnil zdravje. Pravi pa da o vsakem bolniku sanja, preden pride bolnik k njemu- Ne zdravi pa bolnikov samo na svojem domu, temveč tudi veliko potuje, ker ga kličejo tudi k bolnikom na njihov dom.
*	Kipi boga solnca v Bosni. Herceg-Bosna je bila torišče raznih verskih pofcretov. Tam je bil tudi razširjen še v tretjem In četrtem stoletju kult Mitre, boga solnca. Lep kip tega božanstva so pred nekaj leti našli v Jajcu. Drug tak kip pa so našli v neki vasi blizu Konjiča. Ta kip je shranjen v sarajevskem muzeju, kip v Jajcu pa bo zdaj po sklepu društva za čuvanje starodavnih spomenikov popolnoma odkopan, da ga bodo lahko ogledovali izletniki in znanstveniki, ki obiskujejo Bosno.
•	Mladenič, ki Je prodal tvojo mladost,
išče sedaj po primorskih in dalmatinskih kopališčih pomlajenega starca. Letos je nastala velika senzacija zaradi operacije, ki jo je izvršil v pomladitvene evrhe novosad-ski kirurg dr. Uzelac- Mlademu tapetniku Mariču je izrezal spolno žlezo m 6kušal z njo pomladiti nekega bogatega starca iz Beograda. Mladenič je dobil 4000 Din, ob ljubljeno pa mu je bilo baje 20.000 Din-Pomlajenega starca so iskali brezuspešno po vsem Beogradu in zdaj ga išče na svojo roko mladi Marič. Fant je hodil po Beogradu. zdaj pa obiskuje primorska tP dalmatinska kopališča. Iz senzacije skuša kovati kapital in, kakor je videti, mu to tudi uspeva. Dobro je oblečen in. ko hodi iz kraja v kraj brenka na kitaro in prepeva.
•	Sončimo se, toda pravilno. Ne smemo se uleči kar nenadoma na vroče sonce, temveč se morata telo in koža počasi navaditi. Predvsem ne smemo pozabiti na krenvo Nivea in olje Nivea- Tako postane sončenje šeie pravo veselje
•	Tovarna JOS REICH sprejema mehko in fkrobljeno perilo v nailepšo izdelavo.
•	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne Franc Jožefove grenčice.
Iz Ljubljane
u— Seja mestnega sveta bo v petek ob 17- Na dnevnem redu so poročila finančnega odbora, med njimi: odobritev računskega zapiska Mestne hranilnice in Kreditnega društva Mestne hranilnice za leto 1935, ukinitev pobiranja gostaščin od novih hiS. prevzem omrežja električne zadruge za Zg. in Sp. Šiško, regulacija Ilirske ulice, nakup sveta od Društva 6lepih za postavitev troSarinske-ga urada na Šmartinski cesti in sveta v isti namen v bližini tovarne Štora, prevzem plačilne obveznosti za posojilo pri Kmetski posojilnici, ki se je najelo za nakup zemljišča za novo pokopališče v Zg Siškl. odpis dolga Splošne maloželezniške družbe za garažira-nje avtobusov, krediti za ureditev poti na Rožnik, za zavarovanje članov gasilskih čet inkprporiranjh občin, za plačilo državne in banovinske trošarine na elektriCnl tok pri linijskih trošarinsih uradih itd. Med poročili trošarinskega odbora je pravilnik o poslovanju tega odbora in o nosnji ln rabi orožja za uslužbence trošarinskega urada- Gradb® ni odbor bo poročal o raznih parcelacijah :n o spremembi regulacije ob Šmartinski cesti. Tehnični odbor poda poročilo o postavitvi spomenika Viteškemu kralju, o nabavi parnega valjarja in o banovinski Brezposelni podpori. Sledila bodo poročila ostalih odborov. V tajni seji bodo oddane nekatere službe in bodo rešene ostale aJctualne personalne zadeve
Danes zvečer
KONCERT
vojaške godbe NA VRTU HOTELA ŠTRUKELJ
Opozorilo rezervnim oficirjem, članom pododbora v Ljubljani. Leto6 poteče 20 let, ko je naša vojska zasedla 2521 m visok vrh Kajmakčalan. Pododbor UROIR v Bi tolju bo imel v kapelici na vrhu Kajmak-čalana dne 12. julija v spomin na pokojne ga viteškega kralja Aleksandra I. Zeddni-telja in padlih borcev v borbi pri osvojitvi tega vrha spominsko slovesnost z reza njem Kolača. G. prometni minister je odobril vsem udeležencem 75% popust na že leznici. Vsak kupi V« vozovnice ter obr. K 14, ki bo potrjen v Bitolju po pododboru UROIR. Poleg tega pa mora vsak imeti še posebno legitimacijo, izdano od pododbora rezervnih ofic. i rat. v Bitolju. železniški popust velja od 8. do 16- julija. Kdor se udeleži te slovesnosti, naj se obrne neposredno na imenovani pododbor. V prijavj mora napisati Svoje ime in priimek, poklic in bivališče. Priložiti mora 3 Din v znamkah. Prevoz iz Bitolja na Kajmakčalan, okrog 70 km dolgi poti in nazaj, se bo izvršil z avtobusi. Stal bo do 100 Din. Pododbor UROIR v Ljubljani.
u— Deška kolonija Kola jugoslov. se. ster odpotuje v Kraljevico 3. julija zvečer preko Zagreba. Kolo J. S. prosi starše ali namestnike, da pripeljejo otroke tri-četrt na peto uro na glavni kolodvor v Ljubljani. Starejši in drugi se pridružijo med potjo (Zagorje. Zidani most, Zagreb itd.) Dekliška kolonija odpotuje i. avgusta.
LIGnOLIT
NA
OBLOGA ZA TLA
je brez špranj, zato preprečuje zadrževanje bolezenskih kali in mrčesa.
LIGNOLIT, ing. Milan Hmelj, Radeče-Zidani most.
u— Iz državnega tožilstva. Na dopust sta odšla z današnjim dnem državna tožilca dr. Julij Fellaher in g. Branko Goslar. Posle državnega tožilstva vodita ta čas šef drž. tožilstva g. Vilko Lavrenčak in drž. tožilec dr. Hinko Lučovnik.
I u— Dobrovoljski prapor s spominskimi trakovi razstavljen. Včeraj popoldne so v iz; tožbi Magdičeve trgovine na Aleksandrovi cesti razstavili nov dobrovoljski prapor, ki mu je pri razvitju kumoval Nj. Vel. kralj Peter H., z vsemi 15 spominskimi trakovi, ki so jih bila poklonila razna nacionalna društva in korporacije. Kakor prapor sam. ki ga je po načrtih inž- arh. Serajnlka izdelal državni Osrednji zavod za domačo žensko obrt, so tudi vsi trakovi dragocene umetnine in po pravici vzbujajo pozornost občinstva.
u— Še o Trubarjevem spominskem slavjn.
Pišejo nam: Ko so pretekli petek učitelji slovenščine na naših srednjih šolah priredili spominsko slavje za 350-letntco Trubarjeve smrti ob spomeniku početnika slovenskega pismenstva. so položili pred spomenik tudi lep lovorjev venec s slovenskim trakom, za kar so bili prejeli izrecno dovoljenje od banske uprave. V noči na Vidov dan pa so neznani storilci odnesli na skrivaj venec s trakom vred. Tatvina je priglaSena policiji-
u— Kres na Ljubljanskem gradu bo na predvečer sv. Cirila in Metoda priredila kakor vsako leto v soboto 4. t. m. Akademska podružnica CMD v Ljubljani.
u— Prevzem omrežja Električne zadruge v Šiški. Na petkovi seji mestnega sveta ljubljanskega je med drugim na dnevnem redu odobritev pogodbe med mestno občino ljubljansko in Električno zadrugo v Šiški. Znano je, da je mestni svet ljubljanski že lani odobril tako pogodbo za prevzem omrežja, zadruga pa je podpis zavlačevala, dokler ni bil imenovan novi mestni svet. Sedaj so to pogodbo spremenili. Kakor ču-jemo. gredo spremembe v škodo občine. Pogodba je bila te dni v finančnem odbora mestnesra sveta sprejeta izven dnevnega reda s pičlo večino. Za pogodbo so glasovali štirje člani, dva sta glasovala proti, eden pa se je vzdržal glasovanja. 0 vsebini pogodbe same je bil v finančnem odboru iz-nešen samo kratek referat, besedilo same pogodbe pa ni bilo prečitano in člani finančnega odbora tudi naso dobili prepisa pogodbe, kakor je to običaj. Vprašanje pogodbe se je zavlačevalo leto dni, sedaj pa je naenkrat postalo sila nujno.
u— Važno za vojne invalide, njih žene in vojne sirote. Ministrstvo za soc. politiko m narodno zdravje je dostavilo kr. banski upravi dravske banovine razpis glede odobrene uredbe o izpremembah in dopolnitvah invalidnega zakona od 4- julija 1929. s spremembami in dopolnitvami, ki te stopil v veljavo dne 1. aprila 1936. Podrobnosti te uredbe so razvidne iz odloka kr. banske uprave dravske banovine, ki ie nabit na občinski deski mestnega poglavarstva v Ljubljani.
u— Protitnberkulozna zveza v Ljubljani
se zahvaljuje gojencem gospe Pavle Lovše-tove gg. Gregorinu Miru, Irkiču Ignaciju. Jeločniku Alojzu, Korunovič Ljiljani. Murn Anici. Orlu Antonu, in Paplerju Albertu, ki so čisti dohodek svojega pevskega koncerta v ljubljanskem radiu. 25- junija v znesku 400 Din poklonili za namene zveze.
u_ Mestne počitniške kolonije. Mestno poglavarstvo javlja, da je odhod kolonije v Medno (deklice) v peiek ob 15-44, na morie (dečki) pa istotako v petek ob 15-23. Starši naj zanesljivo pripeljejo otroke vsa] eno uro pred ododom vlaka na glavni kolodvo", da bo vodstvo lahko še enkrat pregledalo otroke in uredilo vse potrebno za pot.
u— Društvo >Tabor«. Drevi ob 20.30 v kemični predavalnici v Vegovi ulici članski sestanek s predavanjem: Kočevski problemi. Pri predavanju se bodo predvajale skioptične slike. Predaval bo prof. Janko Kumer. Prijatelji društva vljudno vabljeni.
u_ Velik tržni dan. Po starih tradicijah
je vsako prvo sredo v Ljubi jami velik tržni in sejmarski dan. ki privabi mnogo podeželskega prebivalstva v mesto- Po ravninah je košnja v glavnem minila. Zato so okoličani pritisnili v mesto, da prodajo zgodnje pridelke in tudi živino. Živilski trg je bil za-barikadiran z vsemi živili in potrel;ščinami-Celo na Sv. Petra nasipu, ko ni Se prave sezone za krompir, je bilo nekaj voz starega in novega krompirja, ki sta bila v ceni izenačena, namreč 1 Din kg. Sadni ?rg je bil založen z vsakovrstnim plemenitim ln drugim sadjem, kakor tudi z gozdnimi sadeži. Češnje pojenjujejo, bile so včeraj zdrave in dobre že po 5 do 8 Din kg- V obilju je domačih in drugih marelic po 5 do 6 Din kg. Breskve 90 bile nekoliko dražje, celo po 8 Din. Boljše hruške so po 4 do 5 Din- Veliko je novosadskih in banatskih paradižnikov po 4 Din kg. Stročji fižol se je prodajal po 3 do 4 Din kg. Na trgu so bile le prve bar-janske in trnovske zel i nate glave po 1 do 2 Din kg. Na trgu je vladala pravcata gnje-ča. Kljub temu ni bilo slišati o kakih žepnih tatvinah. Tržnemu nadzorstvu Je primanjkovalo stojnic in klopi za Kmečke prodajalke.
i u— Dražba. Davčna uprava Ljublfasta-me-«to bo vršila javno prodajo za rabljen i h predmetov iz proste roke v soboto 4. t m. od 8. ure dalje v baraki mestnega poglavar, siva na Jegličevi cesti 10. Prodajalo se bo; pisalni stroj, pis. mize, motorno kolo, elektromotor, vrtalni stroj, ročni tiskarski stroj, uro pred odhodom vlaka na glavni kolodvar gramofon, trgovske stelaže, furntr, knjige itd- Kupci vabljeni.
u— Avtomobilska izleta 4- do 6. julija Grossglockner, 25. do 30. julija Dolomiti in Milano. Informacije in prijave: Okornova iz-letna pisarna, hortel Slon. Ljubijana.
Iz Maribora
a— Bitka mariborskih šahistov končana.
V torek zvečer sta bili odigrani zadnji dve partiji v tekmovanju mariborskih šahovskih klubov za prehodni pokal in je v zadnjem kolu premagal UJNŽB šah iste SK Železničarja s 5:3. tako da je tudi letošnji zmagovalec v pokalnem tekmovanju Mariborski šahovski klub, ki je dosegel 16 m pol točk. Na drugo mesto se je plasirala šahovska sekcija UJNZB s 15 točkami, na tretje mesto SK Železničar s 14 in pol. na četrto pa SK Slavija z dvema točkama.
a— Po 22 letih iz ujetništva v domovin«. Včeraj se je pripotovali trije možje preko Maribora v domovino po 22 letnem ruskem ujetništvu. Prvi je Mihajlo Vukoje-vič iz Ravnine pri Banjaluki. ki se jp v Rusiji poročil in se vrnil z žpno in dvema otrokoma. Nadalje sta se po 22 letih vrnila v domovino Ivan Haicman iz Sente v Bački, ki s« je tudi tamkaj poročil m se vrača s tremi otroki, ter Djordje Sta-jič iz Vranja, ki je tudi prispel v domovino z ženo in tremi otroki.
Dr. MARINIČ FRANC
se je preselil 1. julija v KOROŠCEVO nI. 2« in ordinira od 9. — 11. in od 14. — 16. ur**.
a— Z motorjem do Ruške koče. V nod**-
1 jo je prispel v višino 1250 m do Ru&e koče z motorjem znamke Indian g. Janko Frie iz Ruš. Povzpel se je po novi cesti iz Reke preko Pohorskega doma do Ruske koče, odšel pa je po najnevarnejši in doslej z motorjem še neizpeljani poti preko Strmice-Apnice mimo Čandra v Rnše.
a— Slovenjgoriško »lisico« so Izsledil! orožniki pri Sv. Barbari v osebi neke 42 letne viničarke. V zadnjih mesecih je številnim posestnikom v okolici Sv. Barbare in sosednih vaseh izginilo preko kokoši in piščancev. Kljub prizadevanju in pazljivosti domačinov se ni posrečilo priti na sled čvonožni lisici. Naposled se je to vendarle posrečilo orožnikom, ki so taf.fcv> spravili na varno. Pri zaslišanju je delorrra, priznala svoje tariniske pohode po kurnikih in je tudi povedala, da je kure in piščance nosila na mariborski trg.
a— Napada na žensk L Na t9-1etw> d*> lavko Ružo Laihovo s Pobrežja je naval!! v nočni uri neki moški z nožem m jo zabodel v pleča. Prav tako je postala žriev napada od več moških 50-1 etna podjetnica, Antonija Ungerletova iz Studencev, ki je zadobila poškodbe po vsem telesn. Ob« napa d en k i se nahajata v splošni bolnišnici, napadalca pa zasledujejo.
a— Štirje na enega. Sluga tukajšnje Prve hrv. štedionice g. Špelec je postal žrtev skrivnostnega napada, ki je doslej osta1! nepojasnjen. Ko se je vračal včeraj zjutraj domov na Pobrežje m prišel do nekega avtomobila. ki je stal pred neko hišo na Aleksandrovi cesti, so nenadoma planili iz avtomobila š+irie nernanci. ki so Spelca potolkli na tla. da je obležal v krvi sredi ceste. Napadalci so jo nato v avtomobilu, brž odkurili v neznano smer. Domneva f«, da so bili tihotapci, ki so v temi rmot7w> menili, da imajo pred seboj organa fin. kontrole, ker je Špelec imel na srlarl službeno čepico. Zdi se. da gre za rnozemce, ki so med seboj govorili nemški.
ZARADI TEŽKE STOLICE, pokaže uporaba naravne
FRANZ - JOSEFOVE
grenčice, užite zjutraj ta zvečer po četrt čaše, dobre uspehe. Tudi občutljivejše pa« cijentke uživajo rade
FRANZ - JOSEFOVO
vodo, ker se že v kratkem času pokaž« prijeten učinek.
Ogi. Mg. S. t«. 1646M8
Srebrni jubilej štepanjskega Sokola
V nedeljo bo obhajalo Sokolsiko društvo v Štepanji vasi srebrni jubilej- Ko je .v predvojnih letih, v naši domovini Sokol širil svoja krila in vabil v svoje vrste vse zavedne Slovence, so tudi nekateri Šte-panjci pričeli telovajd-iitri v telovadnici Sokola I. na Ledini- Takratni starosta So. kola I. br. dr. Pavle Pestotnik je videl v agilnih Štepanjcih vse pogoje, da se osaiu-je v Štepanjii vasi samostojno sokolsko društvo. In res so Stepanjci jeseni 1911 v gosti km br. Ivana Briclja. ustanovili Sokola. Med onimi, ki so položili temelj društvu, so bili: Ivan Briceli. Ivan Brunčič. Josiip Anžič. Ivan Anžič, Franc Anžič, Janez Anžič. Ivan Genussd, Anton Novaik, Fran Selan. Ivan Selan. Jernei Hlebš. Miha Bezlaij, Josip, Janez. Avgust in Franc Kregar ter prerano umrLj Anton Rebernik, Leopold Čerin in Blaž Štele Pobudo k ustanovitvi, ki je prišla od Sokola I- v Ljubljani, je dal takrat vzoren narodni delavec, upokojeni šol upravitelj v Hruši-ci br. J. Lokar s svojiima sinoma Jankom in Francetom.
Kokior je bilo mnogo dobre volie ma strani narodno zavednih Stepanjcev tako je bilo na strani črnožoltih mnogo ovir in nasprotstva ob ustanovitvi Mnogi najboljša Štepanjci so brili med vojno zaradi sokolskega delovanja zaprti in preganjani. Ob ustanovitvi je prevzel mesto staroste Ivan Briceli. ki je društvo vodil dolgo vrsto let. načelniško mesto pa' br. Brunoič. priznati je treba, da 6e je
štepamijsfci S< *:ol že v prvih letih svojega obstoja razvil v eno najmočnejših podeželskih društev. Ravno v telovadnem pogledu ima mnogo lavonik. Kdo se ne spominja pred vojsko vzorne štepamjske vrste na raznih nastopih, ki so jo tvoriiM: br. Brunčič, Genussi, Anžič, Zaletel, Mravlje. Telovadba se je vršila v gostilniškem salonu br. Jožeta An žica, za kar mu bo štepanjski Sokol trajno hvaležen. Kakor so telovadni oddelki vršili svojo dolžnost v telovadnici, tako so nekateri dragi bratje skrbeli za razširjenje prosvete v vzhodnem delu ljubljanske okolice.
Ustanovili so Sokolsko knjižnico, kii šteje* danes okoli 2-000 knjig. prvovrstne vzgojne i<n leposlovne vsebine. Agilni in seriozni so bili br. Selanii in br. Vinko Vizjak pni zbiranju knjig. Slabih ali ma-lovrednih knjig v štcpanjski knjižnici ni-Tiho, a temelijiiito vrši knjižnica svoj namen. Tudi druge prosvetne panoge je gojilo društvo, in sicer: pevski zbor tambu. raški zbor, dramatski odsek itd Med vojno je društveno delo ponehalo in bratie so odšli na fronto. Izdajic v vrstah step. Sokola ni biilo. — več Svejkov Za Avstrijo se ni pulil nihče. Po vojni je delo spet na novo oživelo Stari preizkušeni borci so pnijeli z vsemi silami in priključili so se jiirn mlajši. Sokol je kupiJ svet na plamirju, kasneje še svet ob glavni cesti in pred leti si je postavil svoj skromen še nedovr-šen dom. Ob 15 letnici so Stepanjci razvili svoj prapor- Premoženje društva se ceni
na pol milijona Din. Starosta br. Fr. Slana se z odborom prizadeva doseči v društvu kar naijveč u-spehov. Izdatno vrši svojo misijo štepanjski Sokol prav na vseh popriščih sokolske vzgoje na vzhodnem delu Ljubljane- Mnogo uspehov in trudapol-
nega dela ima to društvo za seboj. V nedeljo bo zutraj dolžnost vseh prijateljev štepanjskega Sokola, da pohitijo med Šte-panjce, da pokažejo priznanje za njihov trud in dajo vzpodbude za nadaljnje de-■»lo. Sakolskemu delu čast in priznanje!
Moderno telovadišče v škofji Loki
Skofja Laka, 1. julija Ob navzočnosti vsega gorenjskega Sokol-stva bo otvorjeno v nedeljo ob 15. pred pri-četkom telovadnega nastopa župe Kranj eno naših najlepših telovadilč. Skofja Loka je napravila z ureditvijo in izgradnjo tega impozanitnega gimnastičnega prostora v svojih sokolskih stremljenjih krepak korak napredka. Letno telovadišče leži med Skofjo Loko in Puštalom in ju veže v tako skupnost, da skoro ni ločiti mesta od neposredne sosede, vasice pod Hribcem. Mnogo žrtev, dolgo vrsto brezplačnih delovni!} ur in so-kolskega samozatajevanja je bik) potrebnih, da se je izpremenil svet. ki so ga prej bogatile plodne njive, v obsežno, lepo izravnano planjavo, ravnico ki bo ob otvoritvi prvič postavljena'na preizkušnjo-
Telovadišče, ki meri preko 15.000 m2 je dobilo najprej v vsem svojem obsegu leseno ograjo, oprto na tetonske etebriče-Pri glavnem vhodu na zapadu so zatem zgradili arhitektonsko zelo učinkovito, moderno blagajno z dvema vhodoma na desno in levo. Sredi blagajne se dviga visoko v nebo kameni t. skoro 10 m visok steber %
nastavkom, ki nosi bronasti odlitek sokola. Na stebru bo v nedeljo tudi prvič za vihrala trobojnica. Notranja ureditev telovadišča se naslanja kar moči strogo n« zahteve, ki jih narekujeta sodobnost in prožnost gim-nastične vzgoje. Telovadišče, igrališče. te-kališče in njih možnost izrabljanja v športni smeri so združeni v nevsiljivo skladnost. Predvsem je na skici opazno tekališče. Na-vozili so nanj preko 20 vagonov leša. Dolžina tekališča znaša 333-33 m, tako da bo iniel tekač pri trikratnem teku točno 1 km potj za.,£e^)pj. Širina je .odmerjena na 5 m. £din<? severna straji ie širša (6-25 jn). določena za 6 tekačev in je dolga natančno 100 m- Ptostdr za proste vaje se razteza na površini 92 X 53 m. Za župne nastope kakor nalašč, toda skoro prevelik za društvene telovadne prireditve, ki se bodo prav lahko vršile med tekališčem in terasami za gledalce. Mimogrede povedano, bo ta vmesni prostor prirejen tudi deci za igrališCe.
Južna stran glavnega telovadišča je namenjena orodni telovadbi, na vzhoou je skok v daljino (metanje kopja, disk in druge panoge lahke atletike) na zapada pa akok s
vršino (odbojka, skoki s palico ln slično). Ker pa Sokol ne bo utesnjeval svoje nove naprave zgolj na prireditve v svojem delokrogu, bodo imeli na telovadišča možnost razmaha tudi športniki, ki ei idealneišeg* nogometnega prostora, kakor ga predstavlja veliki telovadni prostor, skoro ne morevo želeti.
Silno je bilo dela s terasami, kjer so morali prekopati in prevoziti več sto Kub- metrov zemlje, da so ustvarili kar naravno tribuno. Terase so dolge od 36 do 42 m, široke pa tako, da se spodaj lahko zvrstijo po 4 vrste 6tolov, zgoraj pa po 2.
Naj omenimo, da je Sokol tudi že uredil delikatno vprašanje kanalizacije, položil 56 m cevi in zgradil betonsko greznico s toaletnimi zahtevami.
Telovadišče bo; mimo navedenega, postalo v par letih pravcati park. kajti posadil so vzdolž vse ograje vsakovrstno drevje, Jagnjedi, bukve, borovci, smreke, macesni, žaiuiike, kanadske breze in lipe bodo zasenčile prostor, kjer si bodo krepili Sokoli m Sokolice svoje mišice- Čim bodo dopuščala sredstva, se bodo zgradile tudi shrambe za orodje, slači lnice. speljan bo vodovod in instalirane pnhe, iagorela bo tudi električna luč. Ako tega še ni, naj vsakdo pomisli, da so že dosedanja dela terjala preKo 50.000 Din izdatkov. Novo telovadišče prinaša škofji Loki novo življenje. Nai služi Krepko in vzdržno onim svetlim idealom, zaradi katerih je bilo postavljeno in zgrajeno. Sokolsko članstvo je prejelo ob 30-letnici društva manljjiv dati
Iz Celja
e_ Celjski mestni svet bo imet jutri ob
18. redno sejo. Na dnevnem redu so poročila odborov.
e— Gradnja meščanske sole v Zatcu. Kakor znano bodo zgradili k poslopju narodne šole v Žalcu prizidek za meščansko šolo. V sredo 8- t m. ob 11. bo v oDCinski pisarni v Žalcu prva javna pismena ponudbena licitacija za ta dela. Proračun znaša
374.486 Din.	, . „ , ,
e— Upokojeno učiteljstvo u Celja ln okolice bo imelo svoj mesečni sestane« v soboto 4. t m. ob 16. pri g. Vodenlku v Petrovih- Prometne zveze so ugodne.
e_ Uradni dan Zbornice za TOl za Celje
in okolico bo v torek 7. t. m. oa 8. do 12. v posvetovalnici Združenja trgovcev ,za mesto Celje v Razlagovi ulici.
e_ Koncert v korist Rdečega kriza. Vojaška godba iz Maribora, k: se bo mudila danes ob zaprisegi vojaških novincev v Celju, bo priredila danes od 17.30 do 19-30 v mestnem parku koncert v korist Rdečega križa.
e_Samo danes do 18. je še Cas, da obnovite srečke drž- razredne loterije v podružnici jJutrat v Celju.	j
e— Kin« Union- Danes ob 16-30 m 20.30 velefilm »Krila v temi j in zvočni tednik.
Bodoče matere
morajo skrbeti da se izognejo vsaki leni-vosti prebavil, posebno zapeki, z uporabo naravne
FRANZ-JOSEFOVE
grenčice.
FRANZ-JOSEFOVA
voda se lahko pije in deluje v kratkem času brez neprijetnih pojavov.
Ogl. reg. S. bt. 115485/35
Iz življenja na deželi
Iz Kranja
Sokolska župa Kranj priredi letošnjo idejno revijo v nedeljo, dne 9. avgusta t. 1 popoldne v Stražišču pri cerkvici v Šempetru. Uprizorila se bo revija »K radosti in bratstvu!«, ki je imela lani na Jesenicah velik uspeh. Na to prireditev že danes opozarjamo in vabimo sokolskemu pokretu naklonjeno občinstvo k čimvečji udeležbi.
Iz Laškega
3_ Sokolski javni nastop bo r nedeljo o-
t. m. popoldne ob 4. Ko nam poleg vremena prav vse nagaja in ko se v tehle časih vse •tako rado skisa. se obračamo na narodno občinstvo iz Laškega in sosednih krajev s prošnjo, naj nam ostane naklonjeno in nas podpre z obilnim obiskom. Zdravo in na svidenje!
★
ŽIROVNICA. Pevsko in tamburaško društvo i>Stok v Žirovnici priredi v nedeljo 5. t. m. v Valvazorjevi koči prvo planinsko veselico s petjem, plesom, tamburanjem in prosto zabavo. Pričetek ob 9- dopoldne.
KRANJ. Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju objavlja, da bodo sprejemni izpiti kandidatov za I. letnik dne 1. septem-hr.-i od 8.30 dalje. Popravni in razredni izpiti se prično 26. avgusta ob 8. uri. Vpisovanje bo 5. septembra ob 8.
MEDVODE. Zadnja leta se v naši okolici mnogo povprašuje po stanovanjih, ki so primerna za letoviščarje. Občinska uprava je zaradi tega uvedla evidenco primernih stanovanj. Mnogo hišnih posestnikov se je povabilu občine odzvalo in prijavilo stanovanja. Cene so dokaj nizke v privatnih hišah in tudi v gostilnah in restavracijah. Celodnevna dobra hrana stane od 15 do 35 Din- Romantična okolica privablja vsako leto mnogo tujcev. Prijetno je kopanje v Sori, ki ie dosti toplejša kakor Sava, nudijo pa se tudi mični izleti na vse strani. Sv. Katarina, šmarna gora, obrtniški dom na Go-vejku. Osojnik znameniti grad v Smledniku, Sv. Marjeta. Peteline itd. so posebno priljubljene izletne točke Kdor namerava prebiti poletni čas v okolici Medvod in želi kaka pojasnila, naj se obrne na občino Medvode.
Strela je zažgala stolp na Muti
Maribor, 1. julija Včeraj v popoldanskih urah je divjala siina nevihta nad Dravsko dolino, ki je na vseh kulturah povzročila ogromno škodo-V nekaterih predelih je padala toča in uničila polja in sadovnjake. Med strašnim neurjem so švigali bliski na vse etrani in je strela udarila med drugim v cerkveni stoip na Muti. Čeprav je zelo deževalo, je bil stolp nenadoma v plamenih in dimu. Takoj so bili alarmirani gasilci z Mute fn iz Vu-zenice. ki so nemudno prihiteli. Zgorela je le lesena streha stolpa, dočim eo spodnje zidane dele rešili, škoda je precejšnja.
Spet ntrlič na cesti
Ptuj, 1. julija.
Poročali smo včeraj, da so na travniku ob državni cesti pri Hajdini našli v torek zjutraj 52-!etnega posestnika Franca Se-Bekoviča globoko nezavestnega. S počeno lobanjo so ga prepeljali v bolnico, kjer se pa doslej še ni zavedel in tako še ni bilo mogoče dognati, ali je Senekovič žrtev nesreče ali roparskega napada. Orožniki so uvedli strogo preiskavo. Kakor trdi žena. je .imel Senekovič pri sebi kakih 10. do 30.000 Din, ker je pred nekaj dnevi prejel kot trgovec z živino večjo kupnino. Doslej je bila v zvezi s tem dogodkom aretirana neka sumljiva oseba.
i <
Danes zjutraj pa so spet našli na sredi ceste neznanca strašno poškodovanega-Tovorni avto, last žnidariča, je okoli pol. 1. hitel iz Ormoža proti Ptuju. Na cesti med Borovcem in Spuhljo je na ovinku opazil sredi ceste ležečega moškega. Takoj je ustavil in Žnidarič je ugotovil ,da je neznanec rnrtev. Po prihodu v Ptuj je Žnidarič alarmiral orožnike, ki so v pokojniku spoznali 49-letnega Jožeta Meška. doma iz Št. Lenarta pri Veliki Nedelji. Meško je bil v torek v Mariboru na sejmu Zvečer se je vrnil in je po 21. uri še g o voril v Ptuju pri Brenčičevi gostilni s hlapcem, nakar se je odpravil domov. Kaj Se je potem zgodilo, orožniki niso mogli
ugotoviti. Truplo so spravili v mrtvašnico. Danes popoidne je bila izvršena obdukcija, ki je ugotovila, da ima Meško popolnoma zdrobljeno glavo in vtisnjen prsni koš. Iz tega sklepajo, da ga je najbrž povozil avto in da ne gre za roparski napad.
Obupana dekleta hočejo v smrt
Maribor, 1. juiija
Danes okrog 15. ure je skočila blizu železniškega mostu ob brodu neka 16-letna deklica v močno naraslo Dravo- Ker je bila docela oblečena, je vse kazalo, da namerava izvršiti samomor. Že nekaj metrov od brega je pričela plavati in je preplavala celo Dravo ter stopila vsa izčrpana ln premra-žena na suho na pobreški =trani. Ljudje so ji takoj priskočili na pomoč in so dekletce spravili domov. Dekl eie iz znane tn ugledne mariborske gostilne ter je izjavilo, da si je hotelo končati življenje zaradi družinskih razmer. V mrzli vodi pa se je skesala in opustila svojo namero ter k sreči preplavala reko
Že davi okrog pol 4. pa se je zgodila naslednja tragedija: Preko balkona mariborske Velike kavarne se je vzpenjala 2<)-letna plesalka in artistinja Beti Horvatova. Stražnik, ki je menil, da se hoče plesalka v vinjeni razposajenosti samo nekoliko produclrati po balkonu, io je opozoril, naj pazi, aa ne bo padla preko ograje. Artietka se pa za to ni veliko zmenila ampak se je pognala preko balkona v globino 10 metrov in le z zdrobljeno lobanjo obležala na tlaku ob Dravski ulici. Nezavestno so prepeljali v splošno bolnišnico, kjer pa je kmalu nato izdihnila. Vzrok samomora ni znan.
Iz Julijske Krajine
Senior Grazioli odšel iz dežele
V	Trst se je vrnil pred kratkim, kakor smo že poročali, dr. Karel Perusino, politični tajnik pokrajinske fašistovske zveze in član glavnega direktorija stranke. Bil je v Vzhodni Afriki, kamor si je šel. kakor drugi fa-šistovski prvaki, pridobit lavorik na bojnem polju. One tri mesece, kar jih je prebil v Eritreji in Abesiniji, ga je v Trstu nado-mestoval splošno znani Emilio Grazioli kot podtajnik.
Grazioli je dolgo vrsto let gospodaril po Krasu kot tajnik sežanske krajevne fašistovske organizacije, kot inšpektor kraškega okrožja in v činu senorja kot poveljnik 59. legije fašistovske milice. Kljub svojim pomembnim zaslugam za stranko, ki jo je vse do zadnjeca prav po skvadristovsko populariziral po Krasu, kjer je teren že z geološkega, vidika izredno težaven, je šele po odhodu dr. Perusina v Afriko napredoval v višji krog fašistične hirerarhije.
Sedaj pa so ga nenadoma poslali iz dežele in ga. imenovali za tajnika fašistovske zveze v Tridentu, kjer bo deloval sicer v drugem etničnem krogu, a bo vendar lahko s pridom uveljavil svoje že preizkušene in priznane sposobnosti. Vsekakor si ga bodo Kraševci zapomnili in marsikje bo še mrtvi kamen dolgo pričal o njegovem fašistov-skem in civilizacijskem delovanju.
Drobne novice
V	Dekanih je prve dni po binkoštih nenadoma umrl Cvetko Mahnie, nadarjen mladenič, star šele 21 let. Njegov pogreb, mnogi venci in cvetlice so bile dokaz splošne priljubljenosti, ki jo je vžival, in globoke žalosti, ki jo je povzročila njegova prezgodnja smrt zlasti med mladino, ki ji je bil velik vzornik.
V	Lažni pri čepovanu ko finančni stražniki pred nekaj tedni na podlagi neke ovadbe izvršili hišno preiskavo pri gostilničarju Lojzetu Zbogarju. V nekem kotu v kleti so našli dve stari zarjaveli avstrijski sablji, nekaj nabojev za lovsko puško in vojaški revolver, ki jfh gostilničar ni prijavil pristojnim oblastem. Zaradi tega je moral pred goriško sodišče, kjer se je zagovarjal da sploh ni vedel, da ima v svoji hiši take stvari. Kljub temu je bil — čeprav pogojno — obsojen na tri mesece zapora in 500 lir denarne kazni.
V	Cerknem so karabinerji pred nekaj dnevi aretirali 421etnega Jakoba Mraka, ki je baje žalil dva fašfstovska miličnika, ko sta nameravala po svoji službeni dolžnosti izvršiti neko opravilo. Mrak je bil prepeljan v goriške sodne zapore.
RADIO
Petek. 3. julija
Ljubljana 12: Reproduciran koncert naše pesmi in naše glasbe. — 12-45; Poročila, vreme. — 13: Cas, spored, obvestila. — 13.15: Radio orkester. — 14-' Vreme, borza. _ 19: Čas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura. _ 19.50; Udovičeva
in Lovšetova na ploščah. — 20.10; Ženska ura: Keramika (gdč. Dana Pajnič). — 20.30; Mozartov večer. — 22: Čas. vreme, poročila, spored. _ 22.20; Ksilofonske solistične točke na ploščah- _ 22.30: Angleške plošče.
Beograd 16: Narodne melodije. — 17; Pesmi. — 20-15: Narodna glasba. _ 20.40; VVagnerjeva opera »Valkira« na ploščah- _ 22.30: Lahka in plesna muzika. — Zagreb 20; Zborovski koncert — 20.30; Večer hrvatskih skladateljev. _ 21.30; Pesmi. — 22.15: Godba za ples- _ Praga 19.20; Plošče. _ 19.30: Lahka glasba. — 20-55; Pesmi minulih dob. — 21.10: Zvočne 6like iz »Odeja«. — 22: Lahka glasba na ploščah. — Varšava 19-20: Klavirske skladbe. — 21: Simfoničen koncert. — 22-15; Lahka in plesna muzika. _ Dunaj 12; Orkester. — 15.20; Spomini na Schuberta. _ 16.05- Plošče. — 17-35: Tirolski skladatelji. _ 19-30; Koncert orkestra. — 20.30: Simfoničen koncert.
22.10: Godalni kvartet — 23.15; Lahka in plesna muzika. — Berlin 20-10: Mozartove in Schubertove skladbe. — 22.30: Lahka godba orkestra — Miinehen 18; Večerni koncert. _ 20.10; Večer nemške umetnosti. — 23.30; Orkester in solisti. _ Stuttgart 10-25; Koncert dekliškega pevskega zbora. 20-10; Pester večer. _ 21.10: Lahka in plesna muzika. _ 24: Nočni koncert iz Frank-furta,
Gospodarstvo
Naša rudarska produkcija
V letošnjem prvem četrtletju kaže rudarska produkcija v Jugoslaviji znake življenja. Nasproti zadnjemu četrtletju lanskega' leta vidimo sicer pri nekaterih rudah nazadovanje, kar pa je sezonski^ po. jav. V primeri s prvim lanskim četrtletjem pa beležimo povsod precejšnje povečanje- Značilno je zlasti povečanje produkcije premoga, ki je še lani nazadovala. Letos je znašala v prvem četrletju produkcija premoga 1,172-000 ton, to ie za skoro 100-000 ton več nego lami. Tudi ostala rudarska produkcija »e je nasproti lanskemu letu dvignili a, le pri bakreni rudi opažamo malenkostno nazadovvanje. Za prvo četrtletje zadnjih let nam kaže statistika naslednje gibanje rudarske produkcije: (v tisočih tonah):
ruda
premog 6-vinčena bakrena 1392 32 183 1189 105	47
1101 158 144 1143 178 160 1079 182 166 1172 185 131
prvo četrti. 1930
1932
1933
1934
1935
1936
žd. ruda	bavksit	•perit
99	13	19
11	0	6
8	7	5
23	8	4
28	17	16
62	41	22
1930
1932
1933
1934
1935
1936
Svnnčeno-cinkova ruda. ki je v 1. četrt, let-ju lefta 1930 znašala komaj 32.000 ton se je letos v prvem četrtletju povzpela že na 185.000 ton. Razveseljivo povečanje beležimo zlasti pri produkciji železne rude, ki je dosegla najnižje stanje v letu 1933, ko smo v prvem četrletju pridobili le 8000 ton. dočim se ie produkcija letos v prvem čet-rletju dvignila na 62-000 ton. Enak dvig belež:mo tudi pri bavksitu, kjer se je produkcija v letih krize gibala v prvem četrtletju na višini 6 do 8 tisoč ton, ki pa je sedaj narastla na 41-000 ton- Prav tako se je dvignila produkcija pirita od 4000 ton v prvem četrtletju 1934. na 22.000 ton v letošnjem prvem četrtletju. Omeniitj je še kromovo rudo, ki v gornji tabeli ni upoštevana. Produkcija kromove rude je narasla od 7000 ton v prvem četrtletju 1934. odnosno 8000 ton v lanskem četrtletju na 14.000 ton letos.	_
Sonc® in
NIVEA
je idealna združitev, da Vam koža lepo porjavi. Z NIVEO negovana koža omogoči soncu, da dovrši svoje zdravilno delo. NIVEA CREMA zmanjšuje ikrati nevarnost pred sončarico.
Jugoslav. P. Beiersdorf & Co. d. s. o. j. Maribor.
Pasivnost naše trgovinske bilance
Četrtletno poročilo Narodne banke za prvo letošnje četrtletje objavlja podatke o naši zunanji trgovini po mednarodni klasifikaciji blaga. Ta statistika, ki imajo ločeno izkazano koliko je znašal uvoz in izvoz monetarnega zlata in srebra, nam nudi pregled o tem, kakšna je bila naša trgovinska bilanca v prvem letošnjem četrtletju v čisto blagovnem prometu, t. j. brez uvoza in izvoza monetarnega zlata in srebra. V prvem letošnjem četrtletju smo izvozili za 26.2 milijona Din monetarnega zlata in srebra nasproti 19.9 milijona Din v prvem lanskem četrtletju. Tu gre skoro v celoti za zlato, ki ga je Narodna banka prenesla iz Pariza v svoj trezor. Pri izvozu je ta postavka malenkostna iu znaša nekaj manj nego 0.2 milijona Din.
V čistem blagovnem prometu je znašal naš izvoz v prvem četrtletju 849.2 milijona Din, naš uvoz pa 1030.1 milijona Din, tako da smo bili v čistem blagovnem prometu pasivni za 180.9 milijona Din. V skupni statistiki pa uvoz zlata precej povišuje to pasivnost, kajti skupna statistika izkazuje uvozni presežek v višini 206.9 milijona Din.
Zbornik taksnih in pristojbinskih predpisov
Rokopis označenega dela je prireditelj Sušeč Štefan načelnik fin- odd banske uprave v pok. izročil tiskarni, da prične z natiskom. Knjiga bo zaradi svoje obsežnosti dotiskana v teku meseca septembra t. L. nakar bo dostavljena naročnikom.
O tem se obveščajo vsi subskriberati s pn-stavkom, da je dravska finančna direkcija po svoji uvidevnosti, naklonjenosti m usluž-nosti prireditelju omogočila, da je v knjigo vnesel tudi vse one normativne razpise ministrstva za finance in kr. banske uprave dravske banovine ter razsodbe državnega sveta in upravnega sodišča, ki so bili doslej odtegnjeni splošni javnosti. Zaradi tega se je komentar k posameznim členom in tarifnim postavkam taksnega zakona ter k paragrafom in tarifnim številkam zakona o sodnih taksah izredno izpopolnil- V knjigo so vnesene tudi katastrske takse ln takse za žigosanje mer.
Da ostane knjiga za daljšo dobo let ku-rentna, bo avtor v primeru večjih zakonskih izprememb izdal v primernih presledkih h knjigi »Takse« — proti plačilu malenkostnih tiskovnih stroškov — posebne dodatke, ki se bodo lahko prilepili v knjigo na izpre-menjenih in dopolnjenih mestih. Enake »Dodatke« namerava avtor izdati tudi h knjigi »Neposredni davki«, ki je pred kratkim izšla in se dobiva v knjigarnah.
Z naročili na knjigo >Takse< naj Interesenti ne odlašajo, ker se jim bo do konca tega meseca še zaračunala subskrtpcijaka cena 200 Din, po tem terminu pa knjlgarniška cena 260 Din. Naročila sprejema Sušeč Štefan, Ljubljana, Beethovnova 13.
Gospodarske vesti
= Uvozna kontrola. Dne 25. junija se je pričela izvajati uvozna kontrola nasproti neklirinškim državam za blago, navedeno v posebnem seznamu. Narodna banka je takoj prve dni dobila od uvoznikov prošnje za uvozna dovoljenja, zlasti za uvoz radijskih aparatov iz Zedinjenih držav. Odbor za kontrolo uvoza pri Narodni banki je te prošnje brez motivacije zavrnil.
= Nov režim uvozne trgovine v Italiji. Italija je s 1. julijem uvedla najstrožjo kontrolo uvoza, ki dopušča samo 100 od. statno kompenzacijo. Za važmejše predmete izdaja uvozna dovoljenja finančno ministrstvo, /a ostale manj važne predmete pa carinska ditrekoija. Od 1. julija naprej je mogoče v Italijo uvoziti brez uvoznega dovoljenja le zlato in srebro.
= Izvoz govedi v Nemčijo. Kakor poročajo iz Beograda, je bil v Berlinu dosežen sporazum med našo državo in Nemčije glede izvoza goveda. Jugoslavija je doslej govejo živino izvažala predvsem v Italijo m nekaj malega v Avstrijo. Z uvedbo sankcij smo izgubili italrijamski trg. Novi sporazum bo omogočil, da plasiramo na nemšlkem trgu več desettraoč glav goveje
žiivine. Prva partija prvovrstne goveje živine (1500 glav) bo poslana v Nemčijo v teku prve polovice julija- prav tako je do-sožem sporazum glede izvoza kvalitetnih vin v Nemčijo.
= Odkup letošnje pšenice. V kratkem je pričakovaitii, da bo vlada določila cene za odkup letošnje pšenice. Da ne bi ta in. tervencija povzročila državi prevelikega bremena, kakor pred leti, ko smo imeli znani žitni režim, vlada doslej še ni de-finiitivno sklepala o tem vprašanju, ker čaika, kako se bodo razvile svetovne cene in kakšen bo približen rezultat naše letine. Te dni se je vršila v »Prizadu«. konferenca interesentov, kjer so predstavni, kii zadrug izražali željo, da bi Prizad kupoval pšenico predvsem od producentov, po ceni 130 Din, medtem ko naj bi kupoval pšenico od trgovcev po nižjij ceni. in sicer za vagonsko blago po 105 Din. za pšenico v slepih pa nekoliko dražje.
— Podaljšanje grško-jugosiovenskega trgovinskega sporazuma. Ker so bila trgovinska pogajanja z Grčijo za nekaj časa preložena, da se prouči možnost ureditve blokiranih terjatev v Grčiji, je bil predvčerajšnjim v trgovtoskem ministrstvu parafiran protokol o rezultatih dosedanjih pogajanj, ki predvideva podaljšanje sedanjega trgovinskega sporazuma do konca julija.
= V trgovinski register sta se vpisali nastopni tvrdki; »Ekonomist*, gospodarska pisarna, družba z.o.z., Maribor, Tomšičeva 12 (opravljanje ekonomsko komercialnih poslov kakor so: gospodarski nasveti, izvedenska mnenja, uprave, organizacije podjetij, propaganda, revizija, likvidacija, kontrola podjetij, interesna zastopstva; osnovna glavnica 100.000 Din, vplačano 25.000 Din; poslovodja: dr. Milko Daneu, dipl. ekonomist in Stanko Košto-maj, dipl. ekonomist, oba v Mariboru); Wernigg Ivan, »Avenarius tvornice« (izdelovanje sredstev za uničevanje sadnih škodljivcev Ln raznega izolacijskega materiala.)
= Uradni tečaji za julij. Finančni minister je za julij določil naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 303 Din, 1 zlata turška liTa 344, 1 angleški funt 245, 1 ameriški dolar 43.60, 1 kanadski dolar 43.40, 1 nemška marka 15-50. 1 poljski zlot 8-20, 1 avstrijski šiling 8-90, 1 belga 7.35. 1 madžarski penge 8.80, l brazilski mi-lrajs 235, 1 egiiiptski funt 218, 1 urgvajski pe-zos 18, 1 argentinski pezos 12, 1 turška papirnata lira 34.75, 100 albanskih frankov 1415, 100 fr. frankov 288, 100 švde- frankov jev 2950, 100 bolg. levov 47, 100 rom. le-ijev 31, 100 danskih kron 975, 100 šrvedskih kron 1120. 100 norveških kron 1099, 100 španskih pezet 595, 100 grških drahm 41, 100 češkoslovaških kron 180.50, 100 finskih mark 96-50. 100 letonskih latov 1090 Dm.
= Dobave; Direkcija drž. rudnika v Kak-nju sprejema do 9. t- m. ponudbe za dobavo žičnikov, železne žice. pocinkane pločevine, inpregniranih jelovih hlodov, vijakov z maticami, srtrojne opeke, stekla z« okna. karbida, zidnih školjk za vodovod, raznega instalacijskega materiala in 6000 Kg žebljev za tračnice. Hidrografski urad mornarice v Splitu sprejema do 10- t. m. ponudbe za dobavo litografskih, fotografskih in xnjigotis-karskih potrebščin. Komanda mornarice v Zemunu sprejema do 17. t. ni. ptmudbe za dobavo raznega izolirnega maierlaia do 20. t- m. za dobavo raznih kislin, bakrene soli. gumijastih rokavic in predpasnikov in do 22. t. m. za dobavo kalcijevega karbida. Pri isti komandi bo 1. avgusta ofertna licitacija za dobavo požarnega avtomobila. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 12. L ni. ponudbe za dobavo volnenih kocev, do 13. t- m- za dobavo bakrene žice. kotnega in ploščnatega železa, cementa, mavca itd., do 14. t. m. za dobavo 100 komadov vreč za kruh in železne pločevine, do 15. t. m. za dobavo platna, 6ivozelene barve, bele vrvice, belih in črnih trakov, usnja Za čepice, raznega električnega materiala, brodskih svetiljk. cevi za sesalfce, ebo-nita, lepila, jeklene žice spojk za obroče ter belega in črnega sukanca, do 16. t.m- za dobavo bakrene žice in porcelanskih izolatorjev, žice za dinamo. vrvice in cevi iz platna, do 18- t m. za dobavo raznega Seleza in
IZDELEK; UNION, ZAGREB
peska za čiščenje, do 199. t. m. za dobavo ščetk iz jeklene žice, podplatov in kravine, salmijaka. žveplene kisline in klorovega kalcija, do 24. t. m- za dobavo strojnega jekla, svinčene pločevine, mila, paste za čiščenje in smirkovega platna, do 25- t. m. za dobavo smirka v prahu, kositra, jelenovega in kravjega usnja, do 26 t. m. pa dobavo kabla in gume s plaiinenim vložkom.
Borze
1. junij
Na ljubljanski borzi so oficielni te~aj? deviz v splošnem nekoliko popuščali, ker je švicarski frank nadalje čvrst. Avstrij. ski ši/lingi so se v privatnem kliringu nekoliko dvignili na 9.00, angleški funti pa so se nudili po 243.50. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v avstrijskih šilingih po 8.87, v angleških funtih po 242.4350 in v grških bonih pa 27.75, dočim je bilo za špansike pezete povpraševanje po 6.70. Nemški klirinški č:ki so se trgovali v Ljubljani j>o 13.96, v Beogradu po 13-9069 in v Zagrebu po 13.9650. odnosno za konec avgusta po 13-80.
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda popustila in je bil zabeležen tečaj 3b4 den. <v Beogradu promet jx> 363 — 365). Zaključni tečaji pa so bili v 7% Blairovem posojilu po 75.
Deviz*
Ljubljana. Amsterdam 29o2.43 — 2977.03, Berlin 1750.63 — 1764.51, Bruselj 734.18 — 739.34. Curih 1424-22 — 1431.29, London 217 70 — 219-76, Newyork 4313.60 — 4349.91, Pariz 288.43 — 289.87, Praga 180.47 — 181.58-
Curih. Beograd pa.niz 20.25, London 15-31. Newyork 305.50, Bruselj 51-6250. Milan 24.15, Madrid 41.95, Amsterdam 20.805. Berlin 12310, Dunaj 57.30, Stockholm 79.0250, Oslo 77-0250, Kobenhavn 68.4250, Praiga 12-68 Varšava 57.70, Efekti
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 364 den., za sept. 364 den., 4n o agrarne 47 den-, 6% begluške 68.50 — 69.50, 6®/® dalm- agrarne 66 den-, 7% invesi. 81-50 — 83 7% Blair 74 — 75.50, S°/o Blair 86 bi.; delnice: pAB 234 den-. Trboveljska 140 den., Izis 10 den.
Beograd. Vojna šikoda 365 — 366 (363 —365), za sept. 364 den. (362 — 363). 6% begluške 68.75 — 69.25 (68.75 — 79), 7% invest- 83.50 _ 84.50 (84), 7% Blair 75 — 76 (76), PAB 233 — 235.
Blagovna tržišča
2ITO
Chicago, 1. julija. Začetni tečaji: pšenica: za julij 93.375, za sept. 94.50, za dec. 95.50; koruza; za julij 66.625, za dec. 62.375.
+ Novosadska blagovna borza Tendenca mirna. — Pšenica: baška in sremska 118—119; okolica Sombor in ba. natska 117—119, baška ladja Tisa 121 —123, ladja Begej 119—120; slavonska 119 —120. OveS; baški, sremski in slavonski 100—102. Koruza: baška, sremsika in banatska 101—103; Moka: baška in banai-ska »0g« in »Ogg« 195—205; »2« 175—185, »5« 155—165, »6« 135—145, »7« 115—125, »8« 105—107.50. Otrobi: baški. sremski in banatski 98—102.
-j- Budimpeštaneka terminska borza
(1. t. m.) Tendenca čvrsta. Koruza: za avg. 11.73 do 11.75, za sept. 11.70—11.75.
BOMBAŽ
-f- L.iverpool, 30. junija. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za julij 6.70 (prejšnji dan 6.60), za dec. 6.22 (6.12).
4- NewYork, 30. junija. Tendenca stal na. Zaključni tečaji: za julij 12.23 (12.29). za dec. 11.51 (11.59).
Bauovinsko
šahovsko prvenstvo
Ljubljana, 1. julija.
Davi se je v restavraciji »Zvezdi« pričel šahovski turnir za poedinsko prvenstvo dravske banovine. Prijavilo se je 12 igralcev, večinoma iz Ljubljane, po eden pa iz Maribora in Kranja Snoči je bilo v kavarni »Zvezdi« žrebanje ter so dobili številke: 1. Vidmar Ciril, 2. Marek, 3. Singer, 4. CSLbic, 5. Lešnik, 6. Kranjec, 7. šiška, 8. šorli, 9. Berčič, 10. Preinfalk, 11. inž. Weiss, 12. Klanjšček.
Davi ob 8. &e je pričelo I. kolo, ki je takoj prineslo dve senzaciji. Zlasti je presenetil poraz Preinfalka, ki je veljal za favorita turnirja. Tudi Cihjcev poraz je prišel nepričakovano. Do 13. je bilo končanih 5 partij, dočim bosta Marek in inž. Weiss igrala šele zvečer.
Prva sta končala Vidmar in Klanjšček. Vidmar je igral kraljevski gambit in je po divji igri prisilil nasprotnika v 28. potezi k predaji. Mariborčan Lešnik je igral proti šorliju damski gambit, a je že v otvoritvi zašel v težkoče. šorli je v končnici dobil kmeta in gladko zmagal v 52. potezi Damski gambit Cibic—Berčič je bil dolgo časa izenačen, v stisnjeni poziciji je pa Cibic napravil napako in izgubil kmeta. Berčič je pozneje osvojil še enega kmeta in zmagal v 62. potezi, šiška se je kot črni branil nasproti Kranjcu sicilijan-sko. Beli je v komplicirani poziciji izgubil kvaliteto, zaradi hude časovne stiske je vrh tega slabo nadaljeval in se je moral v42. potezi vdati. Veliko zanimanje .ie vladalo za italijansko partijo Singer— Preinfalk. Preinfalk je za napad žrtvoval dve figuri za kvaliteto in 3 kmete. Singer je prešel v protinapad in prisilil črnega, da vrne kvaliteto. S figuro manj se je Preinfalk v 43. potezi vdal.
V četrtek igrajo v EL kolu: Klajmšček— šiška, šorli—Kranjec, Berčič—Lešnik, Preinfalk—Cibic, inž. Weiss—Singer, Vidmar—Marek.
Novi predsednik v ženevi
IflS®!,.
mšm& pm mm

Belgijski min. predsednik van Zeeland je bil v Ženevi izvoljen za novega predsednika skupščine Društva narodov
Skrivnosti sonca
370 opazovalcev v 41 ekspedici jah — Krona iz petih srebrnih žarkov - Sedem zvezd na zatemnjenem nebu, med njimi Venera — Vpliv
mrka na živali
Poletna moda
V Moskvi je izšlo splošno poročilo o poteku in prvih uspehih opazovanja sončnega mrka 19. preteklega meseca. Iz tega poročila je razvidno, da je ta nebesni pojav opazovalo 370 učenjakov, med njimi 300 sovjetskih. in ti so bili v 41 ekspedicijskih skupinah porazdeljeni vzdolž ozkega, toda 7000 km dolgega pasu od Črnega morja do Tihega oceana, kjer se je dal popolni mrk opazovati. Samo na treh postajah opazovanja zaradi slabih vremenskih razmer niso bila mogoča.
Poleg astronomskih preizkušenj, ki so jih izvedli povsod, kjer je vreme dopuščalo, s sijajnim uspehom, je bilo posebno važno delo treh radijskih ekspedicij, ki jim je biia dana naloga, da preiščejo, kako nastanejo z elektriko nasičene plasti v stratosferi, tiste plasti, ki omogočajo, da se brezžični valovi razširjajo okrog in okrog zemlje, a ne morejo v vesoljnost. v nasprotju z dosedanjimi trditvami, so te ekspedicije ugotovile, da nastajajo omenjene plas?! zavoljo ultravioličnih žarkov, ne pa zavoljo elektri-
Železniški vagoni — počitniški domovi
Uspešna akcija angleških železniških družb
Velike angleške železniške družbe nadaljujejo tudi letos z izposojanjem starih, malo predelanih železniških vozov leto-viščarjem. Ti vozovi imajo prostora za šest oseb, dve spalnici, jedilnico, majhno kuhinjo, opremljeni pa tudi s kuhinjsko posodo. perilom i. t. d.
Za 2 funta in 10 šilingov na teden preživlja lahko v teh vasronih šest oseb svoje počitnice, in to v bližini postaj in krajev, ki
I si jih ljudje sami želijo- Čeprav se je najem-nina letos zvišala in oprema po raznih izkušnjah zmanjšala, je bilo povpraševanje po starih vagonih večje nego je njih razpoložljivo število. Teh počitniških vagonov je letos 300. Prihodnje leto bodo število povečali sprejemajo pa že sedaj prijave leioviščar^v. Letoviščariem, ki nočejo sami kuhati, so »a uslugu jedilni vagoni na postaji, postajeiur čelnik pa jim morajo dajati vsaKo informacijo glede izletov i. t- d.
Ameriško občinstvo — žrtev prevar in potegavščm
Ko je bil pokojni ruski pisatelj Maksim Gorki na potovanju v Ameriki, je obiskal tudi Georgeto\vn v Južni Karolini. Tu ie zagledal lepak, ki je z velikanskimi črkami naznanjal uprizoritev njegove drame >Na dnu«, na koncu pa ie bilo zapisano; 3-Po končani predstavi se bo pojavil avtor sani na odru in pozdravil občinstvo«.
Seveda je bil pisatelj nad vse začuden in ga je mikalo videti svojega dvojnika. Šel je torej zvečer v gledališče in ko se je na koncu zastor še enkrat dvignil, je res zagledal človeka, ki je stopil z globokim priklo-
Usodna sončna kopel
lčrletni slovaški študent Jan Michalko je ,z več šolskimi tovariši napravil izlet v okolico Užhoroda. Družba se je šla kopat v reko. Po kopeli je zlezel Michalko na bližnji železniški most in lege] nanj na sonce. Pri tem je položil glavo na tirnico. Med sončenjem je moral nesrečnik zaspati, kajti preslišal je ropotanje bližajočega se vlaka, ki ga je obglavil. Telo neprevidnega dijaka so našli nepremaknjeno na mestir, kjer se je sončil, med tem ko so kolesa glavo odnesla kakšnih petdeset metrov naprej in jo potem zagnala stran-
nom ob rampo in ga je občinstvo spneje.o z gromovitim aplavzom- Najbolj čudno pa je bilo, da je bil nepristni Gorki pravemu podoben kakor jajce jajcu. Pisatelj je stopi! pozneje k njemu in ga priiel. Mož se je hudo prestrašil in ga prosil, naj ga nikar ne izda. »Ne vrzite me v nesrečo!« je dejal. »Sem družinski oče, že dolgo časa brez pravega dela in si zaslužim malo kruha edino na ta način, da me je gledališki ravnatelj najel, da bi predstavljal razne avtorje. Tako se pojavljam na odru kot Sudermann, Ros-tand, Donnay Gorki. in doslej so me ljudje sprejemali še vedno samo z navdušenjem. Nikar me ne spravite ob kruh-« Gorki ni imel tako trdega srca. da bi moža-razkrinkal. Smejal se je in mu je dal. naj opravlja svoj čudni poklic kar naprej....
Brionske otoke je kupila Italija
Kakor poročajo z Dunaja, je italijanska vlada kupila otok Brioni z vsemi napravami, ki jih je tam zgradil Kuppelwieser, torej z velikim hotelom, igriščem za polo itd. Plačala je za to 10 milijonov lir.
»Nezadovoljni" med seboj
Italijanski letalski general V a 11 e je obiskal v Berlinu državnega kancelarja
Hitlerja
ziranih delcev, ki hi brzeli z velikansko hitrostjo od sonca proti zemlji.
Zanimivo je bilo opazovati sončno krono, ki je sestoiaia iz petih velikih 6rebmih žarkov v podobi peterokrake zvezde. Dolžina teh žarkov je znašala petkratno dolžino sončnega premera. Na sončnem obodu so nadalje opazili razne piamenice«. dve veliki protuberanci in majhno, rdečo protuberan-co- v kroni eo ugotovili modre In infrardeče žarke. Med mrkom je bilo videti na nebu sedem zvezd, med drugimi Venero-
Sončni mrk so opazovali tudi z meteorološkega zrelišča. V Omsku je med popolnim mrkom temperatura padla n. pr. od 22 stopinj na 11 stopinj, živali so se vedle ob za-
četku mrka kakor ob mraku: 90ve so zapustile svojega gnezda, kokoši ln druge domače živali so se odpravljale spal.
Da bi bil uspeh ekspedicij čim bolj neodvisen od vremena, so poslali, kakor smo poročali, v ozračje več substratosfernih balonov. Eden med njimi je napravil 1000 posnetkov mrka v različnih fazah. Tudi na morju so se vršila opazovanja pred vsem glede toplote izmenjave med ozračjem in morjem za časa mrka. Ta hidrometeorološka opazovanja med totalnim sončnim mrkom na morju so bila prva v zgodovini astronomije.
Treba bo končno mnogoletnega dela in računanja, da se bo predelalo znanstveno gradivo V6eh ekspedicij.
AH so mravlje nadloga?
Priiateljice in vzornice meščana - škodljivke za kmetovalca
človek gleda na mravlje, ki so mu simbol pridnosti, na splošnem z naklonje nostjo. Ne šteje jih niti med nevaren niti med nadležen mrčes, ne smatra jih za pa-rasite Občudujemo dobro urejene državne tvorbe mravelj, njih smotrno gradbeno
SEDEM BESEDI PRED POBOKO
Neki modrijan je nekoč svojemu prijatelju, ki se je hotel poročiti, zastavil sedem vprašanj. Le če bi mogel na ta vprašanja z mirno vestjo odgovoriti pritrdilno, bi se smel poročiti
Vprašanje so bila ta le
1.	Ali imaš dovolj moči, da bi lahko vztrajal pri svojem prepričanju tudi proti prošnjam svoje žene ?
2.	Ali lahko počakaš na kosi.lo?
3.	Ali lahko prebdiš kakšno noč ne da bi bil naslednje jutro slabe volje?
4.	Ali se lahko zadovoljiš s predzadnjo besedo ?
5.	Ali lahko ostaneš miren, kadar je dan velikega pranja?
6.	Ali lahko preneseš ugovore, če veš. da
imaš prav?
7.	Ali lahko vzameš v naročje otroka, ki kriči?
Neurja in poplave v Italiji
Gornjo Italijo so v zadnjih dneh obiska la huda neurja, ki so bila posebno huda v furlanski nižini. Med nevihtami je tre-čšilo v elektrifioirano progo Videm—Trst, kar je prekinilo promet za nekaj časa. Strela je udarila tudi v progo Videm— Trbiž, pa ni bilo škode.
Iz Rive ob Gardskem jezeru poročajo, da je jezero doseglo te dni višino, kakršne ni imelo že petdeset let. Voda je preplavila posamezna ozemlja med Revil-tello in Peschiero ter cesto, ki vodi v Ve-rono. Kmetje so se v čolnih peljali na svoja polja, da bi rešili vsaj del žita na poplavljeni zemlji, škoda se trenutno še ne da precenita. Ljudstvo pravi, da so te poplave v zvezi s potresnimi sunki, ki jih je bilo občutiti prošle dni.

delo, njih življenske navade, in 6e ne razburjamo, če nam kdaj na šetnji skozi gozd zlezejo v obleko. CeLo njih izločimo, mravljinski špirit, cenimo kot izvrstno osvežilo in zdravilo zoper revmo. Tudi gozdar nima ničesar zoper mravlje. Rahljajo zemljo in uničujejo pršice ter druge gozdne škodljivce.
Manj pa jih ceni vrtnar in kmetovalec, ker ogražajo mladi posevek in sadno drevje. Pred vsem pa imajo posebno simpatijo do družine uši, ki je človek ne more videti. Naravnost v nadlogo pa se lahko spremene mravlje na pokopališčih. Ne sa mo to, da njih gnezda na teh mestih ne rabijo lepoti, temveč škodujejo pokopališkim napravam tudi z jzgrebavanjem tal.
Na konjskem dirkališču v Ascotu so imeli Angleži priložnost opazovati živ primer najnovejše ženske mode: slamnik s širokimi krajci, ki predstavlja novost tudi za klasično deželo modnih novosti, Francijo
Zdravnica Iz strasti
Trpljenje, muke in smrt vojvodmje Brancaške
Pariška družba žaluje nad tragično smrtjo vojvodinje Brancaške, ki je postala žrtev svoje strasti za zdravniški poklic.
2e v svoji mladosti si je želela postati zdravnica. Študirala je medicino in se je v Parizu ustalila kot rontgenologinja. Bila je nadarjena za tehnične stvari in tako je na rontgenskih aparaturah marsikaj izboljšala,
Otroška paraliza
Šestletna hčerka italijanskega vladnega predsednika Ana Marija je težko obolela za otroško paralizo. Po uradnem poročilu se je razvijala bolezen sprva zelo nevarno, sedaj pa je kriza že premagana. Mussolini je prebdel dva dni in dve noči s svojo ženo ob bolniški postelii svoiesa peiesa otroka
VSAKEMU
NI MOGOČE ITI V KOPALIŠČE
VENDAR
MORE VSAK ŽRTVOVATI DIN 100 — (20 DO 25 VELIKIH STE. KLENIC) TER MESEC DNI PI_ TI MESTO DRUGE VODE NASO ZNAMENITO
RADENSKO
Z RDEČIMI SRCI!
Mussolinijeva hčerka Ana Marija z materjo Rahelo
Kraljeva ljubavnica
Te dni je minilo pet in sedemdeset let, J odkar je v New Yorku v bedi in zapuščena od vseh sklenila svoje življenje plesalka Lola Montez.
Bilo je v oktobru 1816-, ko se je pripeljala v Monakovo v spremstvu neke igralke in nekega Angleža ter se nastanila v hotelu .Hirschr, kjer je povzročila obenem pozornost in zadrego. Tedaj so jo pozna'i že v Parizu. Varšavi in Petrogradu. kajti povsod, kier se ie pojavila, so jo spremljali škandali. V Berlinu je bila s pasjim bičem pretepla nekega oficirja, zaradi česar so jo izirnali iz Prusije.
V Monakovem se je takoi razvedelo () prihodu lepotice, ki je bila tembolj privlačna. ker je šei po svetu glas, da spada med njene oboževalce tudi Franz Liszi- Toda navzlic temu ni dobila od intendanta dvornega gledališča dovoljenja za javen nastop. Upravnik jo ie odbil z namigom, da tega gostovanja ne more dovoliti, ker ima za seboj »pisano preteklost«. Lole to ni plašilo. Piosila je za avdienco pri šestdesetletnem kralju Bavarske Ludoviku I. Kralj je iz-piva ni hotel sprejeli, potem pa jo .je vendarle sprejel. Plesalka tja je očarala. Gledališki intendant je dobil ukaz. naj prekliče prepoved za nastop Gostovanje je imelo velikanski uspeh. Ponovilo se je v drugo in tretje _ pri čemer je dal signal za
aplavz osebno stari kralj v dvorni loži.
Lola je tako na mah postala ljubavnica starega kralja, ki je plesalki odprl slavno pot. Čut'ia se je v vsem »maitresse du Roi« in se je tako celo podpisovala. V Monakovem je dala čutiti povsod kakšno varstvo ima nad seboj. Kamor je prišla, ]e govorila; »Saj me poznate, pošljite račun mojemu Louisu. ga bo že plačal!« Njena predrznost ni poznaia meje. V hotelu, kjer je stanovala, je izzvala hud incident. S svojim spremljevalcem, angleškim galanom, je izzivalno opazovala goste v zaključeni družbi skozi lornjon. Ko jo je lastnik hotela opozoril. da to ni dovoljeno, ga je vsekala za uho. Nastal ie prepir, v katerem so vr^Ii njo in njenega galana po stopnicah iz hoie-la. katerega ie morala zapustiti. Ludovik je tudi zdaj našel svojevrsten izhod; kupil je svoji ljubavnici palačo, v kateri je smela početi, kar je hotela
Vsa Bavarska je postala pozorna na to Pompadurko, ki je kazala čedalje večjo izzivalno predrznost. Lola Montez te nanreč zahtevala od kralja, naj jo »n njene ljubeznivosti povzdigne v plemenitaški stan Piemeniiaške naslove je smel podeljevati kralj samo s pomočjo Državnega sveta. Ta pa ni soglaša! s kraljem, zato ga je Ludovik razpustil in imenoval Lolo za grofico Landsfeldsko. Zaradi tega imenovanja i
je prišlo do ministrske krize in vlada je morala na njeno zahtevo odstopiti. Plesalka si je pridobila nad kraljem takšno oblast, da ie odstavljala vseučilfške profesorje in pometala z vsakomur, ki ji ni bil po volji.
To je povzročilo med vseučiliiško mladino hudo kri in prišlo je do demonstracij, pri katerih so dijaki klicali; >Dol z Lolo!« Ko so se dijaki pojavili pred njenim stanovanjem, je Montezova najprej prisia na balkon, kjer je izzivalno izpila čašo šampanjca. Kdo ve, kako bi se biilo to končalo, da se ni nenadoma pojavil atari kraij v spremstvu orožnikov in pribočnika. Ludovik ie razgnal demonstrante, ki so se razšli z glasnim mrmranjem. Pozneje so izrazili nejevolje proti Montezovi še ve^crai odjeknili v javnosti. Toda Ludovik je bil tako zaverovan vanjo, da ji je dal. kadar se je peljala na izprehod. oboroženo iezano spremstvo. Pred hišo, kjer je stanovaia. so morali posebni stražniki paziti ponoči Ln podnevi, da niso njenih oken obmetavali s kamni-
Lole Montezove pa vse to nI iztreznilo. Postajala je čedalje bolj predrzna. Ustvarila si je nekakšno zaščitno gardo iz mladih častnikov in dijakov. Z njimi je popivala in veseljačila vse noči, da. se več, dirigirala je te bučne nastope v studentovski obleki sama. Ljudstvo jo je zaradi tega i^lo imenovati »guvernanto Bavarske«. Ker je bilo častnikom prenovedano govoriti o kraljevi priležmici, so imenovali kralja Mayer-
ja. in njo Pepco.
Eden najbolj zagrizenih nasprotnikov Lole je bil stari Gdrer Njegova smrt je dala povod, da se je razčistilo kužno ozračje v Monakovem. Nasprotniki so obmetavali Lolo z blatom. Hotela se jim je osvetiti s tem, da je pri kralju izposlovala zatvoritev univerze- Ta dekret je izšel 9- februarja re-volucijskega leta 1848., toda že dan pozneje so prepoved omilili, čez dva dni pa so dekret popolnoma preklicali. Plesalkina kariera na Bavarskem je bila v zatonu. Ludovik I. je poslal Lolo na kmete, kjer pa ni dolgo strpela. Pobegnila je na Angleško in od tam v Ameriko. Bila je tudi v Ženevi in Parizu, kjer se je omožila z Angležem Healdom-V Londonu jo je prijela policija, potem pa jo je proti visoki kavciji izpustila. A tla so ji postala prevroča in pobrisala Jo je v Ameriko.
Tam je skušala iz starega bavarskega kralja izsiliti še nekaj denarja, kar pa ji ni uspelo. Odpeljala se je torej z drugim Lu-dovikom Kossuthom čez morje- L 1853. se je omožila, po smrti tega moža se je oklenila nekega nemškega zdravnika, ki je tudi kmalu umrl. Iz Amerike je odpotovala v Avstralijo, potem se je vrnila v Newyork, kjer je sklenila svoje življenje 1. 1861. V njeni zapuščini so našli kopico pisem bavarskega kralja, ki ni mogel 6voje ljubavnice nikoli pozabiti. Svojo ljubezen pa je tudi drago plačal. Zaradi afer, ki »o nastale v zvezi z Lolo Montezovo. je prišel ob prestol, katerega je moral odstopiti Maksimilijanu II-
kar ji je v zdravniških krogih pridobilo sloves. Mlada zdravnica je postala vojvodinja Brancaška šele s poroko z vojvodo de Bran-cas. Zakon je ni oviral pri izvrševanju zdravniškega poklica. V njeni hiši so se zbirali sami zdravniki, učenjaki in umetniki. Pred dvema letoma so to srečno življenje zmotili prvi znaki opeklin po Rontgenovih žarkih.
Zdravniki so svojo tovarišico rotili, naj se začne temeljito zdraviti, dokler je še čas, toda vsi nasveti niso nič zalegli. Bolezen je vojvodinja, kakor je bilo videti, podcenjevala. Kmalu po prvih znakih obolenja so ji morali odrezati prst na roki, potem so ji morali odrezati vso roko, pozneje še del telesa. Bolezen pa je kljub temu počasi a nezadržno napredovala. Prepozno je vojvodinja uvidela, da so imeli njeni tovariši prav, ko so jo svarili. Zadnje mesece je morala prehiti v postelji. Prenašala pa je svoje muke junaško, dokler je ni smrt rešila trpljenja.
Italijanska Malta
Angleški listi poročajo, da Italijani z vso vnemo utrjujejo otok Pantellana v Sredozemskem morju.
Otok leži IGO morskih milj severozapadno od Malte in sioii nekako v sredi med Sicilijo in Tunisom. Ta otok bi lahko mirno obvladal prehod iz zapadnega Sredozemskega morja v vzhodno in narobe. Oddaljen je 50 milj od Afrike in 80 milj od Sicilije. Po površini meri nekaj manj nego ave tretjini Malte. Po svojem izvoru je to ognjeniški otok, ki ima majhno pristanišče- Poseben pomen bi imel kot oporišče za podmornice. Angleži eo nad italijanskimi utrjevalnimi deli tu zelo vznemirjeni.
ANEKDOTA
Peter Veliki se je udeležil kronanja pruskega kralja Friderika I. Malo prej je bil v Rusiji ušel atentatu. Nekega večera je jedel v kraljevem gradu, tedaj je enemu izmed strežnikov padel krožnik na tla. Car je skočil prestrašeno pokonci, potegnil sabljo in grozil, da poseka vsakogar, ki bi se mu približal. Le s težavo ga je kralj prepričal, da ne gre za zaroto, temveč za majhno nerodnost. Navzlic temu je sedel car še celo uro z golo sabljo čez kolena ob mizi. Pozneje je zahteval, naj nerodnega strežnika kaznujejo, kar je kralj obljubil. Naslednjega dne so privedli nekega zločinca iz ječe in ga šibali v navzočnosti carja Petra, kateremu so povedali, da je nesrečnik nespretni služabnik...
......................
VSAK DAN ENA
Skladateljev domislek...
(»Eveiybodys weeklyv>
»JUTRO« št. 150,

7
Četrtek', 2. yil. 1936.
Z ANE GREY:	9
BETTY ZANE
Zgodovinski roman iz ameriške revolucije
»Seveda,« je odvrnil polkovnik Zane namestu Izaka. »Mladi Clarke ga je potegnil iz reke. AH ti ni povedal?«
»Ne.« Betkin glas je bil nekam slaboten in tih.
»Nu da. saj je zelo skromen dečko. Izaku je rešil življenje, kakopak. Po večerji boš že slišala, kako je bilo. Za zdaj pa prepovejmo Izaku govorjenje«.
Betty j© skrila obraz ob Izakovem ramenu m nekaj trenutkov negibno ležala pri njem; nato je vstala, ga poljubila na obe lici in tiho odšla v svoio sobo. Ko je zaprla vrata za seboj, se je vrgla na posteljo in poizkusila premišljevati. Dogodki današnjega dne, ki so bUi prišLi po dolgi vrsti enoličnih, utrudljivih dni, so bili takšni, da jih je bilo težko pretehtati in pregledali, in toli nagli, da se jih še nii bila utegnila do dobrega zavedeti. Srečanje ob reki z nevljudnim tujcem, udarec prati njenemu dostojanstvu, Lidijin prijazni svet, in spet tujec, ki se je to pot dvignil iz temnih globin sramote v žarko svetlobo, kot junak in rešitelj bratovega življenja — vse te misli so ji vrele po glavi in ovirale vsak jasni presodck. Toda čez minuto p je nekai v ne-
odbfltni razločnosti stopilo pred oči. Morala se ie zavedati, da je bila storila krivico človeku, ki mu je bila za vse večne čase doflžnica. Po nedolžnem je bila zaničevala in razžalila moža, ki je bil rešil braitu Izaku življenje.
Betty je bila strastna in nagle jeze, a prav tako tudi velikodušna in nežnočutna, in ko je spoznala neprijaznost in okrutnost svojega ravnanja, jo ie obšlo kaj klavrno razpoloženje. Njen položaj ji ni dovoljeval umika, ^faj se je ponos v njej še tako upiral; naj ji je še tako malo godila misel, da je treba preklicati karkoli, kar je bila rekla — vedela je, da zanjo ni druge poti. Morala se bo opravičit" Mr. Clarku. Kako? Kaj naj mu reče? Spomnila se .ie, kako mrzel in strog je bil njegov obraz, ko se je od nje obrnil k Lidiji. Vsa prepadena in nesrečna, je Betty storila, kar bi storilo vsako mlado dekle v njenem položaju: zatekla se je k tolažilni in nezgrešljivi pravici svojega spola — k solzam.
Slava Izaka Zana se je bila razširila od Potomaca do Detroita in Louisvilla. Nekatera skrbna mati ob meji je rabila zgodbo o njegovem u;etništvu za strašilo svojevoljnim dečkom, ki so kazali nagnjenje do prepovedanih izletov v gozdove. Tisti večer, ko se je Izak vrnil, so prišli vsi prebivalci naselbine na obisk, da bd ga pozdravili. Ne glede na nevarne čase in vkljub temnemu oblaku, ki je visel vsem nad glavami, so z veliko radostjo slavili srečni dogodek.
Stari John Bennet, največji debeluh in veseljak v naselbini, se je z bučno pohvalo veselil Izakove vr-
nitve. Velikan je bil, in ko je prišepal v izbo. so se tla kar tresla pod njegovimi težkimi koraki. Radost mu je žarela s poštenega obraza, ko se je sklonil k Izaku in mu malone zmečkal roko.
»Veseli me, da vas vidim, Izak. Vedel sem. da se vrnete. Zmerom sem trdil. Prekletih rdečekožcev na oni strani reke je premalo, da bi vas mogli zadržati«
»Zdi se mi, da so ga vendarle precej časa žadr-ževaili,« je menil Silas Zane.
»Halo, junak prihaja,« je rekel polkovnik Zane. ko je vstopil Clarke s stotnikom Boggsom, podpolkovnikom McCollochom in Jomatanom. »Ni ničesar slišati o Wetzelu ali o Indijancih?«
Jonatan še ni bil videl brata; stopil je k zofi, prijel Izaka za roko in mu jo stisnil v nemi radosti.
»Na t e j strani reke ni Indijancev,« je McColloch odvrnil na polkovnikovo vprašanje.
Zane se je obrnil h Clarku; »Očividno se ne zavedate svoje važnosti. Sestra pravi, da ji niste povedali, kakšno vlogo ste igrali pri Izakov; rešitvi.
»Saj veste, polkovnik, da gre večina zasluge vašemu velikemu črnemu psu.«
»Nu, vaš prvi dan v trdnjavi se mi zdi jako zadovoljiv; to je ugodno znamenje za srečo, ki jo hočete najti na zahodu!«
Alfred je stopil k zofi. »Kako je?«
»Prav dobro, hvala vam,« je rekel Izak in mu prisrčno stisnil roko.
Izak je ležal vznak, z blazinami pod glavo in ra-
meni. Bil le najzaiši izmed bratov. Da ni bilo sledov pomanjkanja, bi bil v obraz čudno podoben Betki; imel je isto nizko, plosko čelo, iste temne oči in ista usta, čeprav so bile ustnice močnejše in brez tistih mehkih vijug, ki so delale sestrina usta totf mila.
Betty se je pokazala pri vrartiih, in ko je videla izbo polno mož, je za hip obstala, preden se je približala. V svoji beli obleki je bila toli ljubka na pogled, da se skoraj ni ujemala z okvirom te okolice. Vsaj Alfredu Clarku se je zdela ta očarljiva prikazen brez haska zapravljena med robatimi naselniki, ki so nosili ogoljene .in umazane usnjene obleke in pasove, za katerimi sta zmerom tičala nož in toma-hok. Polkovnik Zane ie stopil k Betty, .io objel okoli ramen in se s ponosnim bleskom v očeh obmil h Clarku.
»Betty, daj, da te seznanim z junakom današnjega dne: to je Mr. Alfred Clarke, in to je moja sestra.«
Betty se de priklonila Alfredu, a takoj pobesila oči, ko .ie prestregla pogled mladega moža.
»Danes sem bil že dvakrat tako srečen, da sem srečal Miss Zanovo,« je rekel Alfred.
»Dvakrat?« se je zavzel polkovnik Zane. Bettv ni odgovorila, ampak se je izvila njegovi roki in sedla k Izaku.
»Da, prvič na cesti, čeprav Miss Zanove takrat še nisem poznal.« je odvrnil Alfred. »Precej dela je bilo, preden sem ubranil njenemu poniju, da ni zdir-iafl v Fort Pi<tt.
Kulturni pregled
Slovenci in Puškinova stoletnica
Vsa kulturna Evropa se pripravlja, da
v začetku prihodnjega leta počasti spomin največjega roškega pesnika A. S. Puškina. Stoletnica njegove tragične smrti bo zopet zbližala in spravila kulturni svet z ruskim nacionalnim genijem, ki je dal evropski literaturi toliko velikih imen in ki tudi na tleh novega družabnega reda čedalje smerje uveljavlja svojskost luškega
■	luha in širino ruskega čuvstvovanja. Pred clnev-i smo na tem mestu poročali o novi izdaji Puškinovega deia in o njegovem kultu v sovjetski Rusiji. Lahko bi izpolnili cele tttoipce s podatki o rastočem za-inrnanju za Puškina ne 1« v njegovi do movini, marveč tudi v drugih evropskih ut-žeiah. Iz Pariza prihaja vest, da name-• ivajo ob stoletnici smrti odkriti Puški-
ov spomenik na izbranem in častnem :iiijStu »sodobnega Babilona.« Umljivo je, <:,i pripravljajo Francozi razne slavnosti. i- rauco.sko puškiniano že sedaj izpopolnju-, jo novi prevodi Puškinovih spisov, izda-korespondence in študij o pesniku. Tudi v Angliji, Italiji iii na Poljskem so že napovedali razne prireditve in. jubilejne lite arne izdaje.
Na češkoslovaškem je kult Puškinovega imena in dela močno razširjen. V zvezi s stoletnico smrti so v nekaterih krofih pretresali vprašanje, ali bi se mogel postaviti Puškinu spomenik v Pragi? Zdi se, da so finančni razlogi od godi h ta lepi načrt na prijaznejše čase. Tem obilnejši utegnejo biti češki literarni doneski Puškinovemu kultu. Velikega pomena bo J iškinov zbornik, ki ga pripravlja Slovanski institut v redakciji enega najbolj-a čeških poznavalcev ruske literature, t: i v. prof. dr. Jirija Horaka. Zbornik bo
■	csegal razprave, v katerih bo Puškinov pliv in pomen za čehoslovake obdelan z
vseh strani. Založništvo »Melantrich« pri-ravlja več zvezkov obsega ječo izdajo no-. a prevodov Puškina. Za prevajanje so angažirani izmed poznavalcev ruskega jezika najboljši mojstri češkega verza in češko proze. Prirejena bo razstava obilnega in krasnega gradiva o Puškinu, ki je zbrano v praških arhivih in knjižnicah in ki so ga v Pragi pred let; že razstavili.
Kako se pripravlja Jugoslavija na stoletnico Puškinove smrti? V Beogradu so se najprej zganili ruski naseljenci, ki so pravkar sestavili odbor za izdajo Puškinovega zbornika. Ta zbornik bo obravnaval predmet: Puškin in Jugcsloveni. Zbrano in delno kritično obdelano bo vse, kar je bilo pri nas prevedeno iz Puškina in kar so naši ljudje pisaii o njem. Nedvomno prikupna zamisel, ki bo koristila pu-škinoslovskim proučevanjem.
Tudi v Ljubljani so bili storjeni prvi koraki za proslavo Puškinovega imena. Ruska Matica je izdelala načrt za tri prireditve, predvsem bo pripravila slavnostno akademijo s predavanjem ( prof. dr. Spektorskij), petjem in recitacijami, dalje večer, na katerem bo lektor ruščine na naši univerzi dr. Nikolaj Preobraženskij predaval v slovenskem jeziku o predmetu; Puškin in Slovenci. Tretjo prireditev bo organizirala tukajšnja ruska mladina skupaj s slovenskimi obiskovalci ruskih tečajev; ta večer bo stal v znamenju gesla: M adina Puškinu.
Obžalovati pa moramo, da na slovenski strani ne opažamo nobenih znakov, ki bi k;izali kakršnokoli dejavno zanimanje za stoletnico Puškinove smrti. Tudi obletnice Tolstega, Dostojevskega in Turgenjeva so pri nas slavili samo Rusi. Slovenska kulturna javnost, zlasti pa odgovorni vse-učiliščni in literarni krogi kažejo kaj malo razumevanja za take reči, ki ne sodijo samo med slovanske kulturne dolžnosti (Fran cozi, Nemci in drugi vidijo v njih evropske kulturne dolžnosti), marveč so tudi lepa prilika, da se preko velikih imen svetovnega slovesa razširi zanimanje za literaturo in za duhovno kulturo sploh. V tem pogledu je Ljubljana kar izjema med slovanskimi kulturnimi središči; izjema, ki nam ne dela časti. Toda naše vodilne revije njso ob jubilejih Tolstega, Dostojevskega in Turgenjeva razumele poihena teh imen za živo sodobnost, če ne bi bilo tednika »življenje in svet,« bi veliki literarni datumi šli kar neopaženi mimo slovenskega revialnega tiska.
Kdor ima samo nekoliko vpogleda v današnjo razširjenost Puškinovega kulta, zlasti v njegovi ruski domovini, bo občutil neprijetnost dejstva, da smo Slovenci v tem pogledu bolj brezbrižni, kakor se spodobi za narod, ki se ponaša s svojim kulturnim položajem med slovanskimi naro-
di. še je čas, da katera naša družba ali založba izda Puškinov zbornik. Manj časa je za izdajo Puškinovega izbranega dela v slovenskem prevodu. Prav v tem pogledu smo hudo zaostali. Nihče ni prevzel ded-ščjne pokojnega Vesela, ki je že v šestdesetih letih prejšnega stoletja razmeroma dobro prevajal Puškinovo liriko; samo luži-ški Srbi imajo menda izmed Slovanov manj prevodov iz Puškjna kakor jih imamo mi! Naša zapadnjaška usmerjenost nas ne odvezuje zanimanja za pesnika, ki je s svojim poljskim sodobnikom Mlckjevvi-czem kralj slovanskega Parnasa, — pri-mus omnium med slovanskimi pesniki.
Puškinoslovske študije so pri nas prav tako zaostale, kakor prevodi iz Puškina. In vendar imamo marsikaj, kar je širši javnosti neznano. Tako je mladi slovenski kritik dr. Oton Berkopec v Pragi doktoriral na Karlovi univerzi s puškinoslovsko tezo (»Puškin in jugoslov. narodne pesmi); on tudi sicer vneto proučuje Puškina in njegovo delo. Toda za tako udejstvo-vanje je pri nas žal premalo zanimanja: pri žaloznikih in pri revijah.
Ko opozarjamo na te pojave, poudarjamo nujno kulturno dolžnost, da tudi slovenska javnost dostojno počasti spomin največjega slovanskega pesnika, v katerem ie — kakor so napisala jJzvestja« dne 6. junija t. 1. — za vso preteklost vte-lešen genij ruskega naroda. Apeliramo na naša založništva, da se ob stoletnici smrti Puškina spomnijo velikega mojstra ruske bescde s kakšno dostojno knjigo. Apeliramo na naše vodilne kulturne zavode in društva (univerza, Slov. Matica i. dr.), da ne prezro Puškinove stoletnice. Gledališča naj pri sestavi repertoarja takisto upoštevajo Puškinov dan, kij ga nameravajo proslaviti Pariz, Praga. Berlin, Varšava in dru ga kulturna središča. Našim revijam se nudi prilika, da dobe za posebne številke o Puškinu prispevke odličnih puškinolo-gov; treba je samo navezati stike.
Puškinova stoletnica bodi tudi pri nas manifestacija živega, neuničljivega in ne-uničenega pozitivnega ruskega duha, njegove tvorne sile in njegovega nespornega mesta med silami, ki oblikujejo bodočnost človeštva. Puškjnovo ime bodi geslo nove kulturne sezone: nobeno izmed aktu-alnih-imen kulturnega leta 1938/37. ne more odpreti tako širokih razgledov in dati toliko plodovitne vzpodbude kakor geslo: Puškin!
Produkcija plesne šote Mete Vidmarjeve ^
Pod naslovom »Nianse v prostoru« je v soboto 27. junija v dramskem gledališču priredila s svojimi gojenkami že odlično znamenite plesalke Hanva Holm, Wy Ma-Vidmarjeva produkcijo, ki je vzbudila živo zanimanje naše publike. Gledališče je bilo polno, kar priča, da imajo naši ljudje, zlasti pa mladina, mnogo smisla za plesna prizadevanja novega časa.
Meta Vidmarjeva je, če so me prav poučili, izšla iz šole Mary Wigmanove, prvo-boriteljice za novi ples. Sama je pripadala krogu Labana. kateremu se mora zahvaliti za prve temeljne pobiule. Pozneje se je ta šola osamosvojila ter se v osebni obliki uveljavila. S solistično stranjo svojega dela je kljub odporu in neprijaznosti javnosti priborila najprej v Nemčiji, potem pa tudi v inozemstvu svojemu plesu priznanje. Šola za poklicno plesno izobrazbo vživa vobče priznan sloves. Iz malih začetkov je narasla že pred leti v center plesnega razvoja. V njej so sodelovali pedagogi Elisabeth Wingman, plesni komponist Will Gfltze, znamenite plesalke Hanva Holm. %v Ma-gito itd. Poznana dela skupine Marv Wig-manove so na pr. Scene iz plesne dvorane, Plesna banka. Smrtni ples itd. (Anbruch).
V treh delih so mladoletne in odrasle go-jenke Vidmarjeve pokazale v nazornem, duhovito premišljenem in smotrno sestavljenem programu prve temeljne elemente solističnega in skupinskega plesa. V okviru krivulje se razvijajo osmica, osmička. krog, lok. spirala, prosto gibanje in kroženje v prostoru itd. v vseh niansab. ki morajo priti pri plesu v poštev: naprej, nazaj, v križne smeri, z licem v smer. z licem proti smeri. v kombiniranih variacijah, nanizajoč motiv k motivu, v dvodelni prnmetrični obliki z lahko, le ritmično podpirajočo glasbo amorfne ostinatno ponavljajoče se melodi-
ke (Bojan Adamič). Tudi dve lepi varijaciji smo videli. Vidmarjeva se odreka pri vsem tem plesnem dogajanju zunanjim dražljajem. Luč je sicer neobhodno potrebna, a dopušča res le toliko, kolikor jo je potreba; enaki, uniformni kroji plesalk so skrajno preprosti, a okusni in decentni, vendar dovoljujejo svobodno igro udov. Telesna drža gojenk je v vsaki situaciji lepotno ubrana, s premično osjo v bokih in z rokama. ki sta za ravnovesje v prijetnem kotu odprti. Vsi ti plesni gibi so estetični, umetniško izklesani, niso mehanični, brez duše; iz njih govori življenje lepote, iz njih veje poduševljenost, oni so čisti, asketični ples, ples. ki zaradi svojega edinega umetniškega, lepotnega namena ne more v nikakem primeru vzbuditi kakšrnegakoli animalič-neg.i instinkta. Iz teh ljubeznivih, lepih in mikavnih plesalk bo Vidmarjeva na podlagi svojo smotrne šole, katere prve plodove smo v soboto videli, ustvarila kmalu odlično plesno skupino.
Sama Vidmarjeva je kot zaključek k po-edinim delom izvajala tri plese: Stoji drevo, Čarovnica in Dolenjska. »Stoji drevo« je igra telesa na mestu, hi plahota sem ter tja, kakor drevo, ki ga ziblje veter, »Čarovnica« je čisti plesni dogodek, podčrtan z ritmičnimi in slikajočimi udari tolkal,
»Dolenjska« pa je poizkus slovenskega plesa. Lahko si predstavljam tak ples, skrajno preprost, kakor ga pleše naše kmečko, skromno, vase zatopljeno srečno dekle samo zase, ko od daleč posluša pesem veselih fantov, pojočih domačo zdravico »So ptičice zbrane«. Tudi »on« je med njimi in ob polnoči bo prišel pod njeno okno. Raduj se, srečna duša, poskakuj, blaženo telo!
-- —č.
Zapiski
Reprodukcije cavtatskega mavzoleja,
dela Ivana Meštroviča. namerava izdati v posebni knjigi (48 strani s tekstom, v fo-liu, 32 slik) zagrebška >Nova Evropa.« Knjiga se bo imenovala »Gospa od Angje-la« (zadužbina porodice Račič.)
Aleksandar R. Dimltrijevič, Naš veliki kralj. V drugi izdaji je izšel kot knjiga na 262 straneh, skrbno natisnjena na odličnem domačem papirju, spis upokojenega divizijskega generala Aleksandra R. Dimi tri jeviča »Naš veliki kralj.« Pisec je im©l priliko, spoznavati iz ožje bližine osebne in vladarske vrline slavnega kralja in pripoveduje iz njegovega življenja marsikaj novega in zanimivega. Obilno ilustrirana knjiga je lep donesek k naši patriotični literaturi.
ŠPORT
Stadion Viteškega kralja Aleksandra —
otvorjen
Prekmurski športniki so na Vidovdan na svečan način in s pestrim programom izročili telesni vzgoji mladine eno najlepših ^portnih naprav v Sloveniji
Murska Sobota. SO- junija
V	nedeljo je tukajšnji SK Mura na najslo-vesnejši način otvoril svoje novo športno igrišče »Stadion viteškega kralja Aleksandra I. Uediniteljac. Vsa svečanost se je vršila pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II., ki ga ie zastopal na svečanostih podpolkovnik g. Maric iz Čakovca. Športno slavje je spremenilo tudi zunanjo sliko vsega mesta, ki je bilo vse v državnih troboj-nicah.
V	teku dopoldneva so zastopniki kluba sprejemali častne goste in predstavnike številnih športnih organizacij, otvoritvena ceremonija pa je bila določena na popoldanske ure.
V	dopoldanskem sporedu je bila štafeta skozi mesto na 1600 m dolgi progi, za katero je vsak klub postavil po 8 tekačev. V tej konkurenci je z lahkoto zmagala štafeta Primorja (šušteršič, Putinja, Czurda, Pleteršek, Skušek, SraJcar Fr. in Cerar L.) v času 2;Oo štiri petinke, drugo mesto je zasedla štafeta Mure v času 2:06 ena petina.
Promenadni koncert vojaške godbe je privabil na trg skoraj vse meščane Murske Sobote.
Popoldne ob 14. je bil na novem stadionu manifestacijski obhod vseh sodelujočih športnikov. Na igrišču je bila postavljena častna četa 36. pešpolka. ki je z godbo pričakovala kraljevega zastopnika. Po končanem mimohodu in prihodu podpolkovnika Marica je zbrano množico pozdravil narodni poslanec g. Benko, spregovorila sta še župan Murske Sobote g. Iiartner ter pred-
sednik SK Mure g. Lipic. K otvoritvi so klubovemu zastopniku čestitali zastopniki sporlnih organizacij, med njimi za LNP g. ing. Debelak, za JLAS g. Venuti iz Maribora, za ASK Primorje g. Savo Sancin in številni drugi. Po izmenjavi častnih daril je podpolkovnik Maric proglasil stadion za otvorjen.
Nato se je vršila nogometna tekma med rezervo SK Mure in Sj( Dravo iz Ptuja, ki se je pod vodstvom g. Bizjaka iz Maribora končala neodločeno 1:1 (1:0).
Zanimiv lahkoatletski spored je nato v posameznih disciplinah prinesel naslednje rezultate;
100 m iuniorji: rezred C: 1- Clsar (Mura) 12,5, 2. Miiller (Ptuj) 12-6 3. Abukujnov (Mura) 13.
100 m seniorji: 1. Pleteršek (Primorje) 11-6, (v predteku celo U.2), 2. Šušteršič (P) 11-8, 3. Kovačič (P) 11.9-
400 m: 1. Skušek (P) 53.4, 2. Gabršek (P) 53.9, 3. Czurda (P) 55.3.
Skok v daljino: 1. Putinja (P) 6.29, 2-Pleteršek (P) 6.13, 3- šušteršič (P) 5.91.
Skok v višino.- 1. Pleteršek (P) 1.61, 2. Putinja (P) 1-55, 3. Velkavrh (Drava) 1.40-
Krogla; 1. Serše (P) 11.73, 2. Kajfež (P) 11.37, 3. Stros (Ptuj) 10.87-
1500 m: 1. Srakar (P) 426 2. Vagner (Ptuj) 4.55, 3- Majer (Ptuj) 5.02.
Za zaključek je bila na sporedu še glavna nogometna tekma med B moStvom Ljubljane iu SK Muro, v kateri so Ljubljančani z lahkoto zmagali nad domačini, čeprav tudi ti niso držali križem rok, s 3:0 (1.0).
Tekmo je sodil g. Schneller iz Maribora.
Važni sklepi JNS
Beograd, 1. julija, p. Snoči se je sestal upravni odbor Jugoslovenskega nogometnega saveza. Zagrebška Concordia je bila kaznovana s 2000 Din globe, ker se ni udeležila državnega prvenstvenega tekmovanja. SK Ljubljana ni zahtevala odškodnine zaradi izgubljenih. terminov in ji odškodnina tudi ni bila določena. Definitivno je bilo sklenjeno, da se bo 12. julija odigrala nogometna tekma državnih reprezentanc Jugoslavije in Bolgarije. Določeno je bilo tudi moštvo državne reprezentance za tekmo v Carigradu. Sklenjeno je bilo nadalje, da bo izredna skupščina saveza 9. avgusta v Beogradu. Na seji so mnogo razpravljali o novem načinu tekmovanja za državno prvenstvo.
Olimpijski desetoboj
za prvenstvo Jugoslavije, združen z mednarodnim juniorskim mitingom
priredi pod pokroviteljstvom mestne občine mariborske Jug. lahkoatletski savez v organizaciji SK železničar Maribor na igrišču istega ob Tržaški cesti 11. in* 12. julija po razporedu:
11.	julija ob 17.: tek 100 m — desetoboj, skok v daljino — desetoboj, tek 3000 m, met krogle — desetoboj, štafeta 400x300x 200x100, skok v višino, tek 1000 m seniorji in tek 400 m — desetoboj.
12.	julija ob 15.30: 110 m zapreke — desetoboj, 100 m juniorji BC — predteki, met
diska — desetoboj, skok v daljino juniorji BC, skok s palico — desetooj, 100 m juniorji BC — finale, met krogle — juniorji BC (juniorji B 4 kg, juniorji C 5 kg, met kopja — desetoboj, met kopja juniorji BC, skok v višino juniorji BC, tek 1500 m — desetoboj, tek 1000 m juniorji BC, štafeta 4x100 m juniorji BC.
Pravo nastopa po pravilih JLAS. Tekmovanje bo na tekališču, ki je posuto z ugaski, ima dva nedvignjena zavoja ter meri 428 m. Kvalifikacija se vrši po novih finskih tablicah. Nagrade prejmejo v deseto boju prva šestorica in to prvak pokal pokrovitelja, prvi najboljši Mariborčan pokal prireditelja, ostali plakete. Pri točkah za juniorje ni nagrad.
Prijave za desetoboj se naj pošljejo na JLAS, Zagreb, Gunduličeva ul. br. 22 najkasneje do 4. julija ob 12. z vložkom od 15 Din za klube v Mariboru, medtem ko so ostali klubi prijavnine oproščeni, kopija pa SK. železničar, Maribor, Delavnica drž. žel. Ostale prijave vse na SK. železničar, brez vložka. Naknadne prijave se ne bodo sprejemale. Tekmovalo se bo po pravilih. JLAS.
Mladinski plavalni tečaji
šolsko leto je za nami. Dva meseca veselja in prostosti se nam odpirata. Izkoristiti jih je potreba do skrajnih meja, navžiti se svobode, zraka in solnca za vseh preteklih in prihodnjih deset mesecev, katere smo oziroma bomo zopet prebili v zatohlih učilnicah.
Četrto leto že poteka odkar je naš najboljši plavalni klub SK Ilirija pričel z organizacijo mladinskih plavalnih tečajev. Rezultat, ki je viden žal le v številkah pa nam kaže nad 600 otrok, kateri so se v tej dobi navadili vodi, priučili plavanju in s tem napravili korak naprej preizkušnje v njihovem mladem življenju. Ko bi pa mogli pokazati vso to majhno armado gledalcem in Sicer pred in pa po zaključku tečaja, tedaj bi, barva njihovih teles, sijaj njihovih oči, njihova polna lica govorila, jasno in razločno, da je uspeh popoln, da se je nad 600 mladih fantov in deklet utrdilo za precejšnjo dobo svojega življenja.
Tudi letos priredi SK Ilirija tak tečj. Pod vodstvom (izkušenih vaditeljev bodo vežbali naši malčki na suhem in v vodi dan na dan. Starši posnemajte drug drugega! Nudite svojemu otroku zabavo in zdravje. Pripeljite ga v našo sredo in videli boste, uspeh ne bo izostal.
Tečaj prične še tekom tega tedna. Prijave sprejema ključar kopališča SK Ilirije. Prijavnina pa znaša 2 Din.
Gostovanje Cerar]a r Trstu. D revi v nočni plavalni tekmi srečata v 'trstu sueška Viktorija in tržaška Tniestina. Viktorija se je obrnila na Ilirijo, da bi jT posodila Cerarja in dobila pristanek. Cerar no nastopil na 100 m prosto in 200 m prsno in to glede na njegovo sedanjo formo znatno oja-čil Viktorijino moštvo. Cerar bo razen tei^i stopil v stik z vodstvom Triestine v svrho gostovanja v Ljubljani. Triestlna Je eden najmočnejših italijanskih plavalnTh klubov in bi pomenilo njeno srečanje z Ilirijo za Ljubljano veliko pridobitev.
Turističnosportni odbor, (Službeno). Opozarjajo se vsi ljubljanski lahko atletski klubi, da so trenig.i pod vodstvom lahko, atletskega športnega učitelja, g. Kleina d«v nadaljnjega naslednji: ponedeljek dopoldne od 9. do 11. in od 16-30 igrišče Jadrana, Koleziija; torek dopoldne od 9. do 11-■in od 16.30 SK Ilirija, igrišče Slovana, Moste; sreda'dopoldne od 9. do 11. in od 16.30 igrišče Primiorja; četrtek dopoldne od 9. igrišče primorja za juniorje vseh ljubljanskih lahkoatletski h klubov; četrtek od 16.30 igrišče Primorja, za vse reprezentativne kandidate: petek dopoldne od i>. do 11. in od 16-30, igrišče Hermesa, Siška; eebota dop. od 9. do 11. in od 16-30 Stadion SK Planine, Tyrševa e-; nedelja dopoldne od 9. igrišče Primorja, za vse reprezentativne kandidate. Vsak klub, na katerega igrišču se vrši trening, določi službujočega odbornika za treninge in predložii Turistično-spor.tnemu odboru poročilo. Vsi klubi se opozarjajo, da morajo do prihodnje seje predložiti pismeno izjavo, da dovoljujejo vsem atletom drugih klubov trening na svojem igrišSu OJ-borova seja. danes ob 2030 pri Slamlču, nato nadaljevamje seje odbora lahkoatlet-sloih dvomatehev.
Zbor smuških učiteljev JZSS. Redna seja in sestanek članstva drevi ob 20. v savezni pisarni. Radi važnosti gg. odborniki polno-števiino in točno. Gg. člane: Michel L., Križman L„ Zupan V„ Smuč L., dr. Zvokelj Dominik Kamnik in Saje Ivan Kamnik pozivamo, da vpošljejo najkasneje do 8. t. m. izpolnjene statistične pole in izkaznico v potrditev, ter da nakažejo oz. vplačajo zapadlo članarino za I. 1935/36. sicer jih bo zbor po tem terminu predlagal na podlagi § 13 Pravilnika o sm. učit. upravnemu odboru saveza v črtanje. >
SK Ljubljana. Danes izjemoma ob 20. seja tehničnega odbora v tajništvu. Na sejo se vabi dgralec Šinkovec. Danes od 17-naprej obvezen trening za 18 igralcev, ki jih je doiločil g. trener. Seznam istih je na oflenu v toijništvu. Ob 18.15 trening tekma s i Svobodo. Ostali igralci prve skupine trenirajo izijemoma v petek z drugo skupino.
SK Ilirija (hazenska sekcija). Redni bazenski n'n lahkoaitletsiki trening bo drevi od 18. dailje na igrišču. Ivica. Ponikvar, H:l. da sfigurno! Pri vseh treningih se sprejemajo nove članice.
ŽSK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 18.30 itreming I. moštva, po treningu ob 20-30 sestanek pri Beliču. Vsi sigurno!
SK Jadran. Danes od 18. dalje sfemtso obvezen trening za vse nogometaše. Po treningu sestanek v klubovem lokalu v Ko-".ezijii. Točno in vsi!
SK Svoboda. Ob 18. igramo trening tekmo z Ljubljano (ligo). Prvo moštvo naj ee zbere sigurno ob -174ž v klubov! garderobi Kompletno opremo prinesite 6 seboj-
Tradicionelni športni dati SK Vrhnike bo
v nedeljo 5. f. m. Dopoldne bo zanimiv 'lflhkoatletsloi program, popoldne pa tekma med SK Mengšem in SK Vrhniko, šaljiva teikma Debeli : Suhi. Po tekmah prosta zabava 6 plesom na vrtu »Pri Kočevarju«. Ker eo dobre zveze vlakov, pohitite na lep izlet na Vrhniko.
ČITAJTE »LJUBLJANSKI ZVON«
~ »JUTRO« Št. 15U.
8
= Četrtek 2. VII. 1936,
patrulja - ji o man 0 sli (c ah.
Copyright »Pantheon« & »Jutro«.
CENE MALIM OGLASOM
Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas In enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—w Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din L.— za besedo. Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« TfeS«« <*
odgovor, priložite .UM J*" v znamkah
Službo dobi
Beseda 1 Din. davek 3 Din la Šifro ali dajanje naslov, 5 Din. Nnimanajši znesek 17 Din.
Mlad točilec in
natakarica
t ka.vcijo dobita službo. X (ilov v vseh posl. .lutra
15220-
Brivskega
pomočnika
samostojnega delavca. ki je tudi dober v bubistrižen ju sprejme takoj proti dobri plači salon Brošk vir. Dnm Žale.	15156-1
Klobasičarskega in mesarskega pomočnika
zmožnega vseh v to srroko s;i.idajočih del, poštenega, pridnega sprejmem. Nastop 7 7. Kozlevear. Šoštanj.
1521)7-1
Praktikanta ali
vajenca
z malo maturo ali trgov sko šolo, sprejme »pecijal-na trgovina zdravniških po trebšein. Pogoj: Srbohrva šči.na nemsčna. stenografija in strojepis. Ponudbe na ocl. odd. Jutm [>od »Lepa pisava«.
15327-1
Frizer
bi blštueer. čedno zunanjost.. dobi stalno službo pri salon »Mila«, Ljubljana TyrJeva 7.
1S2I0-1
Frizerko
sprejme za stalno salon Jurman, Miklošičeva IS.
15331-1
Trgovskega
pomočnika
21 -30 et starega, samskega sprejme specerijska veletrgovina v Ljubljani. Ke-flekti ra se le no trezno za neiljivo moč s prvovrstnimi referencami. Pismene ponudbe na ogl. odd. .Jutra pod »Skladišče«.
H3351-1
Fotografa
3 prvovrstnega retušerja, 1 I ei ca operaterja, izv ežh.-i n e-pa. sprejme takoj Pelikan. Celje.	15250-1
' Provizijskega
akviziterja
siimo mlajšo moč, lepega nastopa, uvedenega v Ljub tja ni začasno, kasneje ev. za stalno, zaposli trgovina s kurivom. Imetniki ko-lesa imajo prednost. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Sezona«.
15273-1
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po postni položnici na čekovni račun. Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tleoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jwtra", Ljubljana.
Električno svetilko
in en par drsalk naprodaj. Jugličeva 1.
15212-6
Viaka beseda SO par davek 3 Din. za dajanje nasiova 5 Din. najmanjši znesek V2 Din.
Samostojna
kro jačica
vešča in urna se nudi po hišah za zmerno ceno. Po nudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Samostojna 5i-ilja«.	15306-2
Vrtnar
z dobrimi izspričevali, več-I<t.no prakso vezalec, prakticiran v vseli kulturah lončnice krizantem, rim-kem miljeju, zelenjadarst-vu, urejevanju vrtov, sadjar, itd. želi službo kot samostojni oziroma kot pomočnk. Nastop tnkoj. Po nudbe na ogl. odd. .Jutra Jutra pod značko »Sposoben«	15309-2
Natakarica
če mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod
Šotor
prodam poceni. Naslov vseh posl. Jutra.
15248-6
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Svetlo spalnico
šperano .moderno s psiho, v dobrem stanju, takoj prodam po ugodni cpni. Naslov v vseh posl. jutra.
15268-12
Beseda t Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje i.islova Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Kupim Onken
Allgemeine Geschichte ftud osamezne zvezke). Ponud >e ustmeno al pismeno na antikvarjat. Sever. Ljublja na. Stari trg 34.
15157-8
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova o Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Za knjižice
Mestne hranilnice
aU Kmetskp posojilnic tobavl stavbeno mizarske lela 7 najsolidn sjši izdela si znano mizarsko podjetj Dopise na ogl. odd. Jut.ra ofKi »5t 50«.
174 16
Enosob. stanovanje
na ulico predsoba, kuhinja drvarnica, oddam 1. avgu sta. Mestni trg M/I.
15249-31
Družabnika
sodelujočega z 30.000 do 50.000. gotovine za raz širjanje dobro idoče.ga tr govskega obrata, iščem Pojasnil« daje gospa Hab jan. gostilna. Celovška Lj.	1(5267-16
takriea«
»N« 15286-:
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Otroške obleke
predpasničke. plaščke pi "žame. izdelujem po naj ižji ceni. Vidovdanska ce t.i štev. 3.
13877-3
(D,
afe«es
i (iec)
Mesto hišnika
nn deželi, oddam takoj zakonskemu paru br>>z otrok, ki zna vsa kmetska dela. Informacije samo osebno dnevno od 1.1-12 ure. Naslov v vseh posl. Jutra.
15247-1
Kuharico
pcTfektno. iščem za prvovrsten pension. Bleiueiso-va 5. visoko pritličje.
1527 44
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znese,k 17 Din.
Vajenca
sprejme špecijalna delavni ca za popravila pisarniških strojev. IVAN LEGAT. -Prešernova 44.
15104-44
Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali dajanje aslova 5 Din. Na ima najsi znesek 17 Din
Papirnate klobučke
s perjanico izdeluje za ples in drug veselične prireditve Starkel. Sv. Petra cesta 81.	15294-6
G. Tli. Rotman:
MIha Klapouti in njegovi prijatelji
72
Menelik se je preril skozi omrežje, kjer se je v Mihovo veliko presenečenje kmalu pokazala — Tomova glava! »Zaprt sem«, je rekel Tom; »tu je policijska stražnica!« »Nu, torej te rešiva!« 5e odvrnil Miha in jel na vse kriplje vleči zn mrežo.
Glasbil«
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje islova
0	Din. Nfljmanajši znesek
17 Din.
Koncertni klavir
1	ro-tek. zelo dobro ohra njen, poceni naprodaj
Vevče 34.
15225-26
Klavir
kratek v dobrem stanju ra di selitve prodam. Celo ška cesta 84.
15256-26
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 3 Din. Nnjmanajši znesek 17 Din.
Kolesa
pokromana in poniklana po najnižjih conah, najboljši nemški fabrikat dobite samo v Novi trgovini, Tyršf va 36.
15-263-11
Beseda 1 Din, davek 3 Dii. za šifro ali dajanje naslovn ." Din. Nfljmanajši znesel-17 Din.
Pes Foxterier
se je izgubil, najditelj naj ga odda proti nagradi las* niku: K. Čermelj, Dvora-kova ulica 12. priti, desno.
15282-27
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Žagini odpadki
bukovi, hrastovi in smrekovi, po najnižjih cenah ved no na zalogi pri Lavrenčič et Co. Ljubljana. Vošnja kova ulica 16.
15202-1."
Kupim
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Nfljmanajši znesek 17 Din.
Pozor Filatelisti!
Kupujem zbirke evropskih znamk. Nadalje vse vrste Slovenije in ostale jugoslo-venske znamke — samo v kompletnih serijah. Plačam v gotovini. Ponudbe detaljnim popisom in ceno na ogl. odd. Jutra ood štv. 1000«.
15343-7
ragocenosti
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
CERNE - juvelir
Ljubljana. Wo!fova ulica 3.
Hranilne knjižice
vnovčite
najbolje
potom moje pisarne Solidno poslovanje! Priložite znamko
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12. Telefon 38-16
168-16
Kupim knjižico
Mestne hranilnice ijubljan ske do Din 10X000. Ponud bf 7 navedbo cene na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vlož-ne knjižice T. V.«
15144-16
Hranilne knjižice
vseh denarnih zavodov vnovčuje in prodaja
najbolje za takojšnjo gotovino
ALOJZIJ PLANINSEK. ag bančnih posiov Ljub Ijana. Beethovnov« nI. 1 1 nad Telefon 35-10- — Znamke t odgovor.
14080-16
¥ najem
Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Restavracijo
večjo ali kavatuo. iščem v Dravski ali Savski banovi i v najem. Ponudbe na gl. odd. Jutra pod »Kav -ije zmožni«.
15230-; 7
•seda 1 Din, lavek 3 Din :a šifro ali dajanje naslova Din. Nfljmanajši znesek 17 Din.
Dvodružinska hiša
vogalna, enonadstropna. vrt )ližini cerkve »Sveta dru žina« komfortna, naprodaj. Moste — Ciglarjeva 15.
16271-30
Stanovanje
prosto dam vrtnarju, samo odraslim osebam. Naslov v vseh posl. Jutra.
5250-31
Enosob. stanovanje
solnčno, oddam v novi hiši s 1. avgustom. Koccnova ul. 11.
$	.5365-31
Stanovanja
Beseda 1 Din. lavek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Sobo in kuhinjo
iišče za takoj tročlanska družina. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mesto«.
15332-2!.a
Sončno stanovanje
sol«. kuhinja, pritikline iščem za avgust. Plačam 2 mes'i-a naprej. Ponudbe Božič. Kolodvorska 23.
I52l0-31a
Dvosob. stanovanje
ali veliko enosobno s ku hinjo, iščem za avgust ali september v bližini m.-sta. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Malo članska«
15204-21 a
Opremljeno sobo
oddam v Plett-ršnikovi ul. 36/11. pri sv. Krištofu
15326-23
Sobo
s posebnim vhodom opremljeno ali event. prazno oddam v mali vili na vrtu. ta ko j. Eohoričeva ulica ?ln.
15238-23
Opremljeno sobo
oddam za eno ali dve , sebi Istotam tudi kabin*t. Gin karjevo nabrežje 19/1.
15272-23-
Opremljeno sobo
separirano. vhod iz stopnji šča. oddam eni ali dvema osebama v vili Pod Rožni kom. Večna pot 14.
15252-23
au de Botot
prijetnega okusa in odlične arome.
Izredno sredstvo za izpiranje ust in grla, desin-ficira in ugonablja škodljive klice, krepi dlesni.
Zahtevajte povsod propagandno steklenico z čašo za Din 8.—.
Generalno zastopstvo :
D. Pechsnajou & Co., Zemun.
Preprosto sobo
z eno ali dvema postelja ma. oddam za takoj ali pozneje. Kastelic. Alešpv čeva 39. fSp. Šiško).
15264-23
Lepo sobo
oddam zakoncema ali dvema gospodičnama. Naslov vseh posl. -Jutra.
15270-33
Eno do dvosob. stan.
čisto, išče boljša šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutrn pod »Centrum«
!5340-2!a

Boscda 1 Din, davek 3 Din i.\ šifro ali dajanje naslova Din. Naimanajši znesek 17 Din.
Opremljeno sobo
prijazno, z električno raz -vetljavo, takoj poceni od lom. Cigoj Gosposvetska lica 10/1.	15354-2:!
Sostanovalca
prejmem Naslov posl. Jutra.
vseh
15229-S
Opremljeno sobo
posebnim vhodom od Naslov v vseh posl 152S5-23
Beseda 1 Din. davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanajši znesek 17 Din.
Prazno sobo
iščem za samskega starejšega gospoda s preprosto hrano, opoldne in zvečer na Jezici. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »S 15 t. m.«
15213-23a
Informacije
Beseda 1 Din. daveik 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Nfljmanajši znesek 17 Din.
Preklic
Podpisani izjavljam. da nisem plačnik za ženo Po renta Štefi. Porenta Anton. Stepaaja vtis 106.
102OČL31
Eno do dve prazni ali deloma opremljeni sobi
išče šivilja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Cen trum«.	15239-23q
Grafolog, hirosof
N. Sadlucki v Brežicah
ostane še do 8. julija, potem Kočevje in Celje. Sprejema vsak dan od 9-12 in od 14-10. Nailov Brežice Hotel »Narodni dom«.
15231-31
(NSERIRAJ V „JUTRU"
Pavel Bertoncelj
valjčni mlin. Domžale obvešča. da odvzame Francu Bertonclju pravico poslovodstva in zlasti sklepati zanj [»ogodbe ter sprejemati denar.
15253-31
Vsaka beseda	2 Din:
davek 3 Din. za	šifro ali
dajanje naslova	5 Din.
najmanjši znesek	20 Din.
Roža
prosim oglasite se. ix>vec.
15369-24
Telefon 2059
RAD
Suha drva.
premog, tcarbopakete dobite pr)
I. POGAČNIK
itoboričeva al. St S
K
KLIŠ t JE
ENO VECBAEVNE
JUOOGRAPIKA SV PETI>A NAM
HHSHHHK
Med mestom in deželo
posreduje Jutrov mali oglasnik
S3SQGQQK-
___
tt~
TVORNICA METALNIH IZDELKOV, BEOGRAD, SURDULIČKA
UL. 3, TELEFON 25-739 IZDELUJE V PRVOVRSTNI KVALITETI GORILCE (BRENNER) ZA PETROLEJSKE SVETILKE V VSEH VELIKOSTIH TER STEKLENE CE-PICE ZA SVETILKE (GLASKAP-PEN). PRODAJA SAMO NA DEBELO TRGOVCEM. — VZORCE POŠLJEMO.
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
Ob vsaki priliki — se spomnite
da so .Jur-orl" .Mali oglasi* t Sloveniji naj nspešnejža, najcenejša io najhitrejša posredovalnica sa službe vseh vrst, za prodajo In nakup vseh stvari, za nepremičnine, lokale, podjetja, kapital, ženitve in za vse drago
<H
□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□□a
ti m \i tra.
Stanovanje
za
Beseda 1 Din, davek 3 Din šifro ali dajanje naslova Din. Naimanajši znesek 17 Din.
Dvosob. stanovanje
komfortno, oddam z avgu-tom na Vilbarjevi costi. Xaslov v vseh posl. Jutra 15234-21
Trisob. stanovanje
kopalnico takoj oddam.
Tržaška cesta 29/1.
15216-21
Trisob. stanovanje
kopalnico in pritiklina-mi oddam za Din 700.- A. Mergenthaler Moste.
15228-31
Dvosob. stanovanje
kopalnico oddam takoj ali s 1. avjrustcan. Kodelje-vo, Povšftova ul. 8.
13317-31
Štirisob. stanovanje
komfortom. oddam takoj ali s 1. avgustom, Vodnikova cesto 17. Šiška.
15361-31
)vosob. stanovanje
oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutaa.
15237-21
Sobo in kuhinjo
pripravno tudi za pisarno, oddam takoj nad kavarno Evropa. Informacije Tel. 29-52.
16344-31
2 gospoda učitelja
tečajniks sprejme v prijaz no sobo v neposredni bliži ni Srednje tehnično šole in dobro domačo hrano po zmerni cen: boljša družina. Naslov v vseh posl. Ju tra.	151.36-23
Opremljeno sobo
strogo sepn-iran vhod, takoj oddam za Din 1&1.-Florjanska 22/1.
16318-23
Sobo
z dvema posteljama oddam istotam sprejmem sostanovalca. Kladezna ul. 13.
15205-23
Prazno sobo
kot samsko stanovanje, za pisarno ali obrt nasproti glavne pošte oddam takoj. Naslov v vseh posl. Jutra.
15200-23
Opremljeno sobo
oddam v centru. Naslov v vseh posl. Jutra.
16254-23
Sobo
separirano odd«: m takoj 1 ali 2 osebam. Naslov v vwh posl. Jutra.	1525S-33
Sobo
s posebnim vhodom oddam 1 ali 2 osebam. Naslov v vseh posl. Jutra.
15257-23
Sobo
lepo. oddam boljšemu go spodil v bližini bnnske uprave s 1. 8. t. 1. Naslov v vseh posl. Jutra.
16141-23
Opremljeno sobo
lepo solnčno, s posebnim vhodom takoj oddam. Ilir ska ul. 29./I desno.
15342-33
Pranje kombineja
h umetne
* <*■
je predstavljalo do-sedaj problem, ker je umetna svila občutljiva tkanina. Ona se v pranju cesto skrči in menja barvo.
TA PROBLEM REŠUJE
Proda se hote! Nova pošta v Kranju
INFORMACIJE PRI LASTNIKU.
Prazno sobo
in 1 opremljeno takoj od dam. Idrijska ul. C. pritlič je.	16845-23
čudežno sredstvo za pranje
brez luga in mila, s katerim se umetna svila izborno pere.
Texil pere znatno hitreje in se peni mnogo bolje, da celo v trdi vodi.
TEXIL
je idealno sredstvo za pranje finih tkanin brez luga in mila.
Dobiva se povsod!
Originalni zavojček
Din 2.50
Glavna prodaja za Jugoslavijo: Hinko Maver in drug, Zagreb.
ZAHVALA
Za dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeli ob izgubi drage soproge in mame, gospe
Marije Domajnko roj« Osterc
GOSTILNIČARKE IN POSESTNICE,
kakor za mnogoštevilne vence in cvetje, se tem potom najtopleje zahvaljujemo.
Posebno zahvalo vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnico spremili v tako lepem številu na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
SV. JURIJ OB ŠČAVNICI, MARIBOR. 1. julija 1936.
ŽALUJOČI OSTALI.
f
Vsem sorodnikom, znancem in prijateljem naznanjamo žalostno vest, da je dne 30. junija t. 1. nenadoma preminul gospod
Emil Stalowfky
ŽELEZNIŠKI URADNIK.
Pogreb se bo vršil v četrtek, dne 2. julija ob pol 5. uri popoldne na pokopališče v Sevnici. Prosimo tihega sožalja. LJUBLJANA, 1. julija 1936.
Družini STALOWSKY, GRAD ter ostalo sorodstvo.
Urejuje Davorin Ravljen. — Izdaja za konzorcij »Jutra« Adolf Ribnlkar. — £a Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. — Za inaeratnl del Je odgovoren Alojz Novak. — .Val v LJubljani.