POŠTNINA PLAČANA v gotovini._ljubljana, 1. junija 1939.	DIK lj>di	LETO I.
fl' 1	J .A	a	A	izhaja po trikrat na mesec. nenarocenih slik
llst zft jml&vcclcllg- ah 'zgfoclvb	in rokopisov uredništvo ne vrača in ne pre-
* • v2ema zanje odgovornosti. oglasi - dogovor.
Oh, le naprej...
t.«doklef le le venra Jk^J
Pismo
Le trepetaj, saj veš zakaj, hinavec v zboru ljudi! Poglej naprej in ozri se nazaj: resnice v tvojem srcu ni. (Po O. Zupančiču — Krpan)
Dosledno
Sedež slovanskega sokolstva je po spremembah v Podunavju odslej v Beogradu. Zato smo Sokolu v podporo dovolili, da se sme brez naše pomoči postaviti na — lastne noge. Vseslovanska vzajemnost je tako brezhibno potrjena.
Sodobna koračnica
Morda je res, da v žameti se komu dobro zdi, najlaglje pa brez — pameti dandanes se živi.
Morda je res, da je še kje poštenja kaj doma; še bolj je res, da revež je, kdor v sebi ga ima.
Morda je res, da lakota ljudi tu, tam mori, a pravijo, da čaršija od tega se redi.
Morda je res, da čudeži po svetu se gode; še bolj je res, da judeži pokonci nosijo glave.
Morda je res, da svet je nor, znorimo z njim še mi! Zato pokonci, hitro v zbor, da kdo ne zamudi!
Iz čebelnjaka delovnega ljudstva
Čeprav je majhen, mož je vendar bister. Bil je poslanec in nato večkrat minister; zdaj proti farizejem z »Delavsko pravico« bori za svojega spoznanja se resnico,
Mož pa je moder in natanko ve, da kdor je delal, tudi govoriti sme. Zato bodri prijatelje brez straž in pravi, naj slovenski se Tomaž vsaj nepotrebnih varuje — blamaž.
Miss Europa
Bila Evropa vsa je skraja carinama, nato postala je polagoma kasarna; kot kaže, kmalu vsa bo arzenal, potem pa menda — beden hospital.
Čemu razburjaš tetka se Posebna, kdo ti življenje krati, dokler si potrebnal Če pa življenja lučka komu kje ugasne, ae tebi in ne meni jeza nič ne basne,
Napis nad vrati
SCENE, KI LAJA, NAJVEČKRAT NE GRIZE, ZATO SE S TE STRANI NI TREBA BATI KRIZE: GROBAR, KI KONČNO V GROB TE POLOŽI, PRI TEM NAVADNO MALO GOVORI.
Kljub Binkoštim pri mnogih šel je mimo sv. Duh: brez luči um, brez žela jim ostal je jezik — suh.
Krpan.
MORA PIŠE
1% Jlai/tacsUiU Aten
Lub moj ledje!
Salalejnt, kako sm se hitr na-vadu vsega v tem kraj. Ste misl, de me b&te una rajže kej pagrel zavolj tiste statistike. Pa je jemte, če je čte. Men je tu čist vse glih. Zdej sm kle jen me prou an pasji d.. k briga, kej se gudi dol v Je-blan. Megle imate tak zmeraj več kukr pamet, deža vam pa Buoh tud dost da, zatu de birtam vina na prmanka. Vi ste pa tajk tič, de voda za vin plačujete. Kar dejte, sej mene nič ne bali.
Agha, kej sm že rajtu pavedat! Taku je, deb' lohk bi buoli kukr je, lohk pa tud slabi. Pastajm: Kutarbant bi šou čist dobr ka b' financou na bi. Zdej se pa kerkat zamežla: financ mora živt, kutar-bantar pa tud; sam drujgh z druj-ghim se na glihata.
Pa se vse glih narajma kerkat, de je za vse prou. Če na znaje ledje zrihtat, prštimaje pa osi.
Tine, ka je sam bel švogh, s je kupu ad anga Jepavca osla za kutarbant. Osu pa veseu, de je pršu les čez; še zarisat ni teu več na unkrej«
Nič na smem reč, Tine ga je dobr glejštu, osu nega pa še buoli. Tak sta bla abadva kuantet. Osu je nosu kutarbant, Tine pa služu lire jen dinarje, de že sam ni več .vedu, kej bi začeu.
Pa mu una rajže spet nalaži, de sa oslu kar kuasti škripale. Osu naprej, Tine pa lep pačas za nim. Zdej pa na vem: adn je zarigu, al je bil Tine al osu. Adn je pa šlišu. Tu je bi že tam.
Salalejnt, Tine brž kurajže v hlače, pa nazaj, kukr de b' šla divja jagha za nim. Osu je biu ~>a belj ušajt. Tojk je pačaku, de ;e tist, ka ga je prej šlišu, pršu da negha, pol mu ie pa pakazu, kejš-ne kapita ima. Čeprou je bi panoč, se je unm tojk posvetil, deb' biu hmal v nebesa zletu, osu pa s ku-tarbantom vred lep pačas damu za Tinetam.
Tak je pr nas, de bate vedi. Zatu pa zdej Tine zmerej praj, de ki b' že biu, ka b' sojgha osla na j emu.
Jest tud prajm, de b' se mi adn prlegu. Če ih imate dol v Jeblan kej preveč, mi lohk anga kar puošlete.
Srebutou Pepe z Bascajgha griča vas pasti prou lep pazdrajt, jest pa lih tojk, kojkr se šika, zatu ka astanem, kamr pridem, skojz in skojz
zmirej
Mora.
Krpelj odgovarja
Bolnik, ki smrtni kr£ ga vije, pogostokrat obupno vpije: vsak tak bolnik je siromak, to mu prizna celo »Cik-Cak«. Vendar v tej zadnji hudi sili ljudem bolnik se samo smili. Če pa je to le človek domišljavi, z loparjem jo dobi po glavi: Nikogar ne boli, če za spomin razmeče v jezi nekaj svojih slin.
KrpglJ.
laupna vest
Kakor izvemo iz najbolj zaupnega vira, je uprava velesejma v čin prejela prav ugodne ponudbe Ljubljani iz več podeželskih ob-za ustanovitev velesejemskih podružnic v dotičnih občinah. Občine so pripravljene dati brezplačno na razpolago potrebna zemljišča in nudijo še več drugih ugodnosti. Zlasti sprejemljive so ponudbe iz občin, kjer večkrat pritisne suša in rado primanjkuje vode.
Kadar koli in kakor koli se namreč začne Ljubljana pripravljati na svoj velesejem, začne tu ■— deževati kakor bi lilo iz škaia.
Izredno
Božo pride ves razigran v Ja-vornikovo restavracijo na vele-sejmu, češ:
»Danes je zame izreden dan, Zato bi tudi jedel rad kaj izrednega, česar nimam vsak dan.«
»Mogoče malo možgančkov, gospod Božo?« uslužno priporoči natakarica.
Iz Maribora
Kadar se zveze z novo banko, mož ustanavlja novo stranko, a zadnji njega ideal bo nedosežen le ostal.
Fič
STARA METODA
Kadar kdo mesta bombardira, Ženeva pridno protestira, a preden kri se posuši, ženevska druščina zaspi.
CanUat na aUsku
Še en otrok babici in dva Batjelu, pa bo otrok najin —
Premalo izolacije
Gospodična Ksenija se je v Mestnem logu močno opekla na koprivah. Zvečer potoži električarju, svojemu fantu:
»Ti, v Mestnem logu rasto nevarne zeli, ki še zdaj niso izolirane. Povej na magistratu, naj to hibo koj odpra-
King
2W
— Pozdravljena! če vama tukaj je dolg čas, pa pridita kdaj malo k meni v vasi
Milo za drago
»Gospodična, čeprav nimam zlata, vas ljubim iz dna srca. In verujte, da je moje znanje vse moje bogastvo.«
»Le brez skrbi, saj revščina še ni — sramota!«
SuUa Un(ig.a
Oče: »Zakaj si vrgla v vodo	^ >)Kadar idem y Ljublja.
novo knjigo, ki sem jo prinesel	nQ( ge mi zdi; da sem v Qbljub-mami za pozdrav?«
Majdica: »Ker je mama rekla, da je preveč suha.«
ljeni deželi.«
Sara: »In tudi na velesejmu ne manjka šatorov.«
Samo dve besedi
Naročajte in čitajte
Cik-Cak
ftajmloLjši
v
politiki
Gospa Agat* sreta na trgu gospo Doro.
»Ah, kako dolgo te še nisem videla! Počakaj no, Dora. Samo dve besedi. Kako gre?<
In Dora pripoveduje. O domu, o možu, o tem in onem, zlasti o vele-eejmu in —
Kako si Janezek misli, da Francija in Rusija plavata v angleških vodah
— namesto jajčk, ki jih je imela gospa Dora ▼ cekarju, nese domov samo lupine, a za njo čivka krdelo piščancev.
7z telune
Jugoslavija-Anglija



cKabaretna
(Na velesejmu jo lahko pojete po na-pevu »Ni lepšega soldata« —)
Ko rabelj kdaj sodnik bi bil, to bi bilo lepo, procese naglo bi zavil, končal jih vse z — vrvjo.
Ko bi berač minister bH, bilo bi res krasno, bi z gladom puntarje krotrl, sam sebe pa z — mastjo.
Ko bi politik bil soldat, končan bi bil prepir, za dobro, mastno svinjsko gnfaA imeli bi svoj — mir.
A če kreten je kje gospod, o jo j, tam je hudo, nerodno vtika nos povsod in sili v zid z — glavo.
Čeprav v Ljubljani sonce sije, meščanstvo pod dežnike se skrije.
Vedno v poklicu
Minka je dama,- študirana punca, dr. phil. in profesorica — ali kakor se uradno tako lepo pravi: gospa prolesor.
Minka se poroči z gospodom, ki je karkoli, vsekakor pa njen mož. Ker ima za ženo »gospo profesor« je vesten in točen v izpolnjevanju dolžnosti. In gospa soproga se na zakonski lestvi dviguje više in više. Po naglem napredovanju pričakuje — veselega dogodka.
Po znakih opozorjeni soprog da poklicati babico. Ženska pride in služkinja javi stokajoči gospe:
»Je že tukaj. Ali lahko vstopi?«
»Kdo?« zajavka gospa Mina.
»Babica.« .
»Za boga, nikar! V takem sta-
nju ne morem nikogar sprejeti in sploh nimam zdaj — govorilne ure.«
Izgubljeni dinar
Lani je prišel v Ljubljano prijazen Skot. Ogleduje si mesto in pride na Stari trg. Tam se mu pripeti grozna nesreča: Škot izgubi prav na Starem trgu dinar, cel dinarček! Ves potrt stopi k stražniku, češ:
»Strašno, gospod stražnik! Dinar sem izgubil, a bi rad že jutri odpotoval. Pošljite mi ga kar domov na Škotsko, ko ga najdete, vas prosim. Tu je moj naslov.«
Stražnik obljubi, da bo poslal nesrečnemu Škotu dinar, kakor hitro ga najde.
Pred nekaj dnevi je letos privabil Škota velesejem zopet v
če pa je žena polica), o tem kronist molči, ker tam celo nebeški raj veljavo — izgubi!
KrpčlJ
Jz Celja
Mlade sanje
Zdaj, ko kljub dežju, neurju, viharjem vigred opojna dehteče cvete, v sanjah opojnih mlečnozobi dečafiT službe prijateljem mladim dele.
Kdo pa z zobmi bo prežalostno škrta*, kadar čas sanje v pepel bo razvrtal?
Kriva akrobacija
Pri nas tovarna znana obratuje, kjer nekdo v boksu delavce
junaško poučuje? od kdaj v tekstilno delo spada boks,
kdo nam odgovori na takšen, paradoks?!
Ljubljano. Grede zavije seveda tudi na Stari trg, kjer zagleda spričo regulacije ceste in renovi-ranja tramvajske proge vse raz-kopano in razgrebeno. In varčni Skot se zavzame:
»No, toliko iskanja pa tudi res nisem zahteval za svoj dinar!«
King
Kjer idiot ima oblast, tam se gorje rodi, za svoje bedarije rast zahteva toplo — kri.
Rešitve: Iz 9 čikov nekdo zvije 4 cigarete in še 1 čik mu ostane.
—	V družini so bili 4 bratje in 3 sestre. — Na drevesu je 16 vrabcev, pod drevesom 8; ko 4 odfr-čijo s tal na drevo, jih je tam 20, spodaj 4.
Prejeli smo nad 200 rešitev, a popolnoma pravilnih je bilo le malo med njimi. Kljub vsej preproščini je večino zapeljala zlasti tista o 9 čikih in so pozabili na
—	zadnji — čik.
Nagrade so prejeli: Kurnik Albin, pregl. fin. kontrole, Sv. Andraž v Halozah in Korče Slavko, tov. delavec v Zeleni jami, vsak po eno knjigo Zalina iana; Adica Zupane, dijakinja, Ljubljana VII, Aljaževa 20, knjigo Bisernica, Zargi Jože, dijak, Ljubljana, Miklošičeva 22, četrtletno Cik-Cak, Alič Franc, strojnik, Sostro 70, p. Dobrunje, vezano knjigo Eros inieri, Slavko Zaje, Vrba 17, p. Lukovica, in Alojzij Cireb, Podkoren 52, p. Kranjska gora, vsak po 1 broširano knjigo Eros inferi. Ostali nagrajenci so prejeli lepe stenske slike.
Prosimo vse ugankarje, da
nam v bodoče točno in razločno napišejo svoje naslove, da jim bomo lahko pravočasno poslali dodeljene nagrade. Tisti, ki jim sreča tokrat ni bila mila, naj jo poskusijo v bodoče. Ze v prihodnji številki, ki izide okrog 10. junija, bomo razpisali nov nagrad-
ni natečaj za ugankarje in bndo nagrade dokaj pestrejše mimo sedanjih.
Torej na svidenje!
UPRAVA CIK-CAKA Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 53
Konkurenca
Dva ljubljanska trgovca, ki sta zaradi ostre konkurence drug drugemu trn v peti, se po nesrečnem naključju snideta v kavarni.
»Še vedno je sto načinov, da se zasluži denar,< meni prvi.
Drugi: »A samo eden je pošten.«
Prvi: »Kateri?«
»Sem si koj mislil, da ga vi ne poznate!« se odreže drugi. King
Natakar tovarišu: »Spravimo tega dedca ven, ki se ga je tako nalezel, da spi!«
Drugi: »Tega pa že ne!«
Prvi: »Saj spi že vse popoldne. Komaj če se je trikrat prebudil.«
Drugi: »Petkratl In petkrat mi je tudi plačal!«
Slovenec in Hrvat sta vedno brat in brat, iskreino v čaši vina sta zvesta in edina.
Za to ni treba svinca: Kozarec dalmatinca, kot Bujajs toči ga, ta sporazum nam da.
Da je še večja slava,, pridruži se vugava: imej ledeno kri, ob njej se razživi!
Priporoča se restavracija
MARTIN BUJAS (hotel Lloya),
Ljubljana, Sv. Petra cesta.
Udoben salon — Krasen senčnat vrt — Izborna vina — Vedno sveža topla in mrzla jedila po zmernih cenah <— Pridite in se prepričajte!
IZ VODIŠKEGA KOTA
Drobne iz vodiškega okoliša
Služba pomožnega poštarja za
vodiško okrožje bo v kratkem razpisana. Če ne prej, na pustni torek ali pa 1. aprila prihodnjega leta. Pomožni bo imel nalogo reševati nefrankirana pisma, ki jih pošiljajo na vse strani kandidatke - nesrečne ljubezni.
Napredek našega okoliša je
nenadkriljiv. V zadnjem času smo dobili krajevno-radio oddajno postajo, ki ma vedno silno — pester program.
Rekord. Neka ameriška filmska družba pošlje k nam v kratkem posebno odpravo (ekspedicijo), ki bo filmala dvoboje med neka-erimi tekstilnimi delavkami.
Vodiška slava
Kar so verni duši vice, to zemljanu so Vodice, kar je biser na smeteh, je pri nas v Vodicah smeh.
Če ni slavnih mož med nami, pa bolj slaven je deklic: brez Johance bi Vodice ne pomenile prav nič.
Bog daj dobro vsem dekletom, ki si ženina žele, delavcem, gospodom, kmetom, ki v Vodicah se pote!
Naj za danes vam zadosti ta pozdrav bo iz Vodic, drugič spet kaj več norosti vam popišem in novic.
Vodiški novičar.
Lov na divjega prašiča
Mislite, da smo pri nas okrog Šmartnega kar tako? Še malo ne; kajti zna, kdor zna, in ve, kaj dela, kdor se loti!
Trije so šli na divjega prašiča. Kramp, rovnica, motika, lopata, vse moderno orožje je bilo pripravljeno. Tudi samokres. Zraven mesar, da bi mesaril, mehanik, da bi popravljal orodje in orožje, sploh vse, z eno besedo povedano.
Le smola, da krojač Toni ni hotel biti za prašiča! Hudirja, kdo bi si bil mislil: streljati je začel!
In njegova žena (ženska mora res povsod biti vmes!) je slišala, kaj so govorili lovski zavezniki in kako so obirali krojača, ki ni hotel biti za divjega prašiča. Nemara bi se bil res šel igrat, pa se je bal za svojih 8 »jurjev«, ki jih je imel pri sebi.
Tako so mož od pluga, mesar in mehanik ostali brez merjaščeve pečenke, divji prašič — krojač pa se smeje, da res ni tam okrog šmartnega kar tako, da bi kdo za kratek čas ponujal »jurje« in še glavo.
Eno pišče le bom ljubil
Po mestih se rado dogaja, da ima mat-' samo enega otroka. Pri nas blizu Komende kaj takega skoraj ni mogoče. Pač pa se je nekje koklja spozabila tako daleč, da je zlegla samo enega piščanca.
Edinček! To ni kar tako! Vse ga je pri hiši negovalo in ljubilo in razvajalo, dokler ni — izginil!
Strela iz jasnega: edinček je izginil! Tatvina, rop, krivica! Čakali in žalovali so sedem dni. (Pri nas okrog
Ciiatelfem in vsef javnosti!
Uredništvo »Totega lista« je čutilo potrebo, naglasiti v letošnji 7. številki v posebnem opozorilu, da nismo z njim v nobeni zvezi.
Ta izjava ni samo neokusna, ampak tudi močno deplasirana, ker je podana najmanj — pet tednov prepozno. Da nimamo z imenovanim listom nobene zveze več, smo namreč izjavili dober mesec prej, preden je »Cik-Cak« začel izhajati.
S to ugotovitvijo nesmiselno polemiko z uredništvom uvodoma omenjenega lista končujemo. Veleslavno imenovano uredništvo si namreč veliko preveč domišljuje. ako misli, da bo v morebitnih zagatah in morebitnem pomanjkanju gradiva nas uporabljalo za svoj reklamni aparat.
Tisto glede konkurence je pa bednostno izpričevalo vse kvinte-sence, kolikor je ima uredništvo »T. L« še na razpolago. Mi namreč o konkurenci nismo nikdar govorili, ker vemo, koliko ima Slovenija prebivalcev in koliko razni listi naklade.
Izdajateljstvo in uredništvo »Cik-Caka«.
Komende smo Slovani in spoštujemo stare slovanske šege.) In kakor nekdaj naricaljke (= žalujoče najete žene pri pogrebih) so vsi hvalili pi-ščančeve lepe čednosti: kako je bil krotak, miren, skromen in blag in kako znaša škoda najmanj 3 kovače. Trideset dinarjev pišče, kdo jih bo dal? Okrog Komende ni takih ljudi.
Pa je sreča segla vmes. So šli mati žalujoče hiše v B. Stopili so v neko hišo in pobarali otroke, kako se kaj imajo. Otroci so lezli skupaj ko mravlje, za njimi pa je pricapljal dragoceni piščanec.
Zdaj je viharja konec. Objokovano pišče se je vrnilo domov, neki po-rednež pa mu je po Gregorčičevo celo zapel podoknico za sprejem.
»Eno pišče le bom ljubil, enemu bom zvest ostal, njega ne bom v piskru zgubil, za noben denar ga dal!«
Komendski popotnik
Pred zadnjim uspehom
primerno vejo, da se obesim nanjo, sem dosegel v polni meri svoj zadnji uspeh.
Reproducirana glasba
On in ona pri obedu. Radio Ljub-« ljana oddaja reproducirano glasbo na ploščah. On pridno je in zvesto posluša, po odigrani plošči pa navdušeno:
»Po dolgem času spet nekaj dobrega!«
Ona blaženo: »Pa vzemi še, saj sem dovolj skuhala!«
King
Ne veseli se prekmalu uspeha!
Ventilator
(Zgodba o ljubljanski zvestobi)
Miha je bil spoštovan ljubljanski meščan, Urša njegova brhka žena. Vse je bilo v redu, smola je bila le v tem, da je bil Miha smuknil na svet dobrih dvajset let pred svojo ženo.
Sem in tja, kaj ne, je moral za-tisniti po eno oko, pogosto pa celo obe. Na smrtni postelji končno potoži:
»Ljuba žena, obljubi mi, da mi boš vsaj po moji smrti zvesta, sicer bi se moral od žalosti obračati v grobu.«
Gospa Urša jokaje obljubi in dostojno po meščansko pokoplje moža. Potem žaluje, odžaluje in živi, kakor se spodobi. Cemu ne bi smela včasih s kavalirjem smukniti malo v Daj-Dam? Zakaj se ne bi zavrtela v baru Emona? In kdo ji zameri, če se z dragim gostom popne v Nebotičnik? Na verandi pri Figovcu se ob dobri kapljici in prigrizku da tako toplo kramljati. Pri Košaku se shaja duhovita družba, pri Slamiču so na terasi poletni večeri v prijetni soseščini naravnost opojni.
Gostje iz Na-Na in od Šestice častijo Urške lepo lice. Če v »RIO« z družbo kdaj zavije na priznano črno kavico, če v Zvezdi se ob godbi zavrti, saj to so vse življenja melodije — kot si jih Uršino srce želi.
Leta beže, lica se stisnejo v drobne gube in Urši preneha utripati toplo srce. Kakor hitro otrpne njeno telo, z dušico Urša odpluje v nebo.
»Kje je moj Miha? Urša sem, zvesta njegova ženica.«
Iščejo, kličejo, njega nikjer. Brž na nožice pa v vice.
Kakor v nebesih, moža pa nikjer.
Urša, duša zvesta, zlata — zdaj odleti prav pred peklenska vrata:
»Grdobe-hudobe, kje je Miha, moj mož? Urša sem, zvesta njegova ženica, zato mi povsod do moža gre pravica.«
Satan, Lucifer in Belcebub, vsi hkratu se prestrašijo in ukažejo iskati. Iščejo in begajo, dokler se ne domisli čisto majhen hudiček:
»Ah, Miha! To je tisti Ljubljančan, ki se je noč in dan obračal v grobu, pa smo ga zato v pekel dali za — ventilator! King
Jz Vrbe
Bog ve, če kdaj Prešernovo ognjišče postalo res slovensko bo svetišče: Doslej može duha smo toliko samo priznali, tla zanje smo lahko r politiki se klali.
Šembilja prerokuje
Ljudje so Društvo narodov že večkrat pokopali, ostali pa so, pravijo, še vendar ideali. Da svet spoznal bi dolgi ta špetir, napisal Chamberl&in je »Borbo za mir« — A meni zdi se — in to brez sramu, da kljub vsem idealom ni miru — in da bi ralcom žvižgat šli lahko vsi plehki ideali, ko bi ljudje se malo vsaj — spametovali.
titocUast na pcičnaU:
Prvi berač: »Zakaj so te pa prignali sem?«
Drugi: »Zaradi moje prevelike vljudnosti —«
Prvi: »No, no?!«
Drugi: »Pred pošto sem prosil, z roko samo, ker sem bil gluhonem". Pa mi da neki gospod kovača, a jaz vljudno: ,Prav lepa hvala, gospodi' Dedec nato koj po stražnika, ta pa semkaj z menoj. To ima človek od vljudnosti!« /
Gostilna pri »LOVCU«, Ljubljani vogal
Bleiweisove ceste in Ceste 20. oktobra
Odlična postrežba — Brezkonku renčna kakovost pijač in jedil -Času ustrezajoče solidne cene.
Cik-Cak
Izbaja po trikrat na mesec. — četrtletna narojl nina (za 9 iteviik) le din 12. — Cik-Cak izdal Vilma Tomaiič, — Za uredništvo odgovarja l»>T Albreht, oba rliubl]anl. — Tiska tiskarna Merk«| d. d. T Ljubljani (njen predstavnik O. Mihaleki